pfaeana v eetevtat MARIBORSKI UradnlM*« ta upravat Maribor, «k « / Wta> urodatltva 9440, »prava UM Uhaja razaa a »dalja ta praanBcov vaak da« »b 19. vrt / Vpija aautao prajamaa v apr avl aH po poiti 10 Ota, dostavljali n dom 19 Ota / Ogtaal pa aaoltai / Opisa r Atentat na demokracijo mednarodne politike RIMSKI NAČRTI MUSSOLINIJA IN MACDONALDA. Ce pa prištejemo k tema še evropsko Rusijo s preko 100 milijoni, potem vidimo, da so velesile v veliki manjšini! Direktorjj štirih velesil, kakor sta si ga zamislila v Rimu Mussolini ia Macdo- Med največje pridobitve, ki nam jih je dala svetovna vojna s svojimi krovnimi pogodbami, smo upravičeno Šteli enakopravnost držav v svetovnem Političnem koncerta. Ta enakopravnost se ie v načelu sicer včasih še vedno kršila, zlasti pa moramo iz lanskega leta omeniti dve važni kršitvi, prvo v L o-2 s n i in drugo v 2 e n e v i. V Lozani so Rešile s svojjm separatnim sporazumom 'P Pritiskom prisilile male države, da so Ptors-le sprejeti njihovo solucijo vprašaja reparacij, v Ženevi so pa brez sPorazutna z ostalimi kar same priznale "ačelno enakopravnost Nemčije v oboroževanju. Vendar so bili vsi ti dose-^nji primeri le sporadični pojavi; v na-kln ni nihče zahteval izključitve srednjih in malih držav od reševanja med-jjatodiiih političnih vprašanj. Ta slsva je prihranjena šele g. Mussoliniju !n njegovemu gostu g. Macdonald u. ta prav v tem je težišče pomena In ne-v3rnosti zadnjega rimskega sestanita •Bed državniki Italije ta Velike Britanije! Mussolinijev predlog, ki ga je Macdor sprejel, ne pomeni nič manj in jdč več kakor uveljavljenje načel fašizma pTOti demokraciji v med-r'3rodm politiki. Mussolini je stavil ta predlog kot fašist iz Čisto načelnih 1,1 iz egoistično-prakličnih viškov, Macdonald ga je pa sprejel le iz Praktičnih razlogov. On kot prfc-taier svetovnega velikobritanskega im-Pfcrija je pokazal namreč že doslej ob PMrazličnejših prilikah svojo nenakkmje-^ust napram malim državam, katere je sktišal izriniti od zelene mize velike di-Nmrmdje. Nič čudnega ni tedaj, če sta 16 sedaj z ducejem tako hitro in lahko *6Š Je otvorii predsednik prejšnjega državnega zbora'Gortng, je trajala le pol ure. Po nekaterih formalnostih In manjših interpelacijah Je tal zopet Izvoljen z» predsednika državni minister Gftrlng, za prvega podpredsednika centrumovec E*-ser, dočim sta drugi ta tretji podpredsednik nemška nacionalna GrSfe ta Z8r-ner. Nato Je bila po kratkem govoru G5-rlnga seta zaključena ta ho prihodnja sklicana pismeno. KapHulacija centruma pred Hitlerjem KOMENTARJI O IZVOLITVI CENTRUMOVCA ESSERJA ZA PODPREDSEDNIKA NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. nastali tudi v centrumu med njegovimi voditelji usodepotai nesporazumi, katerih neizogibna posledica, zlasti če ta dovClifi Drot* *nteresom Društva naro ^HtitJ *e treba vsestransko kapitulirala pred Anglio j - ONpoN, 22. marca. V znak protesta aretaclil angleških taženjerjev v BERLIN, 22. marca. V političnih krogih se poudarja zlasti zanimiv moment iz včerajšnjega prvega sestanka nemškega državnega zbora v Krollovi operi: izvolitev ceutrumovskega poslanca ES-serja za prvega podpredsednika državnega zbora. V tem Se izraža najboljši dokaz, da Je centrom zapustil opozicijo ta odkrito prestopi! na Hitlerjevo stran. Centrom Je igral v zadnjih petih desetletjih v političnem življenju Nemčije želo važno , vlogo, Iz njegovih vrst Je izšlo največ državnih kancelarjev in Je ostala stranka pri vseh volitvah odločujoči Jeziček na tehtnici. V zadnjem času pa so 'Tflehho' palmira - 'mil* in zakadil tega dob\& di&ece do stranka še nadalje ostala v opoziciji, M moral biti razpad te katoliške stranke. Voditelja dr. Kaas ta dr. Bfiitdng sta Spoznala, da se da vSe izgubiti ali pa vse dobiti, in sta zato sklenila pakt s Hitlerjem, ki mu je tako samo od sebe padlo v naročje zrelo Jabolko in mu prineslo dvotretjinsko večino, ki jo potrebuje za sprejem velikega pooblastilnega zakona. Ta nepričakovani preobrat centrumov-cev je tem bolj značilen, ker nemškt škofje Še vedno nišo preklicali Svojega prekletstva nad »poganskimi« narodnim! socialisti. CentrumovSki tisk Skuša opravičiti zadnji korak svojih političnih voditeljev s tem, da pravi, da Je centrom storil to iz gole ljubezni do domovine ta nemškega naroda, ker hoče Sedanja nacionalna vlada Hitlerja - Papena - Hu-genberga le srečo, veličino lit svetovno uveljavljenje Nemčije. Le Iz tvga razloga so se nemški katoličani, ki so vedno pozitivni delavci za državo, odločili za Sodelovanje v Hitlerjevi vladi. M, irr in in .Ulm i'i, Mghi SMRT ADMIRALA JERRAMA. LONDON, 22. marca. Admiral Thomas Martčft Jerrafn,"ki je poveljeval v bitki pri Škagerajm drugi bojni eskadri, je umrl v starliri 75 let. Stran 2 MdriforaKt »VESERMC* ItM V M a r I S o r u, 'dne ti. III. 1933. Žalostna usoda slovenskega delavca v tujini Izgon prekmurskega rudarja iz Vestfalskega. Predvčerajšnjim je sprejela tukajšnja obmejna policija odi avstrijskih oblasti v svojo skrb žalostno pošiljko: po odgonu sta se vrnila v domovino po 24 letih trdega dela v mrzli tujini, kateri sta dala vse svoje moči in kri, 55letni rudar Ivan Korošec in njegova žena Marija, doma iz Velikih Dolencev v Prekmurju. Nesrečnika sta na policiji opisala svojo tragično usodo v nekaj kratkih, trdih, pa zato vendar prezgovornih stavkih. Že 5 let pred svetovno vojno sta se mlada itr močna, verujoča v lepšo bodočnost in dober zaslužek v tujini, podala r.a West-falsko v tamkajšnje rudnike, kjer si koplje svoj trdi vsakdanji kruh še danes več desettisočev slovenskih sinov globoko pod zemljo, noč in dan oblečenih v mrtvaško rudarsko srajco. Ustanovila sta si skromen dom, ga sčasoma, kolikor se je pri bornem zaslužku sploh dalo, opremila in olepšala ter pošteno vzgojila svoja dva sinova. Nenadoma pa ju je zadelo kot strela z jasnega neba. Korošec je bil 7. t. m. nepričakovano poklican na policijo v Hambomu, kjer je delal v tamkajšnjih rudnikih, in tamkaj je izvedel, da je po nalogu višjih oblasti kot tujec izgnan iz Nemčije, ki jo mora nemudoma zapustiti. Takoj za njim je bila pripeljana na policijo tudi njegova žer.a, ki je morala policiji izročiti ključ svojega stanovanja, nakar sta bila brez odloga po odgonu poslana proti Avstriji. Niso jima dovolili niti vzeti s seboj denarja, hrane in perila. Njuna trnjeva pot od odgonske postaje iz Hamborna preko Nemčije in Avstrije je trajala, spremljana z lakoto in hudim trpljenjem, polnih 14 dni. V hudih skrbeh sta za svoje skromno imetje, plod njunega 24 letnega trdega delavki ga cenita na 2000 zlatih mark, prav nič manjša pa ni njuna skrb za oba sinova, 221etnega mornarja Ivana in 241etr.ega rudarja Štefana, katerima je usoda staršev popolnoma neznana. Koroščeva, katerima so v Nemčiji pri odgonu rekli, da bodo v najkrajšem času na isti način izgnani iz Nemčije vsi tujerodci, da napravijo prostor domačim brezposelnim, sta po četrt stoletja, po najlepši polovici človeškega življenja, bedna in izmozgana padla na milost in V. breme domači občini. Pač žalosten večer življenja slovenskega izseljenca! Mariborska policija je nesrečneža odpremi-la včeraj v domovinsko občino, obenem pa je napravila podrobno poročilo o tem, vse obsodbe vrednem dogodku, na naša pristojna ministrstva v Beogradu. Človeku da mnogo misliti enostavna, pri nas vsakdanja primerjava: dočim si pri nas tujerodci z vso brezobzirnostjo in pohlepnostjo z žulji našega delavstva polnijo svoje nenasitne žepe in izvažajo naš kapital v svojo germansko domovino, nam ista tujina vrača po četrtstoletnem izsesavanju naše ljudi po odgonu do kosti izmozgane, bedne in godne za grob. Zveza kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva ulica I. Vsa včlanjena društva vabimo na redni letni občni zbor Zveze kulturnih društev v Mariboru, ki bo v nedeljo 26. marca ob 10. uri dopoldne v gornji dvorani hotela »Orel« v Mariboru. Dnevni red: 1. Predsedstveno in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. poročilo in predlogi nadzorstva, 4. volitev novega odbora in nadzorstva, 5. delovni program za 1. 1933, 6. slučajnosti. Vsako drulštvo lahko v smislu § 15 pravil ZKD pošlje na občni zbor po 3 zastopnike za vsakih 50 članov. Vsak delegat naj prinese s seboj pooblastilo društva! Opozarjamo, da je ministrstvo za promet z odlokom MS 4203/33 od 7. t. m. dovolilo za občni zbor polovično vožnjo v Maribor in nazaj z vlaki. Vsak udeleženec naj sl na odhodni postaji kupi celo vozovnico z mokrim žigom postaje, ki je pa v Mariboru ob prihodu ne sme oddati, ker se bo z isto vozovnico in izkaznico, ki jo bo dobil na občnem zboru, vračal domov. Društva naj se poslužijo te prilike in naj pošljejo Čim steč delegatom! Pokrajinski zbor srednješolcev Iz dravske banovine v Mariboru. V dneh 25. in •26. marca bo v Mariboru pokrajinski zbor Zveze jugoslovanskih srednješolskih zdru ženj župe za dravsko banovino. Kako velikega pomena je, da se danes zbira srednješolska omladir.a, ki bo prej ali slej odločevala v našem javnem živjenju, pač ni treba posebej poudarjati. Da se tega zavedajo najodličnejši činitelji, nam jasno priča dejstvo, da je prevzel pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami ban g. dr. Drago Marušič. Po prijavah, ki jih je prijel pripravljalni odbor, sestavljen iz odbornikov dijaških društev »Napredka« in »Uimma« bo letošnji zbor največji in najpomembnejši, kar jih je doslej bilo. Doslej so se priglasili dielegati iz Ljubljane, Celja, Novega mesta, Kočevja in Kranja z okoli 200 udeleženci. Že samo to število izpričuje, kako ogromno zanimanje je med srednješolsko mladino za ta zbor, na katerem se bodo obravnavala pomemb nejša vprašanja, ki zadevajo mladino in njeno gibanje. Pokrajinski zbor pa bo združen tudi s prireditvami za širšo javnost. V soboto 25. marca bo ob pol 20. uri slavnostna akademija v Narodnem domu. Vabljeni so vsi, ki žele prebiti nekaj prijetnih uric med mladino in Obuditi spomine na svoja dijaška leta. V nedeljo 26. marca pa nastopijo člani dramskih odsekov »Napredka« in »Umuna:« v Narodnem gledališču z Nušidevo šaloigro »Navaden človek«. Vse prireditve bodo v znamenju manifestacije jugoslovanske misli v obmejnem Mariboru. Simultanka šahovskega velemojstra Bo goljubova je bila sinoči v veliki dvorani hotela »Orel«, in sicer proti 31 igralčfem. Simultanka se je začela ob 20.30 in je trajala do polnoči. Prvo partijo je velemojster dobil okoli 22. ure in je po triurni bitki 15 partij odločil v svojo korist. Nekateri igralci so se do zadnjega prav dobro dTžali, v končnicah pa jih je velemojster premagal. Konični rezultati so naslednji: od 31 partij jih je velemojster Bogoljubov 27 dobil, 3 izgubil (in sicer proti ravnatelju g. Poljancu, dijaku g. Gujzniku in šoferju g. Radoliou), 1 partija (proti g. Šavliju) pa je končala re-mis. Prireditvi je prisostvovalo veliko število kibieov, ki so z velikim zanimanjem spremljali simultanko. Promocija. Na praški univerzi je bil te drn promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Hugon Velker iz Maribora. Čestitamo! O novih smereh v zdravljenju In pobijanju tuberkuloze bo predaval tukajšnji znani specialist za pljučne bolezni gosp. dr. V a r 1 ob priliki rednega občnega zbora Protituberkulozne lige v Mariboru v petek, dne 24. t. m. ob 20. uri v dvorani Nabavljalne zadruge. Ostala dru štva v Mariboru se naprošajo, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. Ljudska univerza v Studencih. Jutri ob 19. uri bo predaval na podlagi filma g. dr. Josip Vrtovec o »Raku, največjem škodljivcu človeštva«. Občni zbor »Selekcijske zadruse za rejo perutnine v Mariboru« bo dne 26. t. m., v nedeljo, ob pol 10. uri dopoldne v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Interesenti se vabijo k udeležbi! Dva slovenska zvočna filma. V Grajskem kinu se bodo jutri 23. t. m. popoldne ob 15. uri predvajali deli prvega domačega slovenskega zvočnega filma »Bela Ljubljana« in izrezki iz filma »Kranjska industrijska družba na Jesenicah« za novinarje, zastopnike oblasti in tukajšnje iudustrijce-interesente. Pripravlja se tudi zvočno filmanje velike industrije v Rušah. Vstop prost! »Namišljeni bolnik« na Pobrežju?! Da, dramski odsek društva »Nanos« uprizori to nadvse zabavno Molierjevo komedijo v soboto ob 19. uri pri Renčlju. Torej v soboto ob 19. uri nasvidenje pri Renčlju! Zveza mladih intellgentov. V Mariboru priredi v četrtek 23. t m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice drugo predavanje v okviru svojega mladinskega cikla. Tokrat bo predaval kand. prof. Bojc o »Inteligenčni mladini po vojni« ter tako nadialjeval in zaključil zgodovinsko sociološko analizo kulturnih smeri povojnih generacij vse najnovejših. Na zanimivo predavanje opozarjamo vse, ki se zanimajo za ta vprašanja. Cercle francais. Gospod M. Neuville, francoski konzul v Ljubljani, bo prišel v ponedeljek 27. t. m. Ly Mariborj da izroči gospej M. Maistrovi komandersko zvezdo reda Nichan Iftikar, ki ga ji je podelila francoska vlada za njeno uspešno delovanje v smislu fraincosko-jugo-slovanskega prijateljstva. Na čast odličnemu gostu in s sodelovanjem ge. Baričeve ter igralcev iz Ljubljane, bo priredil francoski krožek ob 20.30 v Narodnem gledališču francoski večer s sledečim sporedom: 1. Musorgski: »La Vision« in Massenet: »Herodiade«, poje g. P. Gaspariji. 2. Paderewski: »Menuet« in Godard: »Mazurka«, igra ga. B. Vrečko. 3. Tosti: »Ninom«, Saint-Saens: »Samson et Dali-la« in Offenbach: »Le Gascon«, poje gdč. R. Mihelič. 4. »Le Chiandelier«. To šaloigro, v kateri se izživlja vsa razposajenost in hudomušnost francoskega romantika Musseta, bodo igrali ga. Baričeva in ljubljanski igralci amaterji, ki hočejo na na način vrniti svoječasno gostovanje naših igralčevi v Ljubljani. Odbor francoskega krožka je prepričan, da bo tudi mariborsko občinstvo sprejelo odlične goste z najtoplejšimi čuvstvi iskrenega prijateljstva. Grafski kino «mtm Črni huzar Konrad Veldt, Mady Christlans Eden najlepših in najboljših filmov tega leta Avtobusne vožnje. V petek, dne 24. marca vozi mestni avtobus kakor ob sobotah k Sv. Martinu, v Limbuš, Ruše in Selnico. Dne 25. marca po gori navedenih progah vozi kakor ob nedeljah. Na splošno željo cenjenega občinstva in članstva ter s sodelovanjem raznih drugih društev bo dramski odsek Sokola II dne 2. aprila ob 7. uri zvečer na Pobrežju ponovil krasno dramo »Legionarji«. Naj nihče ne izostane. Zdravo! Prva letošnja tombola bo velika sokolska tombola v nedeljo 2. aprila. Za glavne tombole je določeno kar 5000 Din v gotovini, šivalni stroj, moško, žensko in otroško kolo itd. Posebnost bo tokrat kompletna oprema za samsko sobo in cela vrsta mainjših tombol. Pričakuje se velik obisk od blizu in daleč. Kino Union. Od danes v torek dalje fenomenalni operetni film »Glas srca« z Gustavom Frohlichom v glavni vlogi. Ta film je radi svoje izredno lepe vsebine, izborne igre in režije priznan od najstrožjih kritikov kot najboljši film sezone. Na Dunaju je bil predvajan v 14 kinematografih in je vse mesto govorilo o lepoti tega filma. Grajski kino. Samo še danes izborna veseloigra »On in njegova sestra«. Od četrtka dalje »Črni huzar« izborni vele-film s Konradom Veidtom, Mady Chri-stiansovo, Wolfom Albachom Rettyjem in Ottom Wallburgom v glavnih vlogah. »Črni huzar« je eden najlepših filmov, kar jih je napravila letos nemška filmska industrija. Posebno se morajo omeniti izborna igra, sijajna tehnika in pa krasni naravni posnetki. Sujet je zelo napet in zabaven. Ker je ta film imel povsod, kjer se je predvajal, ogromen uspeh, se svetuje, da si vsakdo preskrbi vstopnice vnaprej! Najden utopljenec. Pretekli petek so našli v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici v tamkajšnjem potoku okrog 50 let starega moškega utopljenca, srednje postave, rjavih las, oblečenega v ponošeno obleko. Ko so ga preiskali, niso našli pri njem prav ničesar, po čemer bi mogli ugotoviti nesrečneževo identiteto. Usoden padec s svlsll. Sinoči je padla s svisli precej globoko 731etna zasebnica Katarina Erhartova na Koroški cesti in si pri padcu zlomila levo roko nad komolcem. Prepeljali so jo v bolnišnico. Drobne vesti s poHcije. Preteklo noč je policija aretirala tri potepuhe Ludvika S., Martina Č. in Ladkota M., ki so se klatili že deflj časa brez posla po mestu. Vse tri je radi potepuštva izročila tukajšnjemu sodišču. Aretirani so bili nadalje tudi neki Ivan H. fn tovariši, ki so se pretepali in razgrajali na Koroški cesti. Prijavljeni pa so bili Erih V. radi telesne poškodbe, neki Leopold K. radi ponarejanja^ podpisov, France K. zaradi trpinčenja živali in trije kolesarji, neki Josip •in dva Lyaiqa, ker sp kolesarili brez luči. Narodno glodaliffe REPERTOAR: Sreda, 22. marca; Zaprto. Četrtek, 23. marca: Zaprto. Petek, 24. marca: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 25. marca ob 20. uri »Orfej v podzemlju«. Premiera. »Orfej v podzemlju« na mariborskem odru. V soboto 25. t. m. bodo uprizorili za poslednjo letošnjo glasbeno premiero burleskno opereto v štirih slikah »Orlej v, podzemlju«, ki spada med najboljša dela plodovitega skladatelja J. Offenbacha ter se odlikuje po melodijozni klasični muziki ter zabavni, na današnjo dobo prikrojeni vsebini. Režira J. Povhe kot gost, dirigira kapelnik Herzog. Ker je to poslednja glasbena premiera leto* šnje sezone, opozarjamo na to zlasti lastnike blokov. Plesni par Mlakarjevih Pretekli četrtek smo končno imeli tu* di v Mariboru priliko seznaniti se s ple* sno umetnostjo Pie in Pina M 1 a* k ar j a. Dejstvi, da sta oba umetnika dosegla povsod, kjerkoli sta nastopila, najlepše uspehe in da je Pino Mlakar M a r i b o r č a n, sta napolnili naše gledališče do zadnjega kotička. S tem sta došegla to, česar ni pri nas še noben plesalec in noben plesni zbor. Tak obisk sta pa tudi v polni meri zaslužila, kajti pokazala sta, da sta našla novo pot. ki vodi v renesanco plesne umetnosti, v ono p o d u h o v 1 j e n j e, ki je bilo po plehkem rutinerstvu in poakrobatenjtt zadnjega časa že neobhodno potrebno, če je ples s p 1 o h še hotel ostati resn' umetnost! V tem je razlika med Mlakarjevim* in ostalimi plesalci, ki smo jih videli zadnja leta v Mariboru. V tem je tudi zmaga, približanje plesne umetnosti k občinstvu in navdušeno odobravanje, ki j® bilo znak večera. Mlakarjeva sta sijajno združila izvrstno tehniko z notranjo umet nostjo, izraženo v umetniškem plesu. Na višku sta oba, dasi je on za spoznanj® boljši, globlji, a gotovo je tudi, da bosta rastla še dalje, in jima zato lahko prerokujemo še sijajno bodočnost. Na sporedu sta imela '13 točk, med temi dve' brez godbe. Že v prvi, Bachovi »Za začetek«, sta pokazala bistvene elemente svoje Šole« dočim je v »Koraku« Prokofjevega razodel g. Mlakar vso svojo blestečo mimiko in razgibanost muskulature. Izraz notranjosti je bil Caselle »Samogovor I* ge Pie, prav tako nazorni »Pogovor* obeh po narodni; v Radosti Rimskega-Korsakova je pa našel vidni izraz zlasti temperament g. Pina. Isto velja z® Godardov »V objemu«, ki sta ga sijajno odplesala oba pred odmorom in dosegi® priznanje tudi tistih, ki so gledali boli na zunanjo stran. Disciplina in očarujoča skladnost para se je razodela v »Pohodu«, ki sta fP odplesala brez godbe. Vsa sila nove izraznosti se je pa uveljavila prav posebno v plesni študiji »Bolest« ge. Pie i® Petyrkovem »Prividu« g. Pina. Grad-ja in lahkota ge. Pie je zatriumfirala d® viška v Chopinovem »Eteričnem plesti I. in II.«. Kolosalen je bil njegov »Sam®* govor II.« po Rahmaninovem »Za konec« M. de Falla obeh je pa Ml no* solnčni žarek veselja in dosežene zmage! Zares, to je bil večer zmage plesn® umetnosti para Mlakarjevih, zato jima kličemo: Na skorajšnje svidenje! Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisk* na jetra, tesnobi udov, zaspanosti, P®* vzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dež«' slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi * mrzlico. Prijeten vonj Iz ust je neobhodno treben v vseh družbah, da človek ne po- stane nadležen svojim partnerjem. Prije- ten vonj zanesljivo oskrbi ustna nega * Odolom, ki prepoji vse ustne sluznice t* učinkuje več ur. Odolova ustna voda J® v uporabi prav poceni, ker zadostuje z® nekaj kapljic. Prava slika miroljubnosti Italije IZZA KULIS TISTIH, KIPRAV4JO, DA SO MIRU. ' ZA UTRDITEV EVROPSKEGA V dneh, ko se pred mjodličnejšimifštab — potem': to * dejstvo večkot prepri- evropskimi državniki tudi Mussolini trka na svoja, »miroljubna« prsa, je zelo zanimiv dopis iz Rima, ki ga je objavil pred dnevi ugledni poljski list »Iiustrovani Kurjer Codzieni«, ki piše: »Predi nekaj dnevi se je pritisk vojne atmosfere v Italiji znatno dvignil. Generalni tajnik fašistične stranke Achille Staraee potuje po vseh provincah Italije, Posebno pozornost pa posveča krajem, ki leže ob jugoslovanski meji. Povsod Pregleduje fašistične organizacije in ima °b vsakem takem pregledu tudi zelo bojevite govore. Prebivalstvo Apeninskega Polotoka govori o skorajšnji vojni! Isto Pa se sliši tudi od drugih predstavnikov direktorija fašistične stranke, ki obiskujejo mesta in vasi in katerih veliki govori so prežeti s sovraštvom do Francije in Jugoslavije. V vsej Italiji je bila izvedela 26. februarja poskusna mobilizacija, ki je uspela po uradnem poročilu odlično. V političnih krogih se govori, da mora ‘Pomlad leta 1933. prinesti popolno oblast Italiji m Jadranu!« Prav tako čaka v Trstu in okolici, ki je najbližja jugoslovanski meji, več oddelkov črnih srajc krvatsfco-dalmatinskih iredentistov, da Prejme povelje za pohod v Dalmacijo! Koliko resnice je na tej vesti, se točno ne Ju kontrolirati, vse pa govori za to, da ®e delajo na Apeninskem polotoku pomembne priprave, ki morajo izzivati Vznemirjenje pri navadnem prebivalstvu. če se upošteva dejstvo, da so imeli »luni direktorija samo v enem dnevu, bilo k to 26. februarja, velike izzivalne in bojevite govore v več kakor desetih mestih, potem ustvarjanja takega bojevitega razpoloženja ni mogoče sprejemati hladnokrvno, tem bolj, ker se v rimskih poetičnih krogih govori, da je »milica« izenačena s kraljevo italijansko vojsko. To dejstvo je bilo storjeno 24. februarja. Če ie pa Mussolini v resnici izenačil s tajnim odlokom fašistično milico s kraljevo Jojsko in je ob istem času za obe oboroži sili ustvaril tudi skupen generalni če val no. govori, da se pripravlja nekaj takega, kar nikakor ne diši po miru. Prav tako tudi ni na Apeninskem polotoku nobena tajnost, da vse italijanske tovarne morieije in vojnega materiala obratujejo noč in dan s trikratno izmenjavo delavcev. Znano je, da izdelujejo vse te tovarne vojni material ne le za Kitajsko, temveč tudi za domačo uporabo. Nesmiselna je trditev, da Italija nima denarja za vojno. Tako so govorili sovražniki fašizma polnih pet let, med tem' pa so Italijani zgradili ogromno vojno bro-dovje, pomorsko in zračno. Oborožili so nad 2 in pol milijona fašistične omladine. Italijanska vlada ima, prav tako kakor tudi nemška, dovolj denarja za vojno in čaka le na primeren trenutek!« Nobena tajnost ni več, da gradi Italija ob vsej naši meji orjaške železobetonske trdnjave, modeme vojaške ceste, ki jih civilno prebivalstvo nikakor ne sme .uporabljati, neštete vojašnice, letališča', strelske jarke in zakope itd. Pripravlja pa se tudi na borbo proti naši državi pri svojih prijateljih, ali bolje rečeno vazalih, kamor pošilja svoje instrukcijske častnike, vojni materijal, oborožene jugoslovanske emigrante in politične pro-palice, njena predrznost pa gre celo tako daleč, da moramo nad svojim ozemljem podnevi in ponoči in to v zadnjem času celo zelo pogosto, poslušati brnenje težkih bojnih Caproniijev. Da niso te vesti nobeno obrekovanje, nazorno priča naslednje originalno poročilo beograjskega »Vremena« s Cetinja dne 18. t. m., ki pravi: »Kakor doznava-mo, se pripravljajo v okolici Skadra inv smeri proti Kosovu na albanskem ozemlju močne komitaške čete, katerih organizator in inštruktor je neka visoka vojaška osebnost neke naše sosedne države. Po pripovedovanju teh komitašev samih se mora pričeti komitaška akcija najpozneje v enem in pol meseca in bo naperjena proti naši državi.« Važna seja jugoslovanskih avtomobilistov v Beogradu Osamosvojitev Jugoslavije od uvoza bencina. Odlikovanje dveh Mariborčanov, Zanimanje dvora za Pohorje. V nedeljo je bil v Beogradu glavni občni zbor Autokluba, ki mu je predsedoval sam predsednik, Nj. Vis. princ Pavle. Preteklo soboto je bila sklicana v Beogradu seja centrale Autokluba kraljevine Jugoslavije, ki so se je udeležili predstavniki in zastopniki vseh včlanjenih lekcij. Seji je predsedoval prvi poslevo-deči podpredsednik centrale, minister v h. g. dr. Velizar Jankovič, udeležila pa sta se je za ljubljansko sekcijo predsednik g. Praprotnik, za mariborsko sekcijo pa njen predsednik g. Ferdo Piinter. Ob tej briliki je bilo ugotovljeno, da šteje ves Autoklub kraljevine Jugoslavije 1.814 tednih članov, ki se dele na naslednje Sekcije: Beograd 670, Zagreb 503, Ljub-hano 249, Maribor 216, Sarajevo 48, Som-®o: 44, Subotico 44 in Split 40. Na seji se je glavni referat tikal zakonito odrejenega mešanja bencina z 20% domačega alkohola, ki se izdeluje pri nas |z koruze, ječmena, drugih žitaric in melase. Skoraj vsi delegati so bili proti metanju bencina s špiritom in to iz razloga, Ker mešanica kvari motorje, dosega manjši efekt pri pogonu in je tudi precej dra-*ja. Zelo zanimiv je bil referat poročena! ca finančnega ministrstva g. inž. Popoviča, ki je imel izčrpno predavanje j* unalizj Škrilja, iz katerega se da na poduši sodobnih izumov in tehničnega napredka producirati 15 do 30 odstotkov či-rteSa bencina, ki bi bilo popolnoma res “Vodno kurivo, v primeru, da se zgradi Ptojektirana tovarna za predelavo škrilja naši državi, kjer je tozadevne sirovine k obilici. Tovarna s kapaciteto 5.000 ton n!'2'na^bi popolnoma krila vso potrebo “Ve države za vse leto. ^ Vnela se je živahna debata tudi o pred-^u’ da bi se uporabljali pri nas za me-z bencinom spričo vinske krize ^ siti alkohol, ijar pa je bilo odklonjeno Hh-afno’ ^er ^ se vinogradništvo ne iz-‘‘ al° j,n je y slajših vrstalh vina pre-1 alkohola (komaj 6 do 10%), boljše i in blagoglasje Vašega glasu sta odvisni od zdravih Zob in popolnega Zobovja. Negujte stalno zob XODOIfOm in ohranili boste Zdravo zobovje do visoke starosti vse avtomobilske takse znižane za 50%, takoj nato pa je naraslo število avtomobilov v Gdanskem več kot za 50%. Zvečer je bil svečan banket, na katerem je bila navzoča tudi kneginja Olga, ki so ji bili vsi predstavniki našega avtomobilizma predstavljeni. Ob tej priliki je predsednik mariborske sekcije g. Pinter kneginjo Olgo zainteresiral za naše Pohorje in njegove krasne turistične postojanke, ki jih kneginja še ne pozna. Upati je, da si bosta visoka gosta leta 1935. ogledala naše krasote Pohorja o priliki proslave desetletnice obstoja mariborske sekcije Autokluba. V ponedeljek opoldne so bili na obedu pri Nj. Vis. princu Pavlu podpredsednik centrale Autokluba g. dr. Jankovič ter predsednika mariborske in zagrebške sekcije gg. Pinter in Bošnjak. Ob tej priliki je izmenjal princ Pavle mnogo zanimivih misli o sedanjem evropskem in domačem položaju ter o sredstvih, ki so potrebna za razvoj in napredek našega tujskega prometa. Posebno poglavje je bilo posvečeno vprašanju avtomobilskih cest. Prejšnji dan je bil sklenjen sporazum med Autoklubom naše kraljevine in mednarodnim Touringolubom, ki sta sklenila skupno delovanje v naši diržavi m bo predsedoval obema princ Pavle. Člana mariborske sekcije gg. dr. Robič in Pu-gel sta bila odlikovana s srebrnima iglama za njune zasluge za pospeševanje našega avtomobilizma. Na občnem zboru je bilo načeto tudi vprašanje cestnega fonda, ki bi se stekal iz vseh dajatev državi za avtomobile, bencin, olje in ostale potrebščine ter bi se uporabljal Izključno le za gradnjo in vzdrževanje modernih cest v državi, Predsednik mariborske sekcije g. Pinter je predložil ob tej priliki rrv . vimmiko u uu i v/oj, l*7ik>c pomočniku finančnega ministra g. dr. Ne- fcviLVina pa itak konzutnirajo kot si- deljkoviču tudi prenis gdanskega lista, ki ■ ' ■ - ie ngdavno pisal, da so bile v Gdanskem Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev Občni zbor društva v Ljubljani. Tretji redni občni zbor »Podpornega društva državnih in banovinskih uslužbencev«, ki je bil v Ljubljani v nabito polni dvorani pri Mraku dne 4. t. m., je otvoril predsednik g. Dolžan, ki je po kratkem predsedniškem nagovoru podal besedo tajniku društva g. Markiču. Iz tajniškega poročila posnemamo, da se društvo živahno razvija in da število rednega članstva stalno raste. Tako ima društvo v pogrebnem skladu 1160 rednih in 117 izrednih članov in članic. Stanje članstva bolniškega sklada pa izkazuje 939 oseb. Odbor je imel v poslovnem letu 19 sej. Člani bolniškega sklada imajo po določilih pravilnika poleg brezplačne dobave zdravil in brezplačnega zdravljenja pri skladovih zdravnikih tudi razne druge ugodnosti, ker vzdržuje društvo z raznimi zdravstvenimi zavodi poslovne zveze. Pri banski upravi je predsednik društva v posameznih primerih dosegel za člane društva znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku. Tudi Higienski zavod nudi društvu popust kakor drugim bolniškim blagajnam. Iz poročila blagajnika g. Bischofa posnemamo, da znaša društvena imovina 224.000 Din. V preteklem letu je društvo izplačalo za zdravila in zdravnike 123 tisoč Din, za posmrtnine 16.500 Din, za razne podpore 10.500 Din. Imovina je narasla za 72.000 Din. V imenu nadzorstvenega odbora je g. Česnik predlagal raz-rešenico in zahvalo, ki jo je občni zbor sprejel. Pri volitvah je šlo za novo zasedbo dveh mest v upravnem in dveh mest v nadzorstvenem odboru. Na vsa štiri mesta so bili izvoljeni dosedanji, funkcionarji. V ostalem je bil sprejet sklep, da se vsem novim članom, ki pristopijo k društvu (članstvo se sprejema le do 45. leta starosti) do 31. maja letos, zniža pristopnina na 40 Din (sicer znaša od 50 do 300 Din). Občni zbor je potekel v najlepši slogi. o smernicah bodočega deda, ki so v zvezi z letošnjim občnim zborom sokolske zveze. Ožja seja župne uprave bo jutri ob 20. ur v župni pisarni v Narodnem domu. Soort Sokolstvo Sokolska posvetovanja v Beogradu. Preteklo nedeljo je bilo v Beogradu posvetovanje vseh župnih načelnikov In načelnic sokolske zveze iz naše države. Na dnevnem rediu so bile važne točke glede napredita tehničnega dela v našem sokolstvu. V ponedeljek 20. t. m. pa je bila plenarna seja zvezne uprave, na kateri so razpravljali o današnjem dedu in Madžarski nogometni prvak igra v soboto v Mariboru. F. C. Ferencvaros, Budimpešta, profesionalni prvak Madžarske, nastopi na praznik v soboto 25. t. m. proti ISSK Mariboru ,y najmočnejši postavi, in sicer: Hada, Takacs I, Kora-ny — Lyka;, Sarossy, Lazar — Tanzer, Takacs II, Turay, Toldy, Kofaut. Ta imena so znana, vsak od imenovanih igralcev je že često nastopil .v reprezentančnih tekmah Madžarske. Zato ne pretiravamo, če trdimo, da bo imelo naše občinstvo priliko videti v Mariboru tako-rekoč neoficielno madžarsko profesionalno nogometno elito. Nedvomno nam bo ta enajsterica pokazala, kako se nogomet igra in po podam igri bo naše občinstvo uvidelo, zakaj ima prav nogomet v večjih športnih centrih tako ogromne mase pristašev in zagovornikov. V obram bi bomo imeli priliko videti Koranyja, najhitrejšega branilca srednje Evrope. Od našega napadalnega kvinteta' pričakujemo, da ga bo primemo zaposlil in se nam bo radi tega nudila možnost videti na delu moža, o katerem se govori, da je bil na primer ,v reprezentančni tekmi Madžarska :Holandija najboljši mož na polju. Prav tako bo tudi primemo zaposlil napad gostov domačo obrambo, in to nam je najboljše jamstvo, da bo imel obramben! trio ISSK Maribora pač najlepšo priliko pokazati kaj zna. Državno prvenstvo v cross-countryja bo 2. aprila t. 1. dopoldne na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Pokroviteljstvo nad to prireditev je prevzel mestni župan g. dr. Lipold, mestna občina pa je odobrila denarno podporo. Program jugoslovanske plavalne zve« ze v letu 1933. JPS je zaključil, oziroma odobril naslednje plavalne tekme: 29. in 30. julija: prvenstvo Jugoslavije v skakanju juniorjev. in seniorjev v Ljubljani ali Karlovcu; 5. in 6. avgusta: prvenstvo Jugoslavije v plavanju in waterpolu juniorjev v Splitu; 11., 12. in 13. avgusta: prvenstvo Jugoslavije ,v plavanju m vaterpolu seniorjev v Beogradu; 19. in 20. avgusta: dvoboj gospodov Madžarska: Jugoslavija v Dubrovniku; 19. in 20. avgusta: dvoboj dam Avstrija: Jugoslavija v Milistattu; 22. avgusta: Mednarodna plavalna tekma Jugoslavija: Madžarska v Splitu; 2. in 3. septembra: dvoboj gospodov Avstrija:Jugoslavija na Soršaku in 5. septembra: mednarodna plavalna tekma Avatfiia;JtiSS0fs4av«a v Ljubljani. Rudyard KipUtUC: V M a r i b o r u. dne 22. ITT. 1933. ■■■■—apgeaaaaiaa. u«gw8wsJBs:wipaaA>ti — Milijonar in niegov sin (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) »Kaj pa, je?« je dejal prvi, ko je Har- vey obešajoč se z eno roko v usnjato zanko vrh lestvice klica! kuharja. »Velike ribe in ušive — vse polno,« je odvrnil Harvey ponavljajoč besede Dolgega Jacka. »Kako pa je z vajino igro?« Malemu Penu je naredil dolg obraz. »Ni bila njegova krivda,« je zagodel stric Salters. »Pen je gluh.« »Šahirala sta, je li da?« je dejal Dan, ko se je Harvey primajal na zadnji del ladje s kadečo se kavo v kositernem vedru. »Zavoljo tega nocoj ne bova midva snažila. Tatej je pravičen možak. Onadva bosta morala posnažiti vse.« »Toda dva mlada pobiča bosta, dobro vem, pripravila vabo za celo kad, medtem ko bosta onadva snažila,« še je oglasil Disko in privezal krmilno kolo, kakor mu je kazalo. »Hm. Tatej, jaz bi skoraj rajši snažil.« »Verjamem. Ampak ne boš. Trebi! Trebi! Pen bo podajal vabo, vidva pa jo bosta natikala na trnke.« »Zakaj zlomka nam ta dva poba nista prišla povedat, da ste zadeli na ribe?« je dejal stric Salters in se pomikal do svojega mesta za mizo. »Ta nož je ves skrhan, Dan.« »Ako te izmetanje vrvi v vodo ne zbudi iz misli, potem mislim, je najboljše, da si najameš pomočnika sam zase,« je dejal Dan in se prerival po mraku čez kadi, polne vrvi za mreže, privezane na privetrni strani hifc. »Ej, Harvi, ali ne bi zlezel dol in prinesel vabe?« »Vabe kakor smo mi,« je dejal Disko. »Skoraj bi dejal, da bi se lov z mrežo bolje izplačal kakor stoje stvari.« Te besede so oznanjale, da bosta fanta uporabljala vabo z izbranim drobom polenovke, ko bi drugi trebili ribo — kar bi bilo bolje, kakor da bi z 8*olo roko stikala po majhnih sodčkih za vabo. Kadi so bile polne lepo zvite vrvice, ki je imela na vsakih malo čevljev velik trnek, in preizkušanje ir. natikanje vabe na vsak posamezni trnek in dobro skladanje z vabo opremljene vrvice tako, da je iz-Iahko potekala, ko so jo vrgli iz Čolna, je bilo strokovnjaško delo. Dan ga je opravljal v temi, ne da bi gledal, HairVey pa se je zatikal s prsti na kaveljnih in tožil nad svojo usodo. Trnki so švigali Da-nu med prsti kakor čipke v naročju stare device. »Pomagaj sem natikati vabo na mrežo na suhem, še preden sem znal dobro hoditi,« je dejal. »Vendar je silno mučno delo. Ej, tatej!« Zaklical je proti lini, kjer sta Disko in Tom Platt solila ribe. »Koliko škafov, misliš, bomo potrebovali?« »Kake tri. Požuri se!« »Na vsako kad pride tristo sežnjev.« je pojasnjeval Dan,- »za nocoj več kot dovolj. Joj! Spotaknila se mi je.« Vtekr.il ie prst v usta. »Povem ti, Harvey, da v Gloucestru nimajo toliko denarja, da bi me najeli, da bi se vkrcal na redoviti ladji za lov z mrežo. Morda je napredno, ampak neoziraje se na to je najbolj nadležno delo, kar ga je na tem svetu.« »Jaz pa ne vem, kaj je to, ako ni re-dovita lov z mrežo,« je dejal Harvey mrko. »Moji prsti so že vsi razcefrani.« »A! To je samo eden tatejevih vražjih poizkusov. On nikdar ne lovi z mrežo, izvzemši tedaj, če ima silno dober vzrok za to. Tatej že ve kaj dela. Zaradi tega natikamo vabo tako. Kar pogrezale se bodo, tako bodo polne, ko jih potegnemo iz vode, drugače pa ne bi videli niti plavute.« Pen in stric Salters sta snažila kakor je bil zapovedal Disko, dečka pa sta imela le malo koristi od tega. Komaj so bile kadi pripravljene, sta jih Tom Platt in Dolgi Jack, ki sta s svetilko preiskovala notranjost nekega čolna, vze'a in ;ih naložila z nekoliko majhnimi pobarvanimi bojami v Čoln, ki sta ga vzdignila -az krov in spustila v morje, ki je bilo po Harveyjevih mislih silno razburkano. »Utonila bosta. Ej, čoln je natovorjen kot tovorni voz,« je vzkliknil. »Kmalu prideva nazaj,« je dejal Dol?! Jack, »in v slučaju, da naju ne bosta P> čakala, jih bosta obadva dobila, če bodo mreže zamotane.« čoln se je dvignil na vrh vala in pravi ko je bilo videti, da je nemogoče, da se ne bi razbil ob ladji, je zdrknil preko grebena in Izgini! v vlažnem mraku. »Vzemi tole v roke in zvoni nepretrgoma,« je dejal Dan in podal Harveyjtt lanec zvonca, ki je visel tik za vretenom. Veselo je Harvey zvonil, saj se je zavedal, da sta dve človeški življenji odvisni od njega. Toda Disko, ki je v kabini čečkal v ladijsko knjigo, ni bil videti kakor kak rabelj, in ko je šel k večerji, se je celo posmehljivo nasmejal skrbnemu Harveyju. (Se bo rmdabevato.) Oblastveno dovol;ena razprodaja od 3. marca 1933 dalje. Radi opustitve trgovine se bo prodalalo biago po globoko znižanih cenah. Ne opustite radi tega prilike za nabavo najcenejšega blaga v moji bogato sortirani zalogi Prodajalo se bo kamgarn za gospode angleškega in češkega izvora, lepi deseni za špoitne obleke, blago za t.enhcoate, bla o za damske obleke vseh vrst: crepe de chiue, crepe satin, trei falie, vzorčasta sv la, bombažno in končeno sukno za do« ate obleke, različna konfekcija za gospode, približno 200 v st kr/na, frenge, zephire, popel ne za perilo in drugi različni predmeti. Kot plačilo se bodo sprejemale tildi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se bo izplačilo izjemoma dovoMo v obtokih. Popust 20-50% L. Ornik, Maribor *t sovec Koroška cesta št. 9 Mali o Rasno VSI KUPUJEMO In prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor vaze. ffgure. servise, zlat nakit srebrnino, svečnike, nastavke bronaste predmete, pohištvo, obleke, godala itd. v Grajski starinarni. Trg svobode I — kajti tam le najboliše. 443 MARTIN SAFRAN, sobo-, črkoslikar, pleskar In ličar. Maribor. Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter iih izvršuje dobro in poceni. 884 Službo dobi DOBREGA »NEGATIV RE-TUŠERJA« sprejmem takoj. Foto Japelj Maribor. 969 Sobo odda OPREMLJENO SOBO. solnčno. oddam s 1. aprilom Tattenbachova ul. 20. I.. des-no. _________________%3 Posolilo Vesna Akumulator Maribor Autobaterije la Reparztnre Nabi anja Baterije na posodo PERJE. PUH. BLAZINE. zavese, predposteljniki, zložljive železne, otroške postelje, rolete, stoli, moderni divani, odeje, najceneje. NOVAK. Vetrinjska ul. 7, Koroška cesta 8. 972 ALI VAM JE ŽE ZNANO. miiostiva. da moderniziram klobuke ceneno in okusno? Pridite in prepričajte se! — Modni salon A. Hobacher — Aleksandrova c. 11. 827 RADI IZVRŠEVANJA PATENTA jako dobre lastne iznaidbe. iščem 15—20.000 Din posojila. Pripravni osebi nudim stalno službo. Pismene ponudbe pod »Sigurna in lena bodočnost« na upr. lista. 97l So'milite se CMD Povsod da sem sem že kupil pa vam rad priznam. pri vas še na, bol j zadovoJen Gornji stavek se sliši v naši trgovini vsaki dan. Molki in damtki že za KARO Din 98’- Koroškac.19 Prodam PRODAM ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom. Pobrežje, Čopova ulica 21. 975 DVA VELIKA RABLJENA ŠTEDILNIKA na prodaj. Poizve se v trgovini Pinter & Lenard, Aieksan drova 34 974 ŠTELAŽE. PULTI in druga opTema za špecerijsko trgovino ugodno na prodaj. Vprašati pri tvrdki M Oset. Glavni tfg. S54, JKV8H zmiviiiH * ocunun ZRraDfil 5,1110 se,,pri.i,avilJ v članstvo »Splošnega vzajemnega podpornega ht kre- vv, ?ntM?ru tff pri tfii zadrugi zavarovali svoje popolnoma zdrave svo,ce. Kljub temu. da še m potekla statutarno predpisana Čakalna doba nam ie unrava ,zP|ača!a vsledI nepričakovane smrti naših zavarovancev, izredno lepe podpore vsled česar nam je dolžnost, da to dobrodelno zadrugo, ki na temeliti zadružne vza- SKS'! "kc uvMev™ ***•' ""*• Baukart Jan^ravnatelj meščanske šole v Ljutomeru. - Perlsslch Leopoldlna. fotoatelje V S . ~ S hICar JOS,nA,na' P0S La,:nfca pri Llmbl’5”- ~ Tenrfec Karol, železničar v Me!ju pn Manboru. - Štlbler Alojz, gostilničar, restavracija »Mesto Ljutomer«, Ma- ^.°r. “ Va,anf fric.™sar. Rogoznica Pr! Ptuju. - Purgal Terezija, posestnica v Flc-kušeku. Sv. Jakob v Slov. Goricah. _ Slemenšek Franc, organist in cerkovnik v Špitaliču, Slov. Konjice. 973 Oglers! Na podlagi naredbe komande Dravske dlviajske oblasti E. br. 4093/33 od 17. marca 1933. 1. in člena 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu ter f-a , f*?"8 ? ad,ninistracii> vojske in mornarice se bo vršila, dne 24. marca r? ‘r,Q nUf V*!?™* blagainika 45 p P- (vojašnica Kralja Aleksandra 1.) licitacija hi pogodba za dobavo spodaj označenih predmetov hrane 2» moštvo in ucer: ™asti .............................. 5400 kg ^ mo kg zelja 3000 kg čebule ................................ kg krompirja 200 kg rezancev čaja . , kave , sliv . , sočivja . ............... . 900 kg 40 kg 1 kg m » , , ■ . 400 kg . 250 kg Doba'ia omen3€nih Predmetov bo Iranko intendantsko skladišče, Ma- ribor In skladišče hrane za moštvo v Slov. Bistrici. , *aJClla,;Le pola“a 24 d0 10- urc pri bikini 45. p. p. ln znaša za naše državljane 5%, za tujce pa 10%. Pogoji »o razvloni vsak dan pri blagajnika 45. p. p. Iz Pisarne 45. p. p, štev. 2367, 20. marca 1938. 970 Zahvala zabnega^prog^a ^n^očetaf gospoda'"118*13 so£ustvovanja °b »9*ega Joža Volčiča izrekamo najtoplejšo srčno in iskreno zahvalo. ?era sc zahvaljujemo županu mesta Maribor, jmsn dr Linnidu vsem gasilcem ln zvestim Sokolom, godbi Dravi, predsedniku tra ereniiia ohrt mm društvom ter vsem gg. govornikom. “ “ trS!- grcm1ia’ obrt’ abva,!«iemo se srčno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki so roba m m* ^ /0ti 2afCKa z’a"« pa rnTstni požari oramoi m rešilnemu oddelku, ter sokolom, ki so pokojnega v tako častnem šte- k vcin'”“ Se enkrat: Srčna in iskrena hvala vsem! 976 Maribor, dne 20. marca 1933. Žaluločl ostalL hm konzorctl .lolra. , UabUkrt; plavalk Ud^teUa^^a^DITOJ^HAR , MaribonTm, Manba.zU .,Sk„M 4 d, ».adz..^