Naši dopisi. Iz Drage. V nedeljo dne 2(5. prosinca priredili so prijatelji šoie in učiteljstva v Dragi veselico s tornbolo v prid ,,Učiteljskega konvikta". Udeležilo se je tega zabavnega večera toliko ljudstva, da so bile vse prostorne sobe g. l\ Turka do zadnjega kotička napolnjene. Pohvalno morarn omenjati zlasti vrlih Potočanov, koji se niso vstrašili ne slabe poti, ne dolge vožnje, pa se je pripeljalo na 6 vozovih 26 osob. Da vlada tako lepa harmonija rnej sosednima občinama Drago in Loškim potokom, gre zasluga vrlo napiedujoči novo zasnovani posojilnici, koja se je na novega leta dan sijajno odprla. Vsa čast in hvala gospodu c. kr. notarju Ig. Gruntarju, kije nam pripomogel do posojilnice. lrneli smo tudi ljube goste iz Novevasi in tudi dragi naši bratje Hrvatje so prihiteli iz Čabra. da tudi oni pripomorejo k izvršitvi lepega ideala, kojega nosi naše učiteljstvo v srču svojem. Domačega ljudstva pak je bilo posebno veliko. Goste je prav lepo pozdravil č. g. župnik Zakrajšek, razložil. poinen večera in konečno navdušeno napil presvetlemu našemu cesarju — največjemu in najboljšemu prijatelju šole in učiteljstva. Vsi gostje, zbrani okolo govornika, so bili vidno ginjeni. Slavnostni govor govoril je naš gospod učitelj B. Andoljšek. Govor, precej dolg in zanimiv, je bil kakor oni prvega govornika z velikim aplavzom sprejet. Nato se je pričela tombola. Prijatelji šole — domači in vnanji — tekmovali so mej saboj, čim več in eim lepše dobitke darovati. Komur je bila sreča mila, dobil je dragocene reči, kot dobitek. Veliko šolskih prijateljev pak je zopet nazaj darovalo zadete dobitke, ki so se licitirali. Po končani tomboli razvila se je lepa zabava. Vršile so se običajne napitnice, ki so bile vse navdušeno sprejete. Da to samo na sebi priprosto, domačo veselico popisujem, imarn poseben namen. Znano je, da baš v Dragi so bile vedno zelo napete in čudne razmere. Obe stranki bili sta si vedno v laseh. Če je jedna stranka napravila zabaven večer, ni se ga vdeležila druga. Gospod učitelj B. Andoljšek pak je znal pridobiti za šolo obe stranki in tako se je zgodilo, da srno bili vsi skupaj (nad 150 osob) v vidnern veselji zbrani. Če se je pri nas posrečilo ljudstvo pridobiti za šolo, se drugod, kjer je le jedna narodnost, še lažje posreči. Treba le nekoliko truda in požrtvovalnosti pa bode šlo. Lepo idejo ima naše učiteljstvo — zgraditi si konvikt. Vsak pravi prijatelj š.ole se je bode navdušeno oklenil in izvršitvi nje tudi gniotno pomagal. Zatorej učitelji, na delo! Vspodbujajte naše ljudstvo! Prirejajte zabavne večere in ideja vaša se vam kmalo uresniči. V naših skromnih razmerah se je vender le lepa svota nabrala za konvikt. 7 G g 1 d. 9 k r. je za Drago precej velika svota. Bodi tedaj Draga vzgledzlasti za premožnejše kraje, kakor trge in rnesta. Dal Bog obilo pravih šolskih prijateljev in podpornikov! Konečno naj še omenim, da je vrlo tamburaško društvo iz Čabra brezplačno sviralo jako lepe komade. Veljaj mu na tem tnestu iskiena zahvala! Iskren prijatelj šole. ,,Sl. _V." Iz novomeškegra okraja. Učiteljska skupščina za naš okraj bila je 28. vel. srpana 1. 1. v šolskern poslopji v Trebnjem. Poleg navadnih točk dnevnega. reda ste bili tudi sledeči: ^Kako koristi učitelj z vzglednim obdelovanjern šolskega vrta svojemu ugledu in šolski občini?" (Poročevalca gg. P. Pogačnik in Fr. Dular — in ^Poskus koncentričnega predavanja zgodovine z zemljepisjem na podlagi berilne vaje ,,Cesar Franc in nadvojvoda Karol" v tretjem berilu." (Poročala gg. G. Spetzler in J. Vozel.) Točno ob določeni uri otvori naš novi c. kr. okrajni šolski nadzornik blag. gosp. Anton Jeršinovid zborovanje, ter imenuje namestnikoin g. A. Jeršeta, nadučitelja v Trebnjem. Navzoče je bilo razun dveh gdč. učiteljic vse učiteljstvo. Zapisnikarjem sta bila izvoljena gg. Fr. Koncilija in V. Zavrl. G. nadzornik se takoj pri otvoritvi predstavi zbranim ter izrazi željo, da bi ga učiteljstvo izvolilo podpirati z zvestim spolnjevanjem svojih dolžnosti v šoli in izvan iste. Na to se s sočutjem spominja prerano umrlega učitelja V. Kmeta. Z dvignjenjern raz sedeže pokaže učiteljstvo svojej sožalje. Tako preide g. predsednik k fretji točki namreč k opazkam pri nadzorovanji šol, se ve da le tistih, katere je nadzoroval, ker pomanjkanje časa in bolezen sta ga zelo zadržala. Da pa moje poročilo ne bo predolgo, omenjam le, da nam je g. nadzornik, kot vešč šolnik in strokovnjak v svojein poklicu govoril o napredku in poniankljivosti v posarneznih učnih predrnetih, na kar se bo učiteljstvo moralo ozirati, da bode šolstvo res napredovalo, ker iz jedernatih opazk si bode vsak itnel več ali manj dobrega izbrati. Ker so zborovali istočasno tudi tovariši nernških šol v drugej šolski sobi, je g. predsednik točko: ,Razgovor o poslavah in ukazih" za kasneje preložil, da smo se skupno o tem posvetovali. Izborno nam je predaval na to g. Peter Pogačnik o tem, kako koristi učitelj z vzglednirn obdelovanjem šolskega vrta svojemu ugledu. Poročilo je bilo kot izvrstno brez opazke vsprejeto. Tudi drugi poročevalec g. Fr. Dular je dobro rešil svojo zadačo. Istotako je bilo odobruje vsprejeto poročilo: ,Poskus koncentričnega predavanja zgodovine z zemljepisjem na podlagi berilne vaje ,Cesar Franc in nadvojvoda Karol". Svoj dobro sestavljen elaborat sta nam prečitala gg. Gustav Spetzler in Ivan Vozel. Ker so dospeli uže gg, tovariši nemških šol, nam g. nadzornik razjasni najvažnejše postave in ukaze. Iz poročila knjižničnega odbora posnamem, da je bilo dohodkov 21(> gld. 51/« kr., stroškov pa 120 gld. 90 kr. tedaj preostanka 95 gld. 15^2 kr. — Revizorjem računov se izvolita gg. J. Barle in Fr. Kalan oba iz Šmihela pri Novem Mestu. Ker razun g. V. Zavrl-a, kateri nasvetuje v nakup Lnjigo ,Der Naturaliensammler1' von Dr. L. Eger, Verlag von Georg. Paul Faesy in Wien, cena 2 gld., nibče drugi ne omenja o nakupu knjig, se prepusti to odboru. Kar se tiče učnih knjig, pravi g. predsednik, da se ,,Prvo berilo in slovnica" ne sme rabiti na jednorazrednicah, pač pa je primerna ^Začetnica" za drugoletnike, katera se dobi tudi za ubožne učence. V ponavljalni šoli je rabiti na večrazrednicah tudi četrto berilo, Pri volitvi v knjižnični odbor so ostali po nasvetu g. Fr. Koncilije stari udje: v. Koprivec, gdč. J. Rozina in g. J. Franke. Volitev stalnega odbora vršila se je po listkib; izvoljeni so bili gg. Koncilija, Kalinger, Jerše, Jaklitsch in Barle (zadnji trije v ožji volitvi.) Med posameznimi nasveti bil je le jeden učitelja Zavrla, da bi se glavne počitnice preložile na drugo polovico mal. srpana in mesec vel. srpan, oziroma na mesec, vel. srpan in prvo polovico kimovca. Za preložitev počitnic je bilo 28 glasov izmed 33, kateri so imeli pravico voliti. Konferenca se je izrekla, da bi bile glavne počitnice od 1. vel. srpana do 15. kimovca, na kar je g. nadzornik rekel, da bode gledal, da se to zvrši tekom prihodnjega leta. K sklepu zborovanja se spominja g. predsednik našega tnilega vladarja cesarja Franc Jožefa I., katerernu zakliče z učiteljstvom 3kratni ^slava* in učiteljstvo zapoje. tudi cesarsko pesem. G. Koncilija pa zahvali g. predsednika na izbornein vodstvu. Če Varn še povem, da smo se potem nekoliko ote.ili v gostilni pri ,,Lipi", sern Vam prav na kratko načrtal nekoliko o našej skupščini v Trebnjem. — l.