SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za sala lato predplataa IS fld., za pol leU 8 fld., ta C«trt lata 4 fld., u jedea maaec 1 fld 40 kr. V administracij! prejeman valja: Im aelo lato 1S fld., n pol leta C fld., aa četrt leta S fld., aa jeden meaee 1 fld. V Ljubljani na dom poailjan valja 1 fld. 20 kr. va« na lata Poaamns Iterilke po 7 kr. Naročnino !n oznanila (i n s e r a t a) Taprejema upravništvo ln ekspedlclja v ,,Katol. Tlakami" Kopitarjeve nllce it. 2. Rokopisi ae na vračajo, nefrankovana piima ne vsprejemajo. Vredniitvo je v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Ishaja vsak dan, uvaemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vr edniit va t s 1 e f 6 n - i t s v. 74. ^tev. 203. V Ljubljani, v torek 5. septembra 1899. Letnilc XX V II Izdaj ice. Zanimivo je opazovati nemško nacijonalno gibanje, katero zadnja leta tako bujne cvetove poganja in razširja tako oster duh okoli sebe, da je prodrl celo v vladne in ministerske pisarne; celo tam so začeli kihati in se popraševati, odkod to prihaja. Pozvedovati so jeli že nekam pozno, kajti med tem je že dišalo in smrdelo tam zunaj, da je bilo grdo. Dočim so pisarniški gospodje jeli šele pozvedovati, odkod in kaj, je bilo drugemu svetu že do cela poznato drobje in mozeg nemškega nacijonalizma. Spočetka so govorili le o svojih pravicah, zahtevah in vednem »zatiranju«; danes jim je to preotročje: očitno in smelo razvijajo svoj vsenemški program, prav nič ne skrivajo veleizdajskih namenov, nastopajo sredi Avstrije, kakor bi bili v kaki pruski provinciji. Veleizdajsko, protidinastično prizadevanje je pa le polovica nemško-nacijonalnega programa. Druga, neločljiva polovica je nespravljivo sovraštvo do katoličanstva, do krščanstva sploh. »Proč od Rima!« je parola nemških nacijonalcev. Kako lepo se zrcali v tej paroli ves program nemškega nacijonalnega gibanja! Proč od Rima! t. j. proč od katoličanstva, proč od Avstrije, ker je katoliška, proč od Avstrije, ker je večina prebivalstva slovanska! Morda bi bil Se vedno kdo tako lahkoumen, da bi ne smatral teh pojavov, tega gibanja resnim, češ mladi vročekrvneži žive vedno v kakih sanjarijah, ki nimajo v resnici nobenega pomena. A temu ni tako. Nemškim nacijonalcem se pridružujejo tudi stari, oslabeli nemški liberalci. To se je pokazalo tudi zadnje dni, ko je imenoval naučni minister učiteljem avstrijske zgodovine na dunajski univerzi prolesorja Hirna. Prol. Hirn je pošten katoličan in pošten Avstrijec, in to je dalo povod dunajski Židinji »N. Fr Presse«, da je zropotala v dolgem članku nad naučnim ministerstvom, ki si drzne imenovati avstrijskega državljana profesorjem avstrijske zgodovine na avstrijski univerzi. — Kaj tacega se more zgoditi le in jedino v Avstriji, kjer je vlada desetletja dolgo negovala nemške liberalce in si izgojila v njih najhujše nasprotnike avstrijske misli. Torej na avstrijskih vseučiliščih bi se ne smelo nameščati avstrijskih profesorjev 1 Avstrijsko zgodovino naj bi hodili predavat na Dunaj profesorji s Pruskega! In kako utemeljuje to svojo zahtevo omenjeni list! Med drugim toži: »Die Herabdriickung un-serer Universitiit soli auchdieVerbindung, die unser Geistesleben mit dem des deutschen Reiches hatte und die vor Allem durch die Wanderungen der Hochschullehrer erhaltenwurde, s y -stematischlockernundlosen. Deutsch-Oesterreich soli wieder i s o 1 i r t, den Einwirkungen der deutschen Cultur verschlossen werden«. — Tako torej! Vse je bilo že tako lepo napeljano: Avstrija je imela Nemčiji vrata na stežaj odprta in v trumah so »vandrali« lačni nemški kulturonosci na neobdelane avstrijske ledine; nemški profesorji so prihajali drug za drugim na avstrijska učilišča, pripravljali si mladino v svoje namene, in si res vredili že lepo število buršev, ki nadaljujejo njih delo: — sedaj pa pride ta »klerikalni« naučni minister in imenuje profesorjem Avstrijca! To je preveč 1 Duševna zveza med Avstrijo se na ta LISTEK. Parabole. Spisal J. Jorgensen. (Dalje.) I. Nit od zgoraj. Bilo je lepo septembersko jutro. Vsi travniki so blesteli od rose in po ozračju so jadrale svilnato bliščeče niti letečega poletja. Od daleč so prihajali, v daljavo so odhajali. Jedna nit se je zadela ob vrh nekega drevesa, in zrakoplovec, rumeno in črno progasti pajek, je zapustil lahno svojo ladjico in stopil na trdnejša listnata tla. Kraj mu pa ni ravno ugajal in naglo se je odločil ter si spredel novo nit in se spustil po nji na veliko trnjevo ograjo. Tukaj je bilo dovolj bohotnih brstij in vejic, da si sprede vmes svojo mrežo. In pajek se spravi na delo in pritrdi prvi vogel na gornjo nit, po kateri je doli prišel. Nastala je velika, lepa pajčevina. In imela je na sebi nekaj posebnega, ker je nekako plavala v praznem zraku, ne da bi se moglo videti, na čem je visel gornji rob. Kajti treba je dobrih očij, da se razloči tako majhna, fina nit. /j Dnevi so prihajali, dnevi so minevali. Lov na muhe ni šel več prav od rok in pajek je moral povečati svojo mrežo, da bi tem dalje posegal, tem več vjel. In s pomočjo niti od zgoraj se je razširjenje posrečilo bolj, kakor se je moglo pričakovati. Pajek je gradil svojo mrežo višje in višje gori v zrak in dalje in dalje na vse strani. Mreža se je razprostirala po celi ograjni širini in ko je tako visela ob mokrih oktoberskih jutrih polna bliskajočih kapljic, je izgledala kakor z biseri vezeni pajčolan. Pajek je bil ponosen na svoje delo. Zdaj ni bil več mala stvarica, ki je prijadrala na nitki po ozračju, takorekoč brez vinarja v žepu, brez vsa-cega premoženja razven predilne žleze. Zdaj je bil velik, debel, imovit pajek ter je imel največjo mrežo na celi ograji. Nekega jutra se prebudi nenavadno slabe volje. Po noči ga je nekaj zeblo, in zdaj ni mogel ugledati nobenega solnčnega žarka in niti jedna muha ni šumela v zraku. Lačen in brezdelen je sedel pajek celi dolgi, sivi jesenski dan. Da zapravi čas, se odpravi na obhod po svoji mreži, da vidi, če ni tu pa tam treba kaj zbolj-šati. Preskusil je vse niti, ako so dobro utrjene. Pa čeravno ni našel nobenega pogreška, jo bil in ostal vendar neznosno čmeren. Na skrajnem robu pajčevine zadene ob nit, način sistematično slabi in ruši! In kake koristi nam donaša ta »duševna« zveza! Odkar »van-drajo« prosvitljeni možje doli iz rajha k nam, toliko časa gazi Avstrija po blatu in močvirju. Pri-vandranec Beust nam je skoval dualizem, privan-drani profesorji so nam kovali novodobno šolo. To je vse, kar imamo od te duševne zveze z Nemčijo. — Sploh je pa uprav nezaslišano, da avstrijsk časopis kaj tacega piše! Kdaj so se še repenčili listi v Nemčiji, če ni nemško ministerstvo imenovalo kakega Avstrijca na vseučilišče v Berolinu ali v Lipskem? A ne samo avstrijstvo prof. Hirna bode te ljudi, temveč peče jih v dno duše, da bode zasedel vseučiliščno stolico za zgodovino — pošten katoličan, t. j. človek, »der auf das Mephisto-wort: ,Verachte nur Vernunft und Wissenschaft' — eingeschworen ist« — človek, ki hoče rušiti in ne zidati, ki se boji luči, katera bi razsvetlila marsikatera temna pota itd. — To je torej tisti trn, ki jih bode in skeli: katoličan je. Kakor v v čistem zrcalu se blesti tudi v tem vzgledu dvojno sovraštvo: do katoliške vere in do ne-nemške Avstrije, — po geslu nacijonalcev: Proč od Rima! Jako značilno pa je, da so pri nas ravno notranji sovražniki avstrijske misli objednem in vselej tudi zakleti sovražniki katoličanstva. Taki so primorski iredentovci: nasprotniki Slovanov, avstrijske domovine in katoliške vere, — prav taki so nemški nacijonalci. Zato rečemo lahko po vsej pravici, da kdor ne pozna ljubezni do vere, ne pozna tudi ljubezni do domovine; kdor je sovražnik veri, sovraži tudi domovino. ki se mu zdi nakrat popolnoma neznana. Vse druge so šle sem ali tja, pajek je poznal vsako vejico, na katero so bilo pritrjene. Ta povsem nerazumljiva nit pa ni vodila nikamor, to se pravi, šla je naravnost gori v zrak. Pajek se je vspel na zadnjih nogah kvišku in škilil z vsemi svojimi premnogimi očmi v višavo. A videti ni mogel, kam vodi ta nit. Videlo se je, kakor da moli naravnost v oblake. Pajek se je jezil bolj in bolj, čim dalje je tu sedel in strmel zaman tja gori. Spominjal se ni več, da je priplezal jasnega septemberskega dno sam doli po tej niti. Spominjal se tudi ni več, kako koristna mu je bila ravno ta nit, ko je bilo treba sestaviti in razširiti mrežo. Pajek je vse to pozabil, videl je samo, da je bila tukaj neumnp, nesmiselna nit, ki nikamor pametno ne vodi, temveč le tja gori v prazni zrak. »Strani s teboj,« je dejal pajek, in z jednim samim ugrizom je pretrgal nit. V tistem hipu je pajčevina odjenjala — cela umetno izvršena mreža se je pogreznila — in ko se je pajek zopet zavedel, je ležal med listjem trnovega grma, mreža mu je pa bila ovita okolu glave kakor majhna, mokra cunja. V jednem samem hipu je uničil vse svoje veličastvo — ker ni umel koristi niti od zgoraj. /r S Politični pregled. V Ljubljani, 5. septembra. Rešitev jezikovnega vprašanja. Razni, posebno pa nemški opozicijonalni listi še vedno pričakujejo, da bo vlada v najkrajšem času razveljavila nesrečni jezikovni naredbi in potom paragrafa 14. izdala nov jezikovni zakon. To poročilo se je pa iz gotovih virov že večkrat demen-tovalo. Včerajšnja »Politik« se v polni meri pridružuje tem dementijem, objavljajoč nastopno poročilo z Dunaja: Iz najboljšega vira nam dohaja zagotovilo, da je povsem neosnovana trditev o razveljavljenju jezikovnih naredeb. Res je sicer, da se je vlada spočetka pečala s tem načrtom, toda opustila ga je takoj, ko se je prepričala, da bi tak projekt zadel ob največji odpor pri intere-sovanih strankah. Ravno tako je s poročilom, da namerava vlada takoj pričetkom državnozborskega zasedanja predložiti načrt jezikovnega zakona. Res je le, da se vlada mnogo prizadeva za dosego sprave, da pa bodo odvisni vsi njeni koraki od Btališča, ki ga bodo zastopale posamne stranke. Krakovski »Czas* o Chlumeckega avdijenci. Raznim sodbam o pomenu poziva barona Chlumeckega v Ižl pridružil se je zadnje dni tudi krakovski oficijozni »Czas«, ki piše v tem pogledu sledeče : Nihče ne dvomi, da želita krona in vlada, da se čim preje pomire razburjeni elementi in se dospe do prepotrebnega spo-razumljenja. Barona Chlumeckega v taki zadevi sedaj niso prvikrat pozvali k vladarju. V očigled nečuvenemu terorizmu nemškoradikalne frakcije in posebno zadnjih dogodkov na severnem Češkem se pokazuje v vrstah zmernejih opozicijonalcev v zadnjem času že nekak resen preobrat. Tudi vlada je konečno vendar uvidela potrebo odločnega boja proti nečuveni radikalni gonji in se toraj čuti dolžno, izrabiti to spremembo v zmernejih opo-zicijonalnih krogih ter še jedenkrat apelovati na patrijotizem in zdravi razum vsakega kolikor toliko resno mislečega parlamentarca. Brez posebnih informacij, da celo brez posebno stroge politiške razsodnosti je lahko umeti namen Chlumeckega poziva v Išl in le želeti je, da obrodi vpliv tega politika dober sad. — To željo izražajo tudi vsi drugi krogi, katerim je pri srcu blagor države in nje prebivalstva, toda sporazumljenja mej posam-nimi parlamentarnimi strankami, ki je v to svrho nujni predpogoj, se ne sme izvesti na račun onih strank, ki so že sedaj mnogo prikračene pri svojih pravicah. Sprava se more in sme izvesti jedino le na račun oholega, nikdar nenasitnega nemškega moloha. Avstrija in Balkan. »Information« pri-občuje privatno pismo nekega visoko stoječega gospoda, čegar nekaj stavkov je res vrlo zanimivih, dasiravno — žalostnih: » ...Kar se tiče slednjič naše situvacije v Orijentu, jaz nisem zadovoljen; drugi ljudje najbrže tudi ne. Gremo pač rakovo pot, to je resnica. V Atenah smo čim najbolj mogoče nepriljubljeni, v Carigradu nismo vsaj zelo priljubljeni. V Atenah imajo prav . . . . V Bolgariji raste ruski upliv, že jemljo bolgarsko armado v svoje roke; kaj nam preostane? Črnagora hodi ali z Rusijo ali s sultanom ali pa z obema. Kar so Srbije tiče, imamo Milana za se, kar je nekaj, pa ne veliko in, kakor se mi zdi, ne pravo. Srbije same nimamo; to je nekaj neizrečeno različnega od Milana. Tako nekako vso stranke so proti nam, vsaka sicer iz druzih vzrokov, toda proti nam so vse. Pri tem nas izpodriva Nemčija v gospodarskem pogledu bolj in bolj in nam spodkopuje tla. Morda se marsičemu, kar se je zgodilo, ne bi dalo ogniti, ali marsikaj je vendar naša lastna krivda......z »Glasom Črnogorca« je bilo vendar čisto odveč, ravno tako tudi naše postopanje glede krečanskega vprašanja, kjer smo šli s psom in zajcem objednem na lov .... Ljubimkanje z ... . Milanom je resnično že prepovedano znanje. Zdi se mi, kakor bi kdo, ki bi se lahko postavno oženil s pošteno, mlado deklico, dajal prednost kaki stari . . . ., ki ga samo drag denar stane .... Vidite, kako izvrstna je moja slika!« — Ubogi Goluchovvski! Kam si zavozil 1 Z ogersko-hrvatsko nagodbo se bodo pečale, kakor smo svojedobno že namignili, 17. t. m. tri hrvatske trgovinske zbornice. Na tem skupnem sestanku se bo vršil razgovor o sostavi skupne spomenice, katero bodo izročili članom hrvatske regnikolarne deputacije, v kateri se bo zahtevala pravična razdelitev skupnih dohodkov in stroškov mej Ogersko in Hrvatsko. Seveda ta korak bržkone ne bo imel povoljnega uspeha, ker bo hrvatski zastopniki v omenjeni deputaciji sami verni in poslušni sluge mažarskih zapovedovalcev, vendar bo pa to kolikor toliko vplivalo na vladne kroge, posebno še, ako se res, kakor trdijo, postavi po robu tudi ban Hedervary sam. Mažarski zatiralci Hrvatske bodo uvideli, da se Hrvatje resno gibljejo in da bodo tako dolgo zahtevali svojih pravic, dokler se jim ne pripoznajo. Kanalska predloga in njeni nasledki. Slutnja nemških konservativnih listov se je uresničila, kajti ni ostalo samo pri znanem pismenem ukoru na razne konservativne uradnike-poslance, ki se niso pokorili komandi državnega kanclerja kneza Hohenlohe, marveč posamni člani te skupine morajo tudi drugače občutiti vladno nejevoljo. Nekaj uradnikov je že moralo dati slovo državni službi, večje število teh neubogljivcev je pa začasno upokojenih, ki pa najbrže nikdar več, vsaj za te vlade, ne pridejo na prejšnje svoje mesto. Toda tudi pri tem ne sme ostati. Bero-linski uradni list poroča namreč včeraj, da je moral notranji minister Recke umakniti se baronu Rheinhabenu, naučni minister dr. Bosse pa vestfalskemu višjemu predsedniku Studtu, ki v kratkem prevzameta dotična portfelja v pruski vladi. Toraj ne samo uradniki in drugi odlični člani konservativne stranke morajo občutiti vladno pest, marveč tudi ministri, ki niso storili svoje »dolžnosti«. Umevno je, da se splošno obsoja ta vladna brezobzirnost in razun nacijonalnih liberalcev so v tej sodbi jedini vsi nemški krogi. »Voss. Zeitg.«, »Germania« in »Kreuzzeitg« objavljajo OBtre članke proti takemu kračenju slo-bodne volje. Večina listov slavi odslovljene uradnike kot politične mučence, kot mučence svojega prepričanja, in naglaša, da se 26. avgust v zgodovini ne sme zaznamovati kot črn dan, ker je marsikaj pojasnil in oslobodil. Oslobodil je konservativno stranko zadnjih znakov, ki so jo predstavljali v očeh marsikaterega politika za vladno stranko; ta dan je pridobil stranki srca prebivalstva ter pridružil in utrdil stotisoče, ki so dosedaj omahovali in hladno opazovali vse strankino delovanje. Tej izjavi dostavlja »Germania«: Take sodbe morajo pač biti vladi v dokaz, kako napačni so ti njeni koraki. Vabilo na II. shod krščansko-mislečega akademičnega dijaštva, kateri se bode vršil v sredo 13. septembra v veliki dvorani »Katoliškega doma« v Ljubljani. V torek zvečer je prijateljski sestanek v gostilniških prostorih istotam. Drugi dan se vdeleže vdele-ženci shoda tihe sv. maše v stolni cerkvi; po maši nemudoma odhod v »Katoliški dom«, kjer se začne takoj zborovanje. Na dnevnem redu je dopoldne: 1. Otvoritev shoda in pozdrav gostov po predsedniku pripravljalnega odbora. 2. Volitev novega predsedništva. 3. Predavanje tov. Antona Skubica, stud. theol. »O neumrljivosti duše«. 4. Predavanje tovariša Ivana Šinkovica, cand. iur. »Vpliv rimskega prava narazpad srednjeveške gospodarske organizacije. 5. Predavanje tov. Bogumila Remeca, stud. phil. »Lj u dske knjižnice«. Popoludne se začne zborovanje ob 3. uri s sledečim vsporedom: 1. Preaavanje tov. Josipa Srebrniča, stud. phil. »Pomen geografske lege na razvoj človeštva«. 2. Predavanje tov. Antona Brecelja, cand. med. »Alkoholizem in socijalno vprašanje«. Po vsakem predavanji se vrši razgovor o dotičnem predmetu ; k stvarni kritiki ima vsakdo besedo. Vabijo se na shod vsi Blovenski vseučilišč-niki, bogoslovci in abiturjenti. — Zvečer ob 8. uri priredi krščansko misleče dijaštvo ko-mers na čast ljubljanskemu delavstvu v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Jutri objavimo oklic pripravljalnega odbora na slovensko dijaštvo. Nadejamo se velike udeležbe. Pripravljalni odbor. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. Beptembra. (Kanonično vmešžena) sta bila danes čč. gg. Frančišek Schvveiger na župnijo Leskovec pri Krškem in Matija Novak na župnijo Ra-dovica. (Osebna vest.) Poljedelski minister je premestil, kakor poroča današnji dunajski uradni list, rudniškega oskrbnika Josipa Koršiča iz Klausena v Idrijo. (Vipavske občinske volitve) se »Narodu« niso nič kaj po godu izvršile Mnogo volilcev se je vklonilo nasilstvu vipavskih liberalnih vodij, a nekaj si jih je vendar ohranilo svobodo ter glasovalo po svojem prepričanju. Liberalni »Narod« seveda nima nujnejšega posla kakor da te nepo-korneže, ki so se drznili kljubovati Božiču in Hro-vatinu. na najsurovejši način napada po svojih predalih. Toda to »Narodovo« orodje je že tako obrabljeno, da ni nevarno, in zato se tudi ti gospodje gotovo malo menijo za »Narodove« surovosti in si bodo tudi v prihodnje ohranili svobodo glasovati po svojem prepričanju. (Knjižnice za ljudstvo) I. zvezek »Zadruge in njih nasprotniki« je do malega razpečan. Ker je v zalogi le še nekaj izvodov, naj se oni, ki žele kaj teh knjižic, podvizajo z naročili. (Bndalo.) Zadnji »Narod« objavlja, kakor pravi, iz učiteljskih krogov došel mu članek, ki je tako nesmiseln in budalast, da resno ne moremo nanj reagovati in da zato tudi zelo dvomimo, da bi ga bil mogel spisati kak učitelj. Namen mu je, huj-skati učitelje proti katoliški narodni stranki in po-črniti one učitelje, ki se nečejo slepo klanjati njegovemu nasilstvu. Za zabavo podamo našim čita-teljem nekaj odlomkov iz tega članka. »Klerika-lizem se boji svetlobe in med duševno razvitim narodom mu klenka smrtni zvon. In smrti se boje naši klerikalci, boje se, da bi moral »Slovenec« nekega žalostnoveselega dne s črnim robom naznaniti »urbi et orbi«, da so se izsušile žile njegovega življenja.« Ali ni to duhovito in ob jednem pikantno? — Kjer klerikalizem vlada, tam gorje učiteljstvu, pravi »Narodov« člankar, in dokaz za to, evo ga: »Da Dunaju, kjer gospoduje vzor kranjskih klerikalcev — famozni Lueger, so morali učitelji zlagati denarne doneske, da so kupili tovarišu suknjo!« Risum teneatis, amici! — Pred takimi argumenti seveda moramo — obmolkniti, ker zoper budalosti je vsak odgovor — odveč (Spremembe pri oo. jezuitih t Ljubljani.) P. Karol Fink gre v Mariaschein na severnem Češkem ; na njegovo mesto pride z Dunaja P. Alojzij Hor t nagi, Ljubljančanom že znan, ki bo imel nedeljske govore v Btolnici in vodil mari-jansko moško kongregacijo ; P.Franc Hubergre v Št. Andraž na Koroškem, od koder pride P. Rudolf Senfelder, ki bo imel nedeljske kate-heze v nunski cerkvi. P. Alojzij Žužek bo deloval kot slovenski misijonar. (Iz Ptuja) dne 4. t. m. se nam piše: Ovo-krajni beneficijat in katehet vč. gosp. Bratuša, je minoli četrtek prišel iz Ljutomera, kjer je bil obiskal svoje stariše. Vrnivši se v Ptuj je obolel, vnela so se mu pljuča in v soboto ob 8. uri zvečer je spreviden s svetotajstvi za umirajoče izdihnil blago svojo dušo. Luč sveta je zagledal v Ljutomeru dne 17. maja 1852, zakrament svetega reda vsprejel je dne 22. julija 1878, kapelanoval je pri Sv. Kunigundi na Pohorji, v Slivnici, pri Novicerkvi, v Rajhenburgu, odtod se je za bene-ficijata preselil v Ptuj, kjer je deloval 11 let. Danes ga je spremilo do hladnega groba, kakor je dopisnik naštel, 49 duhovnikov. V cerkvi je govor za slovo govoril mil. g. prošt Fleck, isti gospod je potem vodil tudi sprevod, katerega se je udeležilo izredno veliko ljudstva raznih stanov. Saj je pa sedanji pokojnik bil pač splošno priljubljena oseba. Svetila mu večna luč! (Poročil) se je g. Fr. Zupan, c. kr. poštni azistent, z gdč. Slavojko roj. Pres ker-jevo. (K otvoritvi Mestnega doma) so se na novo prijavila nastopna društva: Gasilno društvo v Dolenji Vasi pri Ribnici, v Kranjski gori, na Vrhniki in pevsko društvo »blavec« z zastavo. Pri tej priliki omenimo, da se je odbor prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega obrnil na generalno direkcijo južne železnice in na direkcijo državne železnice s prošnjo, naj bi isti dovolili gasilnim društvom, idočim k slavnosti v Ljubljani, znižano vožnjo, toda prošnji bili sta odklonjeni s pristav-kom, da se vožnja več kot stanejo vozni listi za sem in tje, znižati ne more, ker se tudi pred vpeljavo teh voznih listov, več kot stanejo sedaj, običajno ni zniževala. Društvom, ki pridejo po železnici v Ljubljano, priporočamo, da ai omislijo vozne liste za sem in tje. (Kumski shod) od 25. do 27. avgusta se je letos dobro obnesel. Vreme je bilo vseskozi lepo, zato obisk obilen. Obhajancev je bilo 1239. Sodelovalo je razven č. patra gvardijana iz Krškega še šest duhovnikov. Ravno pred shodom dobila je cerkev bv. Neže na Kumu nov tabernakelj, katerega je napravil za primerno nizko ceno jako lično g. podobar Franc Osole iz Kamnika. (Najdenka.) Danes zjutraj dobili so na ljubljanskem polju za sv. Krištofom pod nekim kozolcem kake 3 ure staro novorojenko. Najdenke usmilila se je takoj v bližini stanujoča žena ter jo vzela v oskrbo. Mestna policija pridno išče nečloveško mater. (Celovške demonstracije) so zgrešile svoj namen. Razgrajaški možici v Celovcu, ki se vendar ob vsaki priliki bore z vsemi močmi za preljubi »Alldeutschland«, so dali povod pruskemu in bavarskemu poslaništvu na dunajskem dvoru, da sta se pritožila pri avstrijski vladi. Pri shodu katoliškega vseučiliščnega društva je bilo namreč tudi nekaj zastopnikov iz Nemčije in jeden bogo-slovec iz Pasovega, katere je celovška poulična druhal po svoje obdelala. Se že niso razumeli! (Sedansko slavnost) so obhajali bojeviti mariborski Nemci zadnjo soboto — Hujših bolečin ti ljudje nimajo! (Iz Novega mesta) 4. sept. Včeraj smo imeli prav prijeten dan; napravila ga nam je vrla kat. družba rokodelskih pomočnikov ljubljanskih. Dalj časa že so nameravali naši Ljubljančani posetit svoje sobrate novomeške društvenike. Angeljsko nedeljo jim je bilo to mogoče. Ali niso prišli sami, spremljalo jih je razun g. predsednika prof. Gnjezda več ljubljanskih mojstrov s svojimi ženami ali hčerami. Novomeško društvo jih je pozdravilo prav prisrčno na kolodvoru. Potem sta društvi korakali v novomeško društveno hišo ter na to v frančiškansko cerkev k sv. maši. Skupni obed je preskrbel v znani gostilni g. Brunerja sedanji gostilničar g. Jakac tako, da so bili vsi prav zadovoljni. Dasi je bil dež, so si gg. gostje po obedu vendar ogledali mesto, zlasti še bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Nekako ob 5. uri pa so jeli pošteni rokodelci izvrševati veselični program, pri katerem sta sodelovali obe društvi in dobro znana novomeška meščanska godba — nekako boječe, kajti deževalo je neprenehoma. Okoli pete ure pa se je jel smehljati Gorenjec; razvedrilo se je ter vedro ostalo ves čas. Gospodje rokodelci so mogli vse točke izvršiti na lepem gostilniškem vrtu. Novomeške godbe ne bom hvalil, ker je sploh že znana. Rečem le, da pod novim kapelnikom vidno napreduje — želeti je le več podpore od občinstva, Ki se da pa doseči le, ako bodo meščani edini. Naj se vendar opusti nespametna misel — ki je že pred leti enkrat pogorela — snovati novo godbo v našem mestecu, ki komaj vzdržuje dosedanja mnogoštevilna društva. Ako je potrebna kakova prenaredba, naj se izvrši z združenimi močmi — z razcepljenimi je ne bomo nikdar dosegli. Domače društvo je pod vodstvom g. patra Otokarja prav dobro pelo. Ljubljanski društveniki pa so pokazali, kaj dosega s svojim trudom neumorni gosp. Sachs. Čast njemu kakor društvenikom. Zabavali so nas izborno s petjem pa tudi z mnogimi šaljivimi točkami, n. pr. mladi beraček, potovalna kapela, mesto in vas i dr. Mnogoštevilno občinstvo, ki je prostorni vrt popolnoma napolnilo, je pokazalo s svojo pohvalo, kako vrlo je pogodilo ljubljansko društvo, da je posetilo naše mesto. Na svidenje pri nas ali pa v kacem kraju bliže Ljubljane! (Pred novomeškim porotnim sodiščem) so bili od 28. m. m. do 1. t. m. obsojeni naslednji obtoženci: Ivana Petek z Dolenjih Lazov pri Ribnici radi detomora v petletno ječo; Martin Čeme iz Male Hubajnice radi težke telesne poškodbe v 21/,letno ječo; Lovrenc Roštan iz Trebnjega radi jednakega prestopka v 15mesečno ječo; konečno je bil obsojen k smrti na vislice morilec Josip ;Zevnik. (Strela.) Iz Škocijana pri Dobravi 2. septembra: Danes o polnoči je treščilo v jablan, ki je stala v sredi vasi Zloganje v škocijanski fari in je bila takoj v plamenu. Vas šteje 30 številk vse z slamo pokrite. Vode ni nobene. Možaki so hipoma s plamenom visoko goreče drevo spodžagali in tako pogasili ogenj in rešili vso vas strašne nesreče. (Iz Petrovi na Štajerskem) se nam poroča: da je občina Petrovče v Savinjski dolini v svoji seji dne 3. t. m. sklenila odposlati na vis. vlado prošnjo za uvedenje državne policije v Celju. (Tatvina.) Dosedaj neznan zlikovec je ukradel 28. m. m. zjutraj hčeri posestnika Peršina v Sto* žicah iz nezaprte omare žepno uro in nekaj druge zlatnine v skupni vrednosti nad 25 gld. (Razpisuje se) mesto poštnega odpravnika pri o. kr. poštnem uradu v Sv. Petru pri Novem mestu proti pogodbi in kavciji 200 gold.; letna plača 150 gld, uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 600 gld. za vzdržavo jednokrat vožne pošte med Rudolfovim in Smarjetjem. — Nadalje mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. k. poštnem uradu v Srednjivasi v Bohinju proti pogodbi in kavciji 200 gld. ; letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * * * (Mažarska zastava v Siskn) Na povelje osrednje vlado v Zagrebu so razobesili na dan sv. Štefana kralja na kolodvoru v Sisku mažarsko zastavo, ki naj bi visela od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Toda okoli štirih popoldne se je zbrala' ogromna množica občinstva pred kolodvorom ter glasno zahtevala, naj se odpravi to sramotno znamenje s poslopja. Ker se je oblastvo zbalo nemirov, je ustreglo zahtevi prebivalstva in snelo mažarsko zastavo s strehe. (Dijaško semenišče v Oseku.) V Strossmayer-jev dijaški konvikt, ki se otvori te dni v Oseku, je bilo vsprejetih za letos 26 gojencev. Kakor znano, bodo gojenci z vsem brezplačno preskrbljeni in so odločeni za bodoči duhovniški naraščaj v djakovski škofiji. (Protestanti na Hrvatskem.) Koncem 1. 1898 je štela protestantska občina zagrebška 2844 duš, ki so raztresene po 151 krajih. V Zagrebu samem jih je 470. — Protestantska konfesijonalna šola v Zagrebu, ki ima pravico javnosti, je imela lansko leto osem mešanih razredov, v katere je zahajalo 91 otrok: 42 dečkov in 49 deklic. Po veroiz-povedanju je bilo 45 r imsk o - k a to li š-kih otrok, a 35 protestantskih in 11 židovskih. In ta šola se imenuje konfesijonalna! (Dežela defravdacij) je, kakor znano, Ogerska. Te dni je poneveril zopet v ogerski eskomptni banki in menjalnici knjigovodja Bela Jenovics 50.000 gld. Mož je 26 let star, užival je največje zaupanje od strani ravnateljstva, igral je na borzi, živel je izborno in bil odličen ponočnjak. Sedaj ga drže v zaporu. (Za »Los von Rom!«) Obolel je na Dunaju siromašen železniški uslužbenec. Ko mu pošlje železniški zdravnik potrebna zdravila, priloži zraven brošuro in neke liste, ki poživljajo na odpad od katoliške cerkve. — Težko bi se moglo še bolj drastično agitovati. (Atentati na škofe.) Že zadnjič smo poročali o atentatu na galipoljskega škofa Ricciardija, ko je dobil po pošti zaboj z desetimi gadi ; še dva dni poprej je vrgel neznan zlikovec v škofovo stanovanje dinamitno bombo, ki se je sicer razletela, a škofa k sreči ni zadela. — Tudi proti škofu Paszt!y v Jegarju je poskusil nekdo izvršiti atentat. V škofovski dvorec je prišlo majhno dekletce z zavitkom ter ga je izročilo vratarju z naročilom, naj ga odda škofu. Ko so zavoj odprli, so našli v njem neko stvar, podobno dinamitni patroni in oster nož. Redarji so dohiteli še deklico, a ona je rekla, da ji je dala zavitek neka gospa in ji naročila, naj ga odnese škofu, o vsebini pa, da ji ni bilo nič znanega. Ujeli so pa ob istem času tudi neznanega človeka, ki je čakal deklico pred uhodom v škofovski dvorec — Re-darstvo seveda strogo preiskuje, — a navadno tam, kjer ničesar ne najde. Kdor ima jasne oči, ve, odkod izhajajo taki napadi. Tako n. pr. je znano o galipoljskem škofu, da si je nakopal mnogo sovražnikov, ker se je vdeleževal občinskih volitev. (Star zaljubljenec.) Dunajski tovarnar glaso-virjev, 841etni Peter Uemeth, je bil že dve leti zaljubljen v mlado vdovo. Razumela sta se dobro, dokler sc ni ona zagledala v druzega, sicer irtanj bogatega, a mnogo mlajšega moža, ter pustila starca na cedilu. 841etni starec ni mogel preboleti tolike nesreče, — in nekoč je sredi ulice trikrat nanjo ustrelil ter jo precej nevarno ranil. Vdovo so odnesli v bolnišnico, njega pa odpeljali v ječo. Društva. (Obrtna zadruga sodnega okraja Novo mesto) je izbrala zaupne može za volitev davčnega pridobninskega davka IV. razreda, katera bo 13. septembra, da si ti zaupni možje volijo potem iz svoje srede previdne može, kateri bodo pri davčni komisiji nam obrtnikom pravično postopali. Obrtniki, blagovolite sledečih 30 mož voliti v IV. razred: Leopold Kopač, klo-kučar, štev. 73 iz Novega mesta; Jurij Gregorc, dežnikar, št. 80, iz Novega mesta; Franc Maj-zelj, mesar, št. 7, iz Bele cerkve; Mihael M ramo r, usnjar, št. 104, iz Novega mesta; Jožef Jazbec, mesar, št. 111, iz Novega mosta; Ivan Appe, pečar, št. 51, iz Kandije ; Peter Gorupič, kovač, št. 30, iz Kandije; Sitar Ignacij, trgovec, št. 43, iz Toplic; Josip Zupane, teBar, št. 4, iz Toplic; Davorin Frančič, klobučar, št. 103, iz Novega mesta; Janez Pintar, slikar, št. 106, iz Novega mesta; Avgust Kiissel, klepar, št. 81, iz Novega mesta; Jožef Pehani, gostilničar, št. 23, iz Ziužemberka; Karol Ponikvar, krojač, št. 81, iz Mirne peči; Dimitrij Štefanovi č, čevljar, št. 257, iz Novega mesta; Jožef Dular, mlinar, št. 10, iz Valtevasi; Franc Mirtič, krojač, št. 213. iz Novega mesta; Franc P i cel j, čevljar, št. 171, iz Novega mesta; Jakob Skraj-ner, mlinar, št. 40, iz G<>tnevasi; Vincenc Sbeu-nig, krojač, št. 28, iz Smihela; Janez Golob, zidar, št. 41, iz Spodnje Straže; Franc Rorman jun., gostilničar, št. 1, iz Malega Slatnika; Alojzij No vi jan, gostilničar, št. 7, iz Mirne peči; Anton Gačnik, mesar, št. 102, iz Novega mesta ; Anton Peršina, mizar št. 3, iz Ločne; Alojzij Win-diseher, trgovec, št. 84, iz Novega mesta; Janez Recelj, kolar, št. 28, iz Kandije; Jožef Koši če k, ključavničar, št. 129, iz Novega mesta; Anton Kokalj, kamnosek, št. 27, iz Bršlina; Anton Kušlan, podobar, št. 220, iz Novega mesta. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 5. septembra. V prisotnosti železniškega ministra, zastopnika namostništva, župana dr. Luegerja in drugih dostojanstvenikov so otvorili včeraj novi most čez donavski kanal. Pri povratku, se je neznatno na glavi ranil urednik „Wien. Zeitg.", ko je zadel ob os nekega voza. Dunaj, 5. septembra. Socijalni demo-kratje so imeli včeraj petnajst shodov, na katerih so njih poslanci izjavili, da pod nobenim pogojem ne dovolijo, da bi se v državnem zboru vršile volitve v delegacijo. Heb, 5. septembra. Napovedana slavnost vojaških veteranov se je mirno izvršila. Nemški nacijonalci so priredili samo demonstrativno veselico. Zvečer je prišlo sicer do manjših izgredov, a jih je moral župan vsled vladnega povelja takoj preprečiti. Belgrad, 5. septembra. Oficijelno se poroča, da se je danes zjutraj ob 8. uri pričela konečna razprava proti Knezeviču in drugovom. Belgrad, 5. septembra. Eksregent Ri-stič je sinoči nagloma umrl. Berolin, 5. septembra. „Staatsanzeiger" objavlja ostavko notranjega ministra Recke in naučnega ministra Bosse ter imenovanje vladnega predsednika v Diisseldorfu barona Rheinhabena za notranjega ministra in vest-falskega višjega predsednika Studta za naučnega ministra. Berolin, 5. septembra. Holandska kraljica Viljemina je pisala angleški kraljici posebno pismo, v katerem jo prosi, naj posreduje, da se odvrne vojska mej Anglijo in Transvaalom. Pariz, 5. septembra. Državno sodišče se snide po sklepu ministerskega sveta 18. t. m. Zagovarjali se bodo voditelji raznih protirepublikanskih zvez radi zarote in nemirov. Pariz, 5. septembra. Guerinovim prijateljem se je posrečilo še nadalje preskrbeti živeža zaprtim jetnikom. Rennes, 5. septembra. Tekom današnje razprave je zahteval zagovornik Labori, naj zahteva francoska vlada od interesovanih zunanjih vlad vse v bordereau navedene dokumente ter jih predloži sodišču. Temu predlogu sta najodločneje ugovarjala vladni zastopnik in zastopnik zunanjega ministerstva. Sodišče se še ni odločilo. Nadalje je zahteval Labori, naj se pozoveta kot priči Panizzard in Schwarzkoppen, čemur pa vladni zastopnik ni ugovarjal. Rennes, o. septembra. Dreyfusova zagovornika imata pripravljenih 26 točk. na podlagi katerih bota zahtevala novo revizijo pravde, ako bi bil Dreyfus obsojen. Umrli m: 2. septembra. Angela Jakopin, delavca hči, 6 mesecev, Konjušne ulice 5, črevesni katar. — Jera Taboure, »kraj. tajnika {ena, 53 let, KrakoTski nasip 4, pyaemia. 3. septembra. Antonija Hočevar, delavca hči, 8 mesecev, Rožne ulice 35, catarrh. intest. V bolnišnici: 29. avgusta. Ana Čelešnik. delavca Jena, 53 let, jetika. 30. avgusta. Anton Novak, mehanik, 20 let, vsled prizadete rane po strelu. 31. avgusta. Marjeta Kokol usmiljena sestra, 65 let, vnetje preporne mrene. Cena žita na dunajski borzi dn6 4. septembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . • gl- 8-49 do gl- 850 » » pomlad » 8 82 » » 8-84 Rž za jesen .... 6-86 » » 6-88 » » pomlad . . . . » 7-21 » » 7-22 Turšica za sept.-okt. . » 5-24 » » 5-25 » » maj-junij. » 5-38 » » 5-39 Oves za jesen . . . » 5-46 » » 5-47 » » pomlad . . » 5-79 » » 5-81 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736*0 mm. S a Čas opazovanja 8 ta.je barometra r mm. Temperatura po Celiija Vetrovi Neko 11 i s;. 4 9. zvečer /41-4 161 sr. svzh. jasno 00 5 7. zjutraj 2 popol. 742 9 740 0 110 23 3 brezv. sr. svzh. megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 16 7°, normale: 16-4°. Hfnvt fj*»W/ pritrjevalano sredstvo za kamenje, J-f-UJitvvlviVf kovino, lesovje itd., priporoma gg. kamnosekom ln kljnčariklm mojstrom tvrdka BRATA EBEBL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 87 11—5 Vožnje karte ln F" tovorni listi v O. 312 24 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonorana od visoke c. kr. arstrijike vlade. Pojasnila daje: »ea. M « a» M- L. I ■* 1 Dunaj IV., Wiedenergilrtel 20, ali pa 317 25—25 ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulic« 29 cffiajfina gostilna % vrtom in malo kmetijo v trgu Železna Kaplja (Eisenkappel) na Koroškem je iz družinskih razmer prav v ceno na prodaj. 706 5-4 Vprašanja naj se pošiljajo gosp. c. kr. nad-geometru Petru Orasche v Velikovcu. ^asasasasHsas^ 0 Uradne K 0in trgovske fl Jj i firmo priporoča 3 KAT. TISKARNA I {] v Ljubljani. ^SHffEBHSHSHSH^ St. 29513. Razglas. 718 1—1 Vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva z dnč 23. avgusta 1899, št. 4521 /Pr., se nastopno naznanja: ZemlJeknJlžnl izbris državnih potresnih posojil, katerim so se stranke popolnoma ali deloma odrekle, se bode prouzročil uradoma, ko bodo dotične obravnave končane. Zaradi tega ni treba stranki prositi za izbris posojila pri sodišču ali pa pri c. kr. finančni prokuraturi. Ne gledč na to splošno določilo, bode c. kr. finančna prokuratura reSevala, kadar bode takojšen popravek v zemljiščnej knjigi v posebno korist prizadeti stranki, izročene ji prošnje ad hoc. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 30. avgusta 1899. Št. 27833. 713 3-3 V smislu § 6. zakona z dne 23. maja 1873 (štev. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrajen prvotni imenik porotnikov za leto 1900 od 1. do 8. dne septembra t. 1. v magistratnem ekapedlta na ogled, ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. Porotniškega posla so po § 4. omenjenega zakona oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vedno; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij, za čas zborovanja ; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in rano-celniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik z&nje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobju kot glavni ali na-mestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 28. avgusta 1899. C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. Razglas o zadetku šolskega leta. 15. septembra, cf o. do 10. ure vpisovanje v obe vadnici in v otroški vrtec. Pouk se začne 18. septembra ob 8. uri zjutraj. Od 8. do 11. ure vpisovanje v 1. ženski letnik in gojenk, ki imajo delati ponavljalne izpite. 16. septembra od 8. do 12. ure pismeni, 18. in 19. septembra ustni vspre- jemni izpiti v I. ženski letnik. 19. septembra od 8. do 10. ure vpisovanje v I. moški letnik in gojencev, ki imajo delati ponavljalne izpite. Od 10. do 12. ure vpisovanje gojencev, ki so že bili na zavodu. 20. septembra od 8. do 9. ure vpisovanje gojencev, ki so že bili na zavodu. Od 8. do 12. ure pismeni, 21. septembra od 8. ure naprej ustni izpiti v I. letnik. Po končanih izpitih bo sv. maša in se začne redni pouk. V Ljubljani, dne 4. septembra 1899. 721 3—1 Ravnateljstvo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX x Q/i\A\IM>. g ^ Naznanjam, da sem z današnjim dnevom otvoril j| * svojo notarsko pisarno m bj v Žužemberku t Modičevi hiši, nasproti sodnije. j| Uradujem ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne Jf in od 2. do 6. ure popoldne, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure dopoldne. y V Žužemberku, dne 1. septembra 1899. ©r. cftndrej 90 . 11 > 77 . 9 » 66'/,» 44 > 50 . 5 » 69 i Dne 4. septembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 171 gld. 25 kr. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 100 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140 Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . ... 128 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 Posojilo goriškega mesta..............112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 96 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 215 » > južne železnice 3°/„ . 163 » » južne železnice 5°/„ . 118 » » dolenjskih železnic 4°/0 99 50 45 10 25 60 90 25 20 50 50 Kreditne srečke, 100 gld......196 gld 75 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 165 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 90 » Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » 50 » Salmove srečke, 40 gld........84 » 25 » St. Gentfis srečke, 40 gld. ...... 84 » — » Waldsteinove srečke, 20 gld..............62 » — » Ljubljanske 3rečke.........23 » — » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 151 » — » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3210 » — » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 437 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 73 » — » Splošna avstrijska stavbiuska družba . . 105 » — » Montanska družba avstr. plan..........283 » 85 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182 » 50 » Papirnih rubljev 100 ........ 127 » 25 » ataT Nakup ln prodaja Tfctt | vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K € II R I., UVollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 6* SBJT Pojasnila T&s v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic, XQ