Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo in sopojavljanje specifičnih učnih težav Tamara Milanković, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike, Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) se kaže na področju impulzivnosti, nemirnosti (hiperaktivnosti) in nepozornosti. ADHD pomembno vpliva na funkcioniranje posameznika v domačem in šolskem okolju. Zelo pomembno je, da pri osebah z ADHD odkrijemo, ali gre za sopojavljanje specifičnih učnih težav, saj specifične učne težave pomembno vplivajo na učno uspešnost učencev. V tem primeru je ključnega pomena, da pripravimo za otroka poseben pristop, kjer bomo razvijali znanja in spretnosti, prilagojena posameznemu otroku na njemu prijazen način, da se bo otrok učno, socialno in emocionalno razvijal in se počutil uspešnega. UVOD DSM-5 (Diagnostic Statistical Manual of Mental Strong in Flanagan (2011) navajata, da se je motnja Disorders, 5th Edition) (2013) prinaša pomembne pozornosti v našem besednjaku pojavila že leta spremembe v kriterijih glede na starost in soobo- 1980 in je označevala stanje, ki so ga prepoznali že levnost za postavitev diagnoze ADHD. Postavi kri- ob koncu 19. stoletja. Motnja pomanjkljive pozor- terije za diagnozo ADHD v adolescenci in odrasli nosti s hiperaktivnostjo ali brez nje je naziv, ki je dobi in kriterije za sočasno obolevnost ADHD in prišel kasneje. ADHD je kratica, ki izhaja iz angle- motenj avtističnega spektra (Potočnik Dajčman škega naziva za motnjo (Attention Deficit Hype- 2015). ractivity Disorder) in je mednarodno prepoznavna v raziskovalni, klinični, strokovni in laični javnosti. V Do motnje ADHD lahko pripeljejo nekateri vzroki, Sloveniji je prisoten tudi izraz hiperkinetična mo- ki so trenutno še neopredeljivi. Najbolj pogosti fak- tnja (Strong in Flanagan 2011). torji so dednost, neustrezen razvoj ploda med no- sečnostjo, zapleti med samim porodom, zastrupi- Pulec Lah in Rotvejn Pajič (2011) poudarjata, da tev z različnimi kemikalijami, bolezni in poškodbe težave s pozornostjo, impulzivnostjo, nemirnostjo glave, stresni dejavniki ter ekološki dejavniki, kot so in s tem pogojene učne težave lahko bistveno ovi- vplivi iz okolja in onesnaženost (Lomovšek 2016). rajo učence pri osvajanju osnovnih učnih spretno- sti, kot so branje, pisanje, računanje. Pomembno Značilnosti otrok z ADHD vplivajo tudi na osvajanje drugih veščin, kot so Kesič Dimic (2010) navaja, da čeprav je večina opo- socialne, komunikacijske, učne in organizacijske zorilnih znakov največkrat opazna že v zgodnjem spretnosti, pomembne za uspešno funkcioniranje otroštvu, se kljub temu največ učencev z motnjo v šolskem okolju (Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011). ADHD odkrije ravno v šoli. Slediti morajo normam, ki so ustaljene, pa tega ne zmorejo. Pri več kot 70 MOTNJA POZORNOSTI S HIPERAKTIVNOSTJO % učencev z ADHD naj bi se sopojavila vsaj ena Kesič Dimic (2008) navaja, da mednarodna kla- izmed učnih težav. Te težave se največkrat kažejo sifikacija bolezni (MKB-10) motnjo ADHD uvršča pri branju in črkovanju, matematiki in pisnem izra- v skupino čustvenih in vedenjskih motenj, ki se žanju. Posledično potrebuje veliko otrok z ADHD začenjajo navadno že v otroštvu in adolescenci. dodatno učno pomoč (Kesič Dimic 2010). V slovenščini pa za tovrstno motnjo uporabljamo termin primanjkljaj pozornosti in motnja hiperak- Učenci z ADHD se spoprijemajo s težavami, ki niso tivnosti (Kesič Dimic 2008). posledica zmanjšanih intelektualnih sposobnosti. Razmerje med nadarjenimi in tistimi z zmanjša- Če otrok z večjo količino gibanja izstopa od vr- nimi intelektualnimi sposobnostmi je med temi stnikov in moti svojo okolico, govorimo o otroku z otroki enako kot v ostali populaciji. Učenci z ADHD ADHD. Temu se priključijo še težave s koncentraci- so kot skupina v dve do triletnem zaostanku za jo, posledično otrok velikokrat ne dokonča začetega vrstniki glede socialne in čustvene zrelosti. Zaradi dela, saj tudi ne zmore slediti navodilom. Pridruženi tega lahko delujejo nezreli, nedorasli in neodgo- so še drugi simptomi, ki jih otrok doživlja, kot je ne- vorni. Zaradi določenih veščin, ki so pri otrocih z prestano govorjenje, izgubljanje stvari, hitro menja- ADHD večinoma šibkejše, se pri učenju pojavljajo vanje dejavnosti itd. (Rijavec Klobučar 2007). težave (Kesič Dimic 2010). 63 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Otroci z motnjo pozornosti ADHD kažejo tri ve- Nepozornost: denjske značilnosti (Kesič Dimic 2009): Pozornost je lahko pomanjkljiva in odvrnljiva. Pri pomanjkljivi pozornosti gre za to, da se otrok stež- Impulzivnost: ka osredotoči na nekaj. Pri odvrnljivi pozornosti pa Je hitro, nepremišljeno odzivanje, ne da bi vnaprej gre za to, da pozornost hitro pritegnejo notranji in predvideli in upoštevali možne posledice svojih zunanji dražljaji (Strong in Flanagan 2011). dejanj (Strong in Flanagan 2011). Znaki nepozornosti: Znaki impulzivnosti: - učenec podrobnostim ne nameni dovolj po- - oseba odgovori, še preden je slišala vprašanje zornosti, dela napake pri šolskem delu in dru- do konca; gih dejavnostih; - težko počaka na vrsto; - ima težave pri vzdrževanju pozornosti ob vo- - moti ostale ali se vmešava v njihovo početje; denih dejavnostih; - izusti nekaj neprimernega; - daje občutek, kot da ne posluša, čeprav učen- - ravna brez razmišljanja o posledicah; cu govorimo direktno; - oseba je nepotrpežljiva; - ne sledi navodilom, ne dokonča nalog in dru- - vdira v osebni prostor drugih (Strong in Flana- gih zaposlitev; gan, 2011). - pogosto izgublja stvari; - hitro ga zmoti zunanji dejavnik; Nemirnost (Hiperaktivnost): - pogosto pozablja na svoje obveznosti (Kesič To je nezmožnost nadzorovanja svojega lastnega Dimic 2010). gibanja. Učencu z ADHD je težko mirno sedeti, še posebno v šoli, kjer se od njega zahteva poslušanje MOTNJA POZORNOSTI S HIPERAKTIVNOSTJO IN in mirno sedenje dlje časa (Strong in Flanagan 2011). SOPOJAVLJANJE SPECIFIČNIH UČNIH TEŽAV V psihološki literaturi se termin komorbidnost na- Znaki hiperaktivnosti: naša na hkratno, sočasno sopojavljanje dveh ali - otrok pogosto maha z rokami in nogami ter se več motenj pri posamezniku. Tako se lahko motnje pozibava na stolu; pojavljajo sočasno z motnjami iz iste diagnostične - otrok je zmeraj v gibanju; skupine (npr. sopojavljanje disleksije in diskalkulije) - pogosto vstane s sedeža in hodi po prostoru, ali z motnjami drugih diagnostičnih skupin (sopoja- čeprav se od njega pričakuje sedenje; vljanje disleksije in depresivne motnje) (Kolar 2017). - v neprimernih situacijah vztrajno teka naokoli ali pleza; ADHD je ena najpogostejših nevrorazvojnih mo- - težko se tiho zaposli pri igranju in poljubnih tenj v otroštvu. V 80 % se ADHD sopojavlja z dru- dejavnostih; gimi motnjami (Kaplan idr. 2001), med katerimi so - je kot stalno vključen »motor«; najpogostejše SUT (specifične učne težave) (Du- - govori brez prestanka (Kesič Dimic 2010). Paul, Gormley in Laracy 2013). 64 Didakta Kolar (2017) pravi, da je pregled študij sopojavlja- nja ADHD in SUT pokazal sočasno pojavljanje pri 31 % do 45 % učencev. Indijska raziskava z manj- šim vzorcem učencev s SUT in ADHD navaja so- pojavljanje motenj med 12–24 %. Sopojavljanje ADHD in SUT je povezano s slabšimi kognitivnimi in učnimi rezultati ter kasnejšimi čustveno-ve- denjskimi težavami. Študije na področju motenj branja so pokazale, da so motnje branja najpogo- stejša sopojavna motnja ADHD. Rezultati švedske študije so pokazali, da ima 40 % učencev sopojav- no motnjo disleksije in ADHD (Kolar 2017). Specifične učne težave pri učencih z ADHD Žerovnik (2004) navaja, da so otroci s specifični- mi učnimi težavami v osnovni šoli običajno med neuspešnimi, pri kasnejšem izobraževanju pa temu ni tako. Ti otroci razodevajo ob normalni inteligentnosti motnje v enem ali več duševnih procesih. Zajeti so pri razumevanju ali uporabi go- vornega ali pisnega jezika in računanju. Izkazuje- jo se težave pri poslušanju, zbranosti, pozornosti, mišljenju in se neugodno izražajo pri branju, pisa- nju, računanju in govornem izražanju že v prvih letih šolanja. Opazna so nihanja učne uspešnosti (Žerovnik 2004). Učne težave s hiperkinetičnim sindromom se pri različnih učencih kažejo različno, običajno pa pri Strong in Flanagan (2011) navajata, da so težave z nobenem niso prisotni popolnoma vsi znaki težav branjem pri učencih z ADHD tesno povezane, saj (Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011). ima veliko takih otrok tudi specifične učne težave, kot je disleksija. V prvih letih šolanja je težko dolo- Mikuš Kos (1990) navaja, da gre pri otrocih s hiper- čiti, ali so težave specifičnega izvora, saj se otroci kinetičnim sindromom predvsem za motnje bra- branja šele učijo. nja in pisanja. Otroci z ADHD imajo ne glede na vloženi trud te- Specifične učne težave na področju branja in pisa- žave tudi s pisanjem, saj nimajo usklajenih fino- nja se pri hiperkinetičnih otrocih kažejo tako: motoričnih gibov. Fina motorika jim povzroča ve- - težko vztrajajo pri vajah branja in pisanja; liko težav zlasti pri zapisu pisanih črk, zato vložijo - napake pri branju in pisanju se kažejo kot povr- v pisanje s pisanimi črkami veliko napora in posle- šnost; dično veliko raje pišejo z velikimi tiskanimi črkami - berejo približno, z ugibanjem, po pričakovanjih; (Strong in Flanagan 2011). - vsebino branja so sposobni razumeti, a jo več- krat dojemajo le na pol; Odnos med motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo - pri pisanju ne upoštevajo pravopisnih pravil; in učno učinkovitostjo je kompleksen. Učne težave - pozabljajo na strešice, črtice, pike na črkah; učencev z ADHD lahko pojasnimo z vplivom glav- - ne delajo enakih napak, ampak vedno drugač- nih značilnosti oz. znakov ADHD, to so pomanjklji- ne; va pozornost, impulzivnost in hiperaktivnost, na - poprave končajo zelo hitro, čeprav naloge še učenje. Novejša dognanja, skladna s teorijo defici- niso pregledali; ta v inhibiciji vedenja, pa pojasnjujejo učne težave - grafomotorične težave (neurejen rokopis − po- teh učencev z njihovimi težavami na področju izvr- vršno oblikovanje črk, linije niso ravne in jih po- šilnih funkcij (Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011). gosto popravlja …); - pritegne jih dogajanje v bližini (nenaden vidni, Izvršilne funkcije pri učencih z ADHD slušni, gibalni pojav), zato prenehajo z branjem Pri otrocih s hiperkinetičnim sindromom pogosto in pisanjem in se zagledajo/premaknejo v smer zaznamo tudi težave z izvršilnimi (eksekutivnimi) izzivajočega pojava; funkcijami. Pri izvršilnih funkcijah gre za sposob- - med dražljaji ne znajo izbrati tistega, ki je za nji- nosti, ki jih potrebujemo za načrtovanje in izvršitev, hovo trenutno delo pomemben (Žerdin 2003). oziroma izvedbo tega načrtovanja (Hudoklin 2010). 65 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Izvršilne funkcije predstavljajo kompleksen pojem, Nezrela samoregulacija čustev, motivacije in ki je tesno povezan s pozornostjo in s spominom. vzburjenja Pomagajo nam izbirati med različnimi aktivnostmi Se kaže v neprimerno burnih reakcijah (pozitivnih in nalogami ter usmerjati pozornost. ali negativnih) in zmanjšani zmožnosti motivacije za izvedbo ciljno usmerjenega vedenja ali naloge So veščine, ki nam omogočajo organizacijo vedenja (Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011). in nam na ta način pomagajo uravnavati lastno ve- denje (Hudoklin 2010). ZAKLJUČEK Zavedati se moramo, da šolska uspešnost pred- Šibkost izvršilnih funkcij in nezrela inhibicija lahko stavlja pomemben varovalni dejavnik za nadaljnji neposredno vplivata na pojavljanje učnih težav pri razvoj vsakega posameznika. Posebnosti v ve- učencih s hiperkinetičnim sindromom (Pulec Lah denjskem in kognitivnem funkcioniranju otroka in Rotvejn Pajič 2011). z ADHD pa pomemben dejavnik tveganja za do- seganje šolske uspešnosti. Zato je pomembno, Izvršilne funkcije pri hiperkinetičnem otroku so da več pozornosti namenimo spodbujanju učne (povzeto po Pulec Lah in Rotvejn Pajič 2011): uspešnosti učencev z ADHD v šolskem okolju (Pu- lec Lah in Rotvejn Pajič 2011). Inhibicija odzivanja Kolar (2017) navaja, da SUT označujejo raznoliko Je sposobnost zaustaviti ali zadržati težave, ki vodi- skupino težav z značilnimi primanjkljaji temeljnih jo k simptomom ADHD in se kažejo v nezmožnosti šolskih spretnosti, ki kljub povprečnim ali nadpov- zadržanja vedenja toliko časa, da se ustrezno razvi- prečnim intelektualnim sposobnostim pomemb- jejo druge izvršilne funkcije. no vplivajo na učno uspešnost učencev. Iz tujih raziskav je razvidno, da strokovnjaki namenjajo Delovni spomin veliko pozornosti sopojavljanju nevrorazvojnih mo- Je sposobnost ohranjanja informacije med reševa- tenj in ugotavljajo, da je sočasno pojavljanje SUT in njem kompleksnih nalog. Učenec z motnjo pozorno- drugih motenj bolj pravilo kot izjema (Kolar 2017). sti in hiperaktivnostjo se težko istočasno osredotoča na več informacij hkrati in ob tem izvaja določene zah- VIRI teve, kot na primer, da sliši navodilo naloge in mora pri Černelič Bizjak, M. (2009): Nemirni otroci. Otrok in družina: revija za tem ohraniti v spominu bistveno zahtevo naloge. družinsko in družbeno vzgojo, 58, št. 4, str. 22−23. DuPaul, G. J., Gormley M. J. in Laracy, S. D. (2013): Comorbidity of LD and ADHD: Implications of DSM-5 for Assessment and Treatment. Predvidevanje Journal of Learning Disabilities, 46, 43−51. Hudoklin, M. (2010). Izvršilne funkcije pri otrocih s specifičnimi učni- Je sposobnost predvideti naše potrebe in posledice mi težavami-primeri intervencij. V: M. Košak Babuder, M. Kavkler, idr. naših dejanj. Otroci s hiperkinetičnim sindromom (ur.): Specifične učne težave v vseh obdobjih, Tretja mednarodna konferenca o specifičnih učnih težavah v Sloveniji in nacionalna se ne zanimajo za preteklost in prihodnost, zanje konferenca Tempus-iSheds. Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otro- obstaja le sedanjost. Niso zmožni predvidevanja kom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, str. 140−144. Kaplan, B. J., Dewey, D. Crawford, S. G. in Wilson, B. N, (2001): The term (primer: »Kolikokrat boš moral biti kaznovan zaradi Comorbidity Is of Questionable Value in Reference to Developmen- ene in iste stvari?«). tal Disorders: Data in Theory. Journal of Learning Disabilities, 34, 555−565. Kesič Dimic, K. (2008): ADHD - ali deklice hitijo drugače. Ljubljana: Pogled v preteklost, naknadno spoznanje Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami. Je sposobnost, da ne ponavljamo napak, ki smo jih Kesič Dimic, K. (2009): Adrenalinske deklice, hitri dečki: svet otroka z že naredili, da določene strategije, ki so uspešne ali ADHD. Nova Gorica: Educa, Melior. Kesič Dimic, K. (2010): Vsi učenci so lahko uspešni: napotki za delo z neuspešne obdržimo v dolgotrajnem spominu. učenci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Rokus Klett. Kolar, T. (2017): Učenci s specifičnimi učnimi težavami in sopojavnimi motnjami v Angliji. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Sposobnost organiziranja Pedagoška fakulteta. Je sposobnost organiziranja misli, dejanj, dogodkov Lomovšek, T. (2016): Kako se učitelji razrednega pouka spopadajo z motnjo pozornosti ADHD (hiperaktivnost) pri učencih. Diplomsko (primer: »Ali se ne spomniš, da je jutri zadnji dan za delo. Koper: Pedagoška fakulteta. oddajo seminarske naloge?«). Mikuš Kos, A. (1990): Nemirni otrok. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Potočnik Dajčman, N. (2015): Viceversa. V: Novak Šarotar Brigita (ur.), Samogovor Bon Jurij (ur.). Hiperkinetična motnja v otroštvu, str. 6−16. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo. Je sposobnost razmišljanja o odločitvah na glas. Sa- Pulec Lah, S. in Rotvejn Pajič, L. (2011): Spodbujanje učne uspešno- mogovor se sčasoma avtomatizira in ponotranji. sti učencev z učnimi težavami zaradi motnje pozornosti in hiperak- tivnosti. V: M. Košak Babuder, in M. Velikonja (ur.): Učenci z učnimi težavami – pomoč in podpora. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. Občutek za čas 158−175. Rijavec Klobučar, N. (2007): Je vaš otrok hiperaktiven ali samo živa- Občutek za čas je pri otrocih s hiperkinetičnim sin- hen? Otrok in družina, št. 7 str. 24−25. dromom zelo slabo razvit, zato se jim lahko čas vle- Strong, J., Flanagan, M. O. (2011): Motnja pozornosti in hiperaktivnost za telebane. Ljubljana: Pasadena. če v nedogled ali mine prehitro (primer: »Kaj si po- Žerdin, T. (2003): Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja: kako jih čel celo popoldne? Dve uri si porabil za eno nalogo, odkrivamo in odpravljamo. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše: Društvo Bravo. tako boš zamudil na trening.«). Žerovnik, A. (2004): Otroci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Družina. 66 Didakta