UMETNOSTNA JAKOPICEV RAZSTAVA PAVILJON B O Z I D A R J A K A C KOLEKCIJA A F R I K A LJUBLJANA 1 6. X I I. 1 9 2 8 — 6. I. 1 9 2 9 UMETNOSTNA RAZSTAVA JAKOPICEV PAVILJON B O Z I D A R A K A C KOLEKCIJA A F R I K A L J U B L J A 16. XII. 1928 — 6. I. 1 N A 9 2 9 J& ✓ Ob desetletnici moje prve razstaue 19 18 — 19 2 8 * s MOJA letoSnja pot po afriki I z mracnih, dezevnih aprilskih dni sem zbezal preko solncne Italije na francosko rivijero v Cannes in odtod v Marseille, odkoder sem 2. maja ob solncnem zatonu od- plul z velikim parnikom „Gouverneur General Grevy“ tja doli na jug v domovino zgocega solnca in globokih ne- skoncnih moci, v — Afriko. Eno noc, en dan in se eno noc smo se gugali na va- lovih Sredozemskega morja. Ko pa je zarja dramila jutro, smo v dalji spoznali zemljo in v vzhajajocem solncu so zablestela bela mesta erne Afrike. Spomnil sem se vzhicenega drhtenja, ki me je obslo, ko sem prvic — pred tremi leti — zagledal obal in cudno mi je bilo pri sreu. Prihajal sem kot znanec. Vracal sem se kot od veeraj. In res — srecal sem ljudi kot takrat in bili so mi prijatelji. Tunis „beli plasc prorokov“, kot ga imenujejo Arabci, je veliko obmorsko trgovsko mesto, ki steje 200.000 prebivalcev. Evropski del mesta se ponasa s krasnimi, si- rokimi avenuejami in ima popolnoma pariski videz. Svet zase pa je arabski del: staro obzidano mesto Medina. Tu vrvi zivljenje v pestrih barvah y se bolj pestrih „sukih s< , t. j. pokritih trgovskih ulicah, ki je vsaka svoji obrti po- svecena. Ponosne arabske postave in bele zene s ernimi maskami vro po teh ozkih in zverizenih, po juznih sadezih disecih tesnih in ulicah. Po ugodnem nakljucju me je bog.at Arabec povabil na svoj dom, kjer sem v bajno lepi palaci slikal odkrite haremske lepotice. Le zal, da je moralo ostati vse za ob- zidjem. Kolonade, fajanse, vodometi in bogate pestre obleke kot y tisoc in eni noci. Od tod sem obiskal Bizerto, na severnem rtu Tunizije, staro slovece mesto, kjer pocivajo kosti nasih na~ rodnih borcev. Ogledal sem si francoski arzenal v Fery- v i 11 e u , kopalisce v tuniskem zalivu Hamman - Lif in bejevo rezidenco La Marsa, kjer sem bil v gosteh pri znanem holandskem slikarju, milijonarju Nardusu, ki biva y krasni vili iz rdecega marmorja. Od tod sem se napotil v Kairouan na arabski na- rodni praznik. Mesto lezi sredi puscave. „Belo mesto sto kupol“ je bilo syecano okraseno in se razzivljalo v vrenju in kipenju pisanih mnozic iz cele dezele in se iz centralne Sahare. Saj pa je to mesto syeto — „Meka mahreba“ (za- padni islam). Ponosita velika moseja Sidi Okba s svojim prostranim dvorom, obrobljenim z dvojnimi vitkimi stebri in z ma- sivnim, momimentalnim trodelnim minaretom, je mogocno kraljeyala nad silnim, dolgim nazobcenim obzidjem, kjer so se vrstile zastave in se gnetli gledavci. Pod njim pa so se zgrinjale nepregledne mnozice, ki so prisle na najvecjo slovesnost v letu. na bojne tekme najizurjenejsih jahacev iz yseb delov Tunizije, v bogatih, pestrih oblacilih, na „Fantasia“. Ko je stopil na tribuno na skali guverner, je dal top znamenje in ze se je v oblaku prahu iz male vzpetosti pri- podila tolpa pestrih jezdecev v tisoc baryah, ki jih je solnce se postoterilo. Cudno skoyikanje zen okrog in na obzidju je spremljalo divjanje in streljanje. Sledile so razvratne akrobacije posameznikoy, s presenetljivim yidezom so odigrali napad na karayano. A ze se je nagnilo solnce y zaton, ko so zakljucili igre. Tisocere mnozice so razvnete valovale nazaj y mesto. Tu pa so nas cakala spet nova pre- senecenja. Y moseji Abd el Kader je bila bogata razstava preprog. Na strehi so cepele zene kot crni in beli golobi. Pricela se je seansa islamske fakirske sekte Aissauas. Med divjim ritmom petja in bobnanja so si nabadali dolge osti, pozirali zive zabe, skorpijone, crepine in zeblje, viseli cez ostrine mecev ... Zvecer pa so tekmovale najizbranejse tuniske plesalke, prepevaje nezne in divje razzarjene ljubavne pesmi. Ko sem odhajal se je ze globoka, neskoncna noc razgrinjala cez belo mesto. Se enkrat sem bil tu, toda v dneh samote in tisine. Potem pa sem se odpravil proti jugu preko iz- susenega gorovja, preko neizmernih puscav, kjer je paleca vrocina izsrkala vse zivljenje, tja do poslednje zelezniske postaje v Sahari, v Tozeur sredi obsirne krasne oaze ob nepreglednem suhem, slanem jezeru „Sot el dzerit“. Slikal sem v neznosni vrocini od jutra do noci, 47° do 49° v senci je izsusevalo pot z obraza in telesa. Sam ali pa v spremstvu spahija sem blodil po pesku in po palmo- vem gozdu. Nekaj Evropcev, vse drugo sami Arabci in Kabili, celo Tuaregi pridejo tupatam iz divjega Hoggarja. Nekega dne me je avto potegnil preko krajev pescenih pust in fate morgane v N e f t o, zadnjo veliko oazo pred neskoncnostjo pescenega oceana. Tu sem nasel svet najcudovitejse barvne lepote. Mali bazen se imenuje „veliko jezero“. Voda je tu bogastvo, zivljenje, vse. Samum preti, napada, divja, rusi, rjove, besni, hotec uniciti vse, cesar ni zapeljala fata morgana. — Zal, da sem utegnil ostati tu samo stiri ure. Na vso moc sem delal, kljub silni vrocini, samo, da bi ohranil na pa- pirju silno dozivetje te pokrajine. Pa bilo je ze v zadnjih dneh meseca junija in bil sem ze poslednji tujec. Vrnil sem se v Tozeur, kjer sem ze prvo uro po na- kljucju slisal — slovensko govorico, nasel dobrih prijate- ljev in romarjev puscave. V cudovitih puscavskih noceh, posejanih z yelikimi, blescecimi dragulji na nebu, je od- meval ritem derbuke (bobna) in lahno utripan je beduinske pesmi. V daljavi so lajali kabilski psi s cudno suhotnim glasom. V prostranstvo zvezdne noci je zazvenela visoka, mo- notona pesem mujezina: „Allahu akbar askadu Allah ilaha il Allah u askadu anna Mohammeda rasul Allah.“ („Bog je velik, ni pa boga izven Alah.a in Mohamed je njegov prerok.“) Nikoli ne bom pozabil teh vecnostnih noci, teh vecernih zgocih zarenj nad puscavo med palmami. Po enajstdnevnem mrzlicnem delu sem zapustil Tozeur in drveci vlak me je preko Gafse odpeljal spet k morju. Ustavil sem se v obmorskem mestu S f a k s u, v stari trgovski, arhitektonsko izredno zanimivi postojanki, z bi- blicno lepim, nenavadno visokim nazobcenim obzidjem. Od tu sem krenil se enkrat proti jugu do zadnje postaje ob- morske linije, v oazo Gabes v mali Sirti. Srecaval sem stare znance. Stregel mi je se isti Arabec kot nekdaj. Tem- peratura je pad la na 36° v senci. Mesto je zgrajeno na raz- valinah stare utrdbe. Bil sem ze utrujen in od vseh napo- rov skoro bolan, zato sem nekaj dni pocival ter se pre- dajal gledanju neugnanega zivljenja morja, ki je prav tu pred daynimi tisocletii zalilo bajeslovno mesto Atlantis. Spomladi jih je to odkritje presenetilo, jeseni so zaceli z izkopavanjem. Nato sem se vrnil preko Sfaksa—El Dzema — Suse — v Tunis. Se dva tedna sem bival tu v druzbi iz¬ redno naklonjenega mi tajnika norveskega konzulata Trigvea Berga, ki me je uvedel v tuniski umetniski krog in v hise odlicnih priseljenih Svedov in Norvezanov. Obi-, skal sem bliznjo Kartago — fenicanski Kart - Hadzat — groblje tega nekda.j tako ogromnega mesta. Se danes so ceste dobesedno posejane s kamencki iz mozaikov. Le se ostanki templov, stebrov, gledalisca, cirka .. . vse te nekoc silne spomenike cloveske tvornosti prerasca osat, beduinka pase velbloda in stika za starim denarjem. Na hribu Birsa kraljuje ogromna katedrala sv. Louisja, dom belih ocetov kardinala Lavigerieja. Kriz se sveti nad razvalinami in zbor poboznih pesmi odmeva — vsenaokrog morje islama — polumesec. BOzIDAR JAKAC. < * •• A F R I K A P a s t e I i Tunis 1. Moseja Sidi-Youssef 2. Rue Sidi ben-Arus 3. Y Tunisu 4. Bab - el - Kader 5. Rue des Juges 6. Marabu 7. Vodnjak 8. Vecer v Tunisu priv. last 9. Bab Suika 10. Manuba, tunisko predmestje 11. Vecer v Manubiji I. priv. l as l 12. Vecer v Manubiji II. 13. V zarenju 14. Na ulici v Tunisu 15. Koticek v Manubiji 16. Midah, razvaline arabske palace 17. Agava 18. Kuba, arabska palaca v parku 19. Mabruka 20. Fatuma I. 21. Fatuma II. 22. Beduin 23. Sidi - Bou Said 24. Sidi - Bou - Said v veceru 25. Sidi - Bou - Said v veceru P r i v - l as t 26. Poslednja luc 27. Vecer v Kartagi (St. Monique) priv. last 28. La Marsa 29. Beja 50. Mala Arabka Beja iz x^riane priv. last 31. Odhod Arabcev v Meko 32. Na vozu 33. Noc v Sidi - Bou - Saidu 34. Zene v mraku 35. Arabec z nageljnom K a i r o u a n 58. Moseja Amor Abbada ali Moseja mecev 39. Na dvoru velike moseje Sidi - Okbe 40. Vecer v Kairouanu 41. Arabski praznik v Kairouanu (mose ja Bab - el- Kader) priv. last 42. Arabske zene na strehi moseje I. 43. Arabske zene na strehi moseje IT. 44. Boyne igre ali „Fantasia“. 45. Arabska plesalka I. 46. Arabska plesalka IT. Oaza Tozeur 47. Trg 48. Place Canova 49. Tozeur v veceru 50. Gharaman 51. El ued v oazi 58. Popoldan v oazi 59. Perice 60. Jutro v oazi 61. Pozen popoldan v oazi 62. Pred nocjo (Marabu Ibn - Sabat) 63. Vecer v palmah 64. Zarenje 65. Preden pade noc na puscavo 66. Saharska pokrajina Ras el Ain = Skala ob studencu 67. Ain Kebir v poldnevu 68. Poslednji pramen na moseji Abid Lakbdar 69. Zamorec Belgasen ben Saad 70. Muhamed 71. Male beduinke 72. Eldzija in Amar 73. Mlad beduin 74. Ali ben Mohamed ben Brabim 75. Sliman ben Tatar 76. Marabu I. priv. last 77. Na robu oaze 78. Zamorcek Bubaker 79. Marabu II. 80. Y senci palme Oaza El-Hamma (Dzerid) 81. Ain - Suan 82. Y solncnib = Vroci vrelci pramenib Oaza Nefta 83. El - ued 84. „Veliko jezero 66 85. „La Corbeille 64 86. Nefta v poldnevu priv. last priv. last priv. last Oaza Gabes 87. El - ued 88. V vecerni luci 89. Vecerno solnce 90. Gabesko morje 91. Na robu puscave — Senini priv. last R i s b e 113. Ob izvirkih r. k. 114. Troglodit pred svojo spiljo r. k. 115. Arabski godci r. k. 116. Kjer se stapljata puscava in morje r. k. Skice iz Tunisa 117. Arabci odhajajo v Meko crna kreda 118. Ulice v Tunisu c. k. 119. Stara luka v Kartagi c. k. 120. Na grobljah Kart - Hadzata (Birsa) c. k. 121. Skice iz Bizerte 122. Noc v Sidi-Bou-Saidu Skice iz Kairouana 123. Arabske plesalke 124. Zene na strehi moseje 125. Iz Tozeura 126. Fosfatsko gorovje pri Metlaoui’ju 127. Iz Gabesa D O M A I z Gorjancev 218. Pri svetem Miklavzu 129. Meznarija pri svetem Miklavzu 130. Bendurjevka 131. Pri krvavem kamnu 132. Na Opatovi gori 133. Gorjanske bukve v veceru 134. Iz Miklavzeve line v jutru 135. Ko se podijo megle Novo mesto 136. Samostan 137. Vecer z marofa 138. Koticek 159. Semenj 140. Jesen 141. Spomladi (Kandija) 142. Skozi gozdicek 143. Hisa 144. Poldan 145. Znamenje 146. Na Dolenjskem pasteli priv. last 147. Portret ge. M. G. priv. last V. 1 J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI ODGOYOREN: MIHAEL R02ANEC