List št. 36.
Zakaj gre kupčija  z železnino v ptuje dežele rakovo pot?
V  98. listu nemškiga Teržaškiga časnika beremo v dopisu iz Dunaja pomina in premislika vredno razodetje: zakaj gre zeleznina austrian-ska rakovo pot? in zakaj se tudi mnoge rokodelstva na višji stopnjo povzdigniti ne morejo? Imenovani sostavek se takole glasi:
„ Visoka cena, po kteri vlastniki železnih rud železo prodajajo in tiste tlačijo, ki železmno izdelujejo, je vsekala naši domači kupčii z železnino globoke rane, in je storila, da naše blago, kte-riga se je že v 10. stoletji na vse kraje po sredozemskim morji prodajalo,   nima ondi kupca več.
Angleška dežela in poslednji čas tudiBel-gia, podpirane po svobodnim kupčijstvu, ste sf vedile vse dobičke, ktere jima natora v rudnikih deli, v svoj prid boljši oberniti, kot austrianski fužinarji, in ste prekosile z nižji ceno, po kteri svoje železnine na vunanje vterge sveta na prodaj vozite, vse druge dežele. Železo pa je v imenovanih deželah lahko bolji kup zato, ker so Angleži in Belgičani vse dela v fužinah tako po novih znajdbah popravili, da zamorejo železo z veliko manjšimi stroški iz rud izdelovati.
Kar še sedaj naše cesarstvo posebno železnine čez morje proda, so pile, britve in žeblji; pa tudi v tem blagu so že začeli Angleži in Belgičani naše blago tlačiti, tako, da ga bojo kmalo spodrinili, ako se naši železnikarji ne rešijo kmalo jarma predrage cene železa. Ako se to ne zgodi, bo še ta mala kupčija v ptujih deželah zastala.
V  nobeni drugi reči pa se ne kaže potreba po boljšim blagu tako očitna, kakor pri mnogoverstnim obertnijskim in rokodelskim orodji.
Dobro orodje (Werkzeug) je perva potreba za fabrikanta, kakor za rokodelca. Brez dobriga orodja se ne more ročno, dobro, lepo, hitro delati, in po vsim tem je izdelk manj vreden, kakor je tisti, ki se z boljšim orodjem napravi.
—    142   —
Kdor je, na priliko, zboljšane skoble (oble), svedre, žage itd. vidil, ktere imajo Angleži, bo lahko spoznal, da zamorejo angleški rokodelci z veliko večini dobičkam delati, kakor naši, in dani čuda, da njih obertnijstvo in rokodelstvo tako močno napredva.
Predelječ bi zašli, ako bi se hotli spustiti v pregled vsih poprav in zboljškov angleškiga orodja; le nekterih hočemo omeniti.
Ako, na priliko, Anglež hoče kakošno orodje iz jekla izdelati, nar pervo natanjko pregleda jeklo; vsaka štanga jekla se prelomi, na prelomu se notranje jedro jekla dobro presodi in še le potem se določi: za k ter o orodje bo to jeklo nar bolji,— ker ni vse eno, ali se iztega jekla žaga ali dleto ali kaj druziga naredi. Žaga potrebuje bolj zateg-Jjiviga, ne preterdiga jekla, dleto pa terdiga, da se zamore ojstrina huda narediti.
Kako pa delajo pri nas? Mojster pošlje dostikrat le svojiga učenca v štacuno po jekla; ter-govecmu ga da, kakoršno mu ravno pod roko pride brez natanjčniga določka njegove baze. Iz tega jekla naredi mojster dleto, ali nož za peresa, ali sveder, ali kako zdravniško orodje — z eno besedo, vse kar mu je naročeno bilo. Je izdelk dober, se je le primerilo, da je ravno na tako jeklo zadel, ktero je dobro bilo za naročeno blago.
Ali bi se ne dalo ti napaki v okom priti, ko bi že jeklarji, ki zamorejo bazo (sorto) jekla nar gotovši presoditi, svoje blago prebirali (sortirali) in potem zaznamovali (numerirali)? Gotovo bi se smelo pričakovati, če bi to vestno storili, da bi se kmalo marsikaj na našim domačim blagu popravilo in zboljšalo.
Ravno tako imenitno za dobro izdelovanje mno-goverstniga orodja je tudi to, da v angleških delavnicah ima vsak delavec svoje edino delo določeno, pri kterim vedno ostane, eden dela to, drug kaj druziga, in tako se vsak svojiga dela tako navadi, vda ga brez pogreška popolnama opravlja.
Če ravno so velike napake, ki austriansko že-lezrrino sedaj tarejo, bi se dale vunder odpraviti, če bi železnikarji po svetu šli, učit se, kako drugod delajo, — če bi si za boljši izdelke nekoliko več truda prizadjali, pa tudi kaj več kapitala zamogli na svoje rokodelstvo oberniti.
Pred vsim pa bi jim moglo mogoče biti, da bi se za svoj trud in za svoje stroške tudi kaj prislužili, in da bi zamogli sčasoma kupčijo z želez-nino spet na tisto veljavnost povzdigniti, ki jo je austriansko blago v ptujih deželah nekdaj imelo.
To pa ni mogoče drugač, dokler morajo plesati, kakor jim rudnikarji godejo, to je, dokler kup siroviga železa cenejši ni. Cenejši pa bo, ako se bojo tudi v naših fužinah tiste poprave vpeljale, po kterih fužinarja železo bolji kup stane.