PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	A |»
Abb. postale 1 gruppo	“ Li6D3 ~rU I1T
Leto XX. St. 158 (5841)
TRST, sreda 8. julija 1964
VČERAJ SO SE ZAČELA POGAJANJA MED ŠTIRIMI STRANKAMI
Na prvem sestanku štirih delegacij je bila splošna politična diskusija
Danes popoldne bodo razpravljali «konkretno in podrobno» o vladnem programu - Glede izida pogajanj je Giolitti pesimist, De Martino ni niti pesimist niti optimist, Brodolini pa je «zmerno optimističen»
RIM, 7. — Pod predsedstvom poverjenega predsednika vlade Mora so se danes popoldne sestale delegacije štirih strank levega centra, da bi se sporazumele o programu nove vlade. V delegaciji KD so: Rumor, Gava in Zaccagnini; v delegaciji PSI: Nenni, De Martino, Brodolin, Mariotti in Ferri; v delegaciji PSDI: Saragat, Tanassi, Cariglia, Bertinelli in senator Schietro-ma; v delegaciji PRI pa: Reale, La Malfa, Terrana in Salmoni. Sestanek je bil v dvorani «Giulio romano» v vili Madama. Sestanek se je končal nekaj po 10. uri zvečer. Moro in demokrist-janski delegati so zapustili vilo Madama malo pred 11. uro.
O sestanku so izdali sporočilo,
v katerem je rečeno, da so imeli «splošno politično diskusijo, ki jo bodo nadaljevali jutri popoldne, da bi proučili najvažnejša vprašanja v zvezi s sestavo vlade«.
Na vprašanje novinarjev, je De Martino potrdil, da je šlo na tem prvem sestanku za splošno politič-
no diskusijo, med katero je vsaka delegacija obrazložila svoje stališče. Na vprašanje, kakšen vtis je odnesel s tega sestanka, je De Martino dejal: ((Nobenega vtisa: niti pesimističnega niti optimističnega; računamo, da vam bomo jutri povedali kaj več«.
Biodolini se je izmaknil neposrednemu odgovoru, ceš da je pozitiven
niiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii,uiiiiiiiii,ii„iiiii,„„„„„ravnlj„„imillMMMIII,lllll|||lt||||||||||||||||t||||||
De Gaulle je odredil strogo varčevanje
Javne izdatke bodo znižali za 800 milijonov - Pompidou in de Mur-
ville na obisku na Švedskem - Potrjen neuspeh razgovorov v Bonnu
PARIZ, 7. — Na današnji seji francoske vlade so sklenili, da višanje javnih izdatkov ne bo smelo presegati višanja narodnega dohodka, ki znaša letos 7 odstotkov.
To je sporočil na tiskovni konferenci predstavnik vlade Peyrefitte. Dodal je da so de Gaulle in ministri mnenja, da bi morali morebitno povišanje javnih izdatkov zadržati pod to mejo. Zato bo potrebno izvesti nad izdatki civilnega sektorja varčevanje za 800 milijonov frankov (približno 100 milijard lir). Predsednik vlade bo prihodnji teden sprejel ukrepe za znižanje izdatkov.
Dalje je minister izjavil, da stalno višanje javnih izdatkov «mora veljati kot inflacionistični pojav, zaradi česar je vlada sklenila, da se ti izdatki ne višajo preko določene mere«. Dodal je, da gre predvsem za znižanje funkcionalnih Stroškov. Ne bodo pa se dotaknili izdatkov za investicije. V proračunu za prihodnje leto bodo programi investicij za deset odstotkov višji kakor v preteklih letih.
Vlada Je tudi sklenila izvesti reformo vojaške službe, tako da »odo omejili na 200.000 mož letni Kontingent. Število rekrutov novih letnikov znaša povprečno 400.000.
rajanje vojaškega službenega ro-
V	Rimu so se včeraj začela podajanja med delegacijami strank dosedanje vladne koalicije za sestavo nove vlade.
Velik	odmev	na svetu	je	imel
Predlog	sovjetske vlade,	o	kate-
rem smo poročali včeraj in ga Podrobneje obrazložujemo danes, naj bi ustanovili stalno varnostjo. »ilo	OZN,	ki pa bi	morala
biti pod nadzorstvom Varnostnega sveta in vanjo se ne bi smeje vključiti čete iz držav članic tega sveta. Hruščov pa je danes govoril po televiziji o svojem obisku v skandinavskih državah jn poudaril, da je bil njegov obisk zelo koristen ter da je bil giavni argument razgovorov o-branltev miru ter miroljubno sožitje. Povedal je tudi, da so si
*	voditelji skandinavskih držav
odkrito obrazložili vsak svoje stališče	glede	posameznih	med-
narodnih vprašanj. Stalno pa je Prihajala do izraza želja, da se obrani mir in da se prepreči tčetja svetovna vojna. V Moskvo Je prišel včeraj holandski zunanji minister Luns na razgovore
*	zunanjim ministrom Gromi-Koni. To je prvikrat, odkar je Nizozemska navezala diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo, da njen zunanji minister obišče Moskvo.
V	zvezi z dogodki v Kongu je sovjetska vlada izročila tajništvu DZN izjavo, v kateri poudarja, ua sovjetska vlada ne more brezbrižno gledati na najnovejši raz-jjoj dogodkov v tej državi, kjer Kolonialisti pripravljajo novo za-roto proti neodvisnosti in celo-vi(08tl kongoške republike. Po-Odarja se tudi, da pomeni podatek Combeja v Kongo izzivati? Varnostnega sveta in skupščine OZN ter novo nevarnost za n,lT v Kongu.
v “arilu so napovedali, da bo generai de Gaulle iniel 23. Juli-tiskovno konferenco. Politični Jjzovalcl se vzdržujejo sleher-il« KnaPovedi, vendar pa menijo, v* bo de Gaulle med drugim go-®čll tudi o svojem jesenskem pisku v Latinski Ameriki. Tu-J * * * * v Franciji močno čutijo infla-,R°- Francoska vlada je včeraj gJJJbblla znižati javne izdatke za j milijonov frankov. Kar se ti-de Gaullovega sestanka s Predstavniki bonske vlade, pa je Predstavnik vlade potrdil, da raz-sevori niso dali nobenega rezul-. | * In da zahodnonemška vlada u,, Pripravi jena voditi skupno po-tjko šestih držav. Zato ni pri-^ovat. nobenih rezultatov v ‘iznji prihodnosti s tem v zvezi.
ka bo ostalo nespremenjeno. Toda razrešili bodo večje število rekrutov. Ministri so proučili tudi druge možnosti, in sicer ustanovitev poklicne vojske ter zmanjšanje trajanja službenega roka, vendar pa so sklenili, da bodo rajši razrešili vojaške službe večje število rekrutov kakor doslej, in bo službeni rok še vedno trajal osemnajst mesecev.
Zatem je Peyrefitte govoril o
nedavnih francosko-nemških razgovorih v Bonnu. Dejal je, da »ni bilo pričakovati velikih rezultatov s stališča političnega sodelovanja«, in da je šlo za delovne sestanke v okviru francosko - nemške pogodbe. Pripomnil je, da je smoter teh sestankov pravzaprav skromen in da gre za razgovore, na katerih se razna vprašanja «še dalje proučujejo.« Glede francosko - nemških nesoglasij je minister dejal, c)8 ne bi bil potreben noben sestanek, če ne bi bilo teh nesoglasij. Izjavil je tudi, da se nesoglasja ne morejo ugladiti v dveh dneh razgovorov, pa naj bodo ti še tako prijateljski. Se posebej je omenil nesoglasja glede kmetijstva in dejal, da so posledica »težav nemškega kmetijstva«. Zaključil je: »Francoska delegacija je ugotovila, da zvezna republika in njena vlada nista še pripravljeni na skupno politiko, ki jo mi želimo in jo imamo za potrebno. Zato si ne delamo utvar glede bližnje možnosti, da dosežemo rezultat na tem sektorju. Francija Je sprejela na znanje namen nemške vlade, da predlaga postopek Za izboljšanje pogojev za proučevanje problemov in za olajšanje morebitnega razvoja pogodbe, ki stremj po skupni politiki.«
Seja vlade je bila danes namesto jutri, ker sta Pompidou in de Murville odpotovala na tridnevni uradni obisk na Švedsko. V Stockholm sta prispela s posebnim letalom v popoldanskih urah.
Predsedstvo francoske vlade je danes poslalo predstavnikom tiska vabila za tiskovno konferenco, ki jo bo imel general de Gaulle 23. julija popoldne.
element v tem, da se bo diskusija i razum predvideval predložitev o-
naaaljevala. Bertinelli je dejal, da bodo jutri razpravljali o konkretnih in podrobnih vprašanjih programa. Na vprašanje, ali predvideva naglo rešitev krize, je Cariglia dejal, da vsi upajo, da bo kriza kmalu zaključena.
Reale je na vprašanje: «Ali niste morda preveč rezervirani glede današnjega sestanka?«, dejal da ni nič tajinstvenega; da gre le za diskrecijo in da bo za vse govoril Moro. Tudi Reale upa, de bo kriza naglo rešena in da za sedaj ni težkoč. Ferri je dejal, oa upajo, da bodo končali že do Konca tedna; na vprašanje, ali se je govorilo o omejitvi večine, o deželah in o drugih točkah, je to potrdil, pripomnil pa je, da so nekateri problemi že razčiščeni, glede drugih pa, da se o njih razpravlja.
Na vprašanje, kako se je razvijala diskusija, je Tanassi dejal, da je najprej vsaka delegacija pojasnila svoje stališče, potem ko je Moro imel kratko uvodno besedo, na koncu pa je Moro potegnil zaključke; pripomnil je, da se bodo sestali šele jutri popoldne, ker Moro namerava proučiti jutri dopoldne nekatere elemente, ki so se pokazali med današnjo diskusijo.
Tajnik PSI De Martino, ki se je danes vrnil v Rim, je v razgovoru z novinarji na Montecitoriu izrazil željo, da bi se pogajanja za sestavo nove vlade naglo zuključila in da ne bi trajala več kot dva dni. Vodstvo stranke pa da se bo sestalo, ko bodo imeli določene elemente za oceno Foložaja.
Pri Nenniju v palači Chigi je bil danes sestanek socialistične delegacije, ki sta se ga v začetku udeležita tudi Giolitti in Pieraccini; prvi je oblazložil glavne poteze petletnega gospodarskega načr.a. drugi pa o-snutek urbanističnega zatioua. Ko je Pieraccini zapuščal sestanek, je na vprašanje novinarjev potrdil, da so govorili tudi o urbanističnem zakonu; Giolitti pa is čejal, da so na sestanku proučili razna vprašanja, o katerih bodo razpravljali med pogajanji, ki se jih on ne bo udeležil, in sicer gospodarsko politiko, proračun in konjunkturo. Na vprašanje, kakšen je njegov vtis, je Giolitti dejal, da so j-o njegovem mnenju perspektive negativne, «če veljajo dejstva; namreč to, kar so na včerajšnji seji vodstva KD rekli zlasti „dorotejci”, in če imajo „dorotejci” vpliv v KD«. Na vprašanje, ali gre za njegov osebni vtis, ali pa to odraža stališče socialistov, je pripomnil, da gre seveda za njegov osebni vtis.
V odgovoru na vprašanja novinarjev pa je tajnik FSI De Martino dejal, da so si izmenjali mnenja in da so šele na začetku; ko so mu povedali, kaj je dejal Giolitti, je pripomnil: «Ce gre za osebno mnenje je kot tako vredno spoštovanja«. Brodolini je potrdil svoj «zmerni optimizem«, na pripombo novinarjev, da se jim zdi, da Giolittijeve izjave postavljajo socialistično delegacijo pred določena vprašanja, pa je dejal, da v jolitiki ni nič dokončnega.
Ferri je potrdil, da so proučili predvsem gospodarska vprašanja m »seveda tudi urbanistični zakon. Pie-rnccini Je pojasnil nekatera vprašanja, ki utegnejo biti predmet diskusije«, ker gre za eno važnih točk programa, glede katere je treba najti čimprej neko rešitev, ker je sedanje stanje negotovosti «več kot nevarno«.
Mariotti pa Je pripomnil, da se Je Giolitti udeležil sestanka, da bi izročil socialistični delegaciji svoj petletni gospodarski načrt. Na vprašanje, ali bo osnutek tega načrta predmet pogajanj, Je Mariotti dejal, da je novembrski programski spo-
sr.utka takega načrta do konca junija, v drugi polovici letošnjega leta pa bi o tem diskutirali in poglobili to vprašanje. Sedaj smo šele v prvi fazi: »Pogajanja bodo kvečjemu mogla ugotoviti nekatere sporne točke«.
Razgovori o Cipru
ŽENEVA, 7. — Danes so javili, da bo posebni predstavnik Grčije pri razgovorih v Ženevi sedanji grški poslanik v Beogradu Dimi-tri Nikolareizis, ki bo prišel v soboto v Ženevo. Ni še znano, ali se bo sestal samo s Tuomiojo, ali pa se bo razgovarjal tudi s posebnim turškim predstavnikom, ki bo prišel jutri v Ženevo. Turški predstavnik je predsednik zunanjepolitične komisije v poslanski zbornici Nihat Erim.
Hruščov poudaril koristnost razgovorov z voditelji treh skandinavskih držav
Pri razgovorih je bil glavni argument ohranitev miru in miroljubno sožitje ■ SZ je pripravljena podpreti sestavo varnostne sile OZN, če o tem odloča Varnostni svet in če se vanjo ne vključijo članice Varnostnega sveta
MOSKVA, 7. — Hruščov je govoril danes po televiziji o svojem obisku v skandinavskih državah. Izjavil je, da je imel med tem obiskom koristne politične razgovore. Dejal je, da je opazil velike napore Dancev, Švedov in Norvežev za ohranitev miru. To je prišlo do izraza tudi pri vseh razgovorih, med katerimi sta bila glavna argumenta obramba miru in način za preprečitev nove svetovne vojne.
Dalje je Hruščov dejal, da so
se pokazala nesoglasja glede nekaterih političnih in ideoloških vprašanj. Vendar pa ostane Sovjetska zveza zvesta načelu nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in priznava vsem narodom pravico, da si izbero svoj socialni sistem. Pri tem je poudaril, da je v borbi za mir potrebno združiti napore komunistov, socialdemokratov in vseh ljudi dobre volje. Sovjetska komunistična stranka je naklonjena tej enotnosti.
Zatem je Hruščov izjavil, da je važen prispevek k utrditvi miru sklep danske in norveške vlade, da ne dovolita, da se na njunih ozemljih uskladišči jedrsko orožje, ter njih odklonitev sodelovanja pri večstranski jedrski sili NATO. Pripomnil je, da se načelo miroljubnega sožitja priznava kot realistična podlaga v odnosih med država-
mi z različnim socialnim sistemom in da se je v skandinavskih državah poudaril veliki prispevek Sovjetske zveze k okrepitvi miru in mednarodne varnosti. Dodal je, da so odnosi med Sovjetsko zvezo in skandinavskimi državami praktičen dokaz veljavnosti načela miroljubnega sožitja.
Nato Je Hruščov govoril o gospodarskih in trgovskih odnosih s
bolj razviti sovjetsko kmetijstvo vili daljši izvleček sovjetske note, in povečati proizvodnjo rudnin- ki je bila do sedaj baje izročena
skih umetnih gnojil.
Hruščov je dejai, da so bili razgovori in pogajanja o celi vrsti vprašanj z dansko, švedsko in norveško vlado zelo odkriti ter so potekali v ozračju medsebojnega razumevanja. »Logično je, je dodal Hruščov, da so državniki Norveške in Danske med razgovori poudarili svojo zvestobo NATO, čeprav pripadnost tej organizaciji zaskrbl.ia ljudstvo Danske in Norveške. Mi smo izjavili, da bi bila politika nevtralnosti zanesljivejše jamstvo za varnost danskega in norveškega ljudstva.«
Med razgovori so tudi poudarili sovjetsko stališče glede mirne ure-
ko zanimanje za nadaljnji razvoj ^p^anja m temeljito spremembo
mednarodnega ozračja, dokler ne bo sklenjena mirovna pogodba z
sodelovanja- s SZ. «Velika sreča je, je dodal, da imamo mi blago za izvažanje v skandinavske države,
prav tako kakor imajo oni blago, ki nas zanima. Toda vsak posel se lahko sklene samo na podlagi vzajemne koristi«.
Govoril je nato o velikih uspehih danskega in švedskega kmetijstva in dejal, da izkušnje v Skandinaviji dokazujejo pravilnost politike CK KP SZ, ki je sklenil še
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuH
Opozorilo sovjetske vlade na novo nevarnost v Kongu
Povratek Combeja pomeni izzivanje OZN in nevarnost za mir v Kongu
NEW YORK, 7. — Sovjetski stalni predstavnik v OZN Fedo-renko je izročil glavnemu tajniku izjavo, v kateri sovjetska vlada poudarja, da Sovjetska zveza ne more brezbrižno gledati na sedanje dogodke v Kongu, kjer kolonialisti pripravljajo novo zaroto proti narodni neodvisnosti in celovitosti kongoške repu-plike.
Izjava dodaja, da povratek ---------------------
Combeja v Kongo predstavlja
resno nevarnost za mir v tej državi, ter poziva vse države, naj zastavijo svoj vpliv, da se prepreči nov napad na suverenost Konga.
Izjava pravi dalje, da povratek Combeja v Kongo pomeni tudi izzivanje Združenih narodov. »Kolonialne države so ovirale izvajanje sklepov OZN in so se posluževale zastave OZN, da prikrijejo svojo prevratno dejavnost proti mladi kongoški republiki. Omadeževale so to zastavo s krvjo Lumumbe.«
«Ves svet ve, da se plačanci a-meriške CIA uporabljajo pri kazenskih ekspedicijah proti kongo-škim patriotom. Kolonialisti skušajo spremeniti kongoško vlado v sop kart, ki se lahko zmešajo po njihovi volji.«
«Ne oziraje se na voljo kongo-škega ljudstva, bi hoteli imeti na predsedstvu vlade ubogljive lutke, ki so ujete v mreže tujih monopolov. Sedaj računajo na bivšega predsednika katanške pokrajine Combeja, čigar vloga v tragičnih dogodkih v Kongu je dobro znana. Imperialistična propaganda se trudi, da bi naslikala Combeja kot človeka, ki lahko »reši« Kongo. Combejev povratek ne samo da oznanja veliko nevarnost za notranji mir kongoške republike, temveč pomeni tudi izziv Varnostnemu svetu in sklepom glavne skupščine o kongoškem vprašanju, na katere se kolonialisti in njihovi plačanci niso ozirali. Sovjetska vlada mora opozoriti vse države na nevarnost stanja, ki se ustvarja v Kongu, in jih poziva, naj zastavijo ves svoj vpliv, da preprečijo da bi imperialistične sile in njihovi elementi znova kršili neodvisnost in celovitost mlade kongoške republike.«
Iz Leopoldvilla javljajo, da bo
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiMiiiiiiiviiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii
SODNA RAZPRAVA PROTI c ATOMSKEMU DIKTATORJU >
Pričanje senatorja Focaccie pozitivno za prof. Ippolita
Ippolito si je dal izplačati odpravnino na nasvet šefa kabineta ministra Colomba
RIM, 7. — Na sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu so zaslišali bivšega podpredsednika CNEN senatorja Basllia Focacclo, dr. Maria Cecconeja, finančnega izvedenca, ki je sodeloval v preiskovalni komisiji, in Ippo litovo tajnico Giuliano Bisognami.
Mario Ceccone je le pričal v zvezi z depozitom 6.350 milijonov pri Banca Nazionale del Lavoro in z vlogo 28 milijonov, ki ni bila knjižena v proračunu,
Giuliana Bisognami pa je na
vprašanje javnega tožilca, ali je kdajkoli prejela nagrade in podpore, izbruhnila v Jok in povedala, da je dobila skromno podporo ob priliki smrti svoje _ma-tere, ob desetletnici svojega dela pri CNRN in CNEN pa so ji podarili zapestno uro, ki da jo je pripravljena vrniti. Na vprašanje javnega tožilca, kako je glavni tajnik vračal ustanovi stroške za svoja osebna potovanja, pa je dejala, da ji je nameščenka na .uradu za potovanja dostavljala fakture za določeno število potovanj, ona je pripravila ustrezen ček za takoči račun prof. Ippolita, ki ga je glavni tajnik CNEN podpisal, nato pa ga je vrnila uradu za potovanja.
Senator Focaccia pa je najprej pojasnil, da je podal ostavko na mesto podpredsednika CNEN, ker
ga je delo v senatu preveč zaposlovalo, spričo njegove starosti tima namreč že 75 let), nato pa je govoril o odpravnini prof. Ippolita in zatrjeval, da je bilo po njegovem mnenju s tem v zvezi vse v najlepšem redu in da je on podpisal pismo, s katerim se je uprava pooblaščala, da se izplača prof. Ippolitu odpravnina, ko mu je Ippolito sporočil, da mu je šef kabineta ministra za industrijo dr. Mezzanolte svetoval, naj ostane pri CNEN kot poverjeni glavni tajnik in naj si da izplačati odpravnino. Focaccia je hkrati pripomnil, da mu je Ippolito dejal, da se bo odpovedal vsakršnemu honorarju pri CNEN, čim bo potegnil prvo plačo kot upravni svetnik ENEL. Kljub temu, da je prof. Ippolito njegov «prijatelj in kolega«, je Focaccia telefoniral šefu kabineta dr, Mezzanotleju, govoril pa je le z nekim funkcionarjem, ki mu je potrdil razgovor med
prof. Ippolitom in dr. Mezzanotte-jem. Po tem telefonskem razgovoru je dal pooblastilo za izplačilo odpravnine.
Focaccia Je tudi potrdil, da je kot predsednik CNEN Izplačal leta 1957 takratnemu glavnemu tajniku Ippolitu pet milijonov kot nagrado «una tantum« za delo, ki ga Je na tej ustanovi opravil od leta 1952 do 1956, kakor so podobno nagrado priznali tudi prof. Glordaniju, ko je zapustil predsedstvo te ustanove. Kar zadeva namestitev vodilnega osebja CNEN, je Ippolito namestil le Sest vodilnih funkcionarjev, od skupnih 24.
Focaccia je tudi potrdil, da je odlok ministra za industrijo pooblastil glavnega tajnika CNEN, da more sklepati pogodbo do višine sto milijonov.
Na vprašanje javnega tožilca, ali le vedel za sklad pri Banco dl Napoli, je Focaccia to zanikal; prav tako je zanikal, da bi vedel, da Je bil ing. Amati družabnik družbe «Athena», ki je spadala v sklop skupine »Archimedes«.
Končno so Se zaprisegli obremenilno pričo dr. Mezzanotteja, bivšega šefa kabineta ministra Colomba ; ker pa je bila že pozna ura, ga bodo zaslišali na jutrišnji razpravi.
Combe predložil jutri zjutraj Ka-savubUju seznam članov svoje prehodne vlade. Baje bo Combe poleg predsedstva vlade obdržal tudi zunanje ministrstvo, ministrstvo za informacije ter za gospodarsko Koordinacijo. Combe je sporočil, da bo v njegovi vladi največ dvanajst ministrov in da bodo vsi «popolnoma novi in sposobni«. Dodal je, da bo prva naloga njegove vlade napraviti konec upora v Kiv.uju, v Severni Katangi, v pokrajini Kvilu ter »pomiriti« vso državo.
Praznovanje dneva vstaje v Srbiji
orožje iz Južnega Vietnama. Pismo obtožuje ZDA, da se vmešavajo v notranje zadeve Južnega Vietnama in da izvršujejo napadalno dejavnost v jugovzhodni Aziji.
Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Ve-lka Britanija zavrača sovjetski predlog, in trdi, da se Severni Vietnam vmešava v Južnovietnamske z? cieve.
V Sajgonu so danes javili, da je skupina 6Q0--ftripadnikov Vietkon-ga izvrfila včeraj napad na neko iužnoviefnamško utrjeno postojanko, pri čemer je padlo 58 južno-vietnamskih vojakov in med njimi tudi dva ameriška častnika. Med napadalci je padlo 40 mož V ameriških krogih pravijo, da se
v zadnjih dneh opaža znatno povečanje dejavnosti Vietkonga.
MOSKVA, 7. — Nizozemski zunanji minister Luns je prhel danes v Moskvo, kjer ga je na letališču sprejel zunanji minister Gro-miko. Ministra bosta začela jutri zjutraj politične razgovore. Zatrjuje se, da bo Luns obrazložil v Moskvi predvsem zahodno stali‘če o raznih političnih vprašanjih, in da je njegov obisk v Moskvi odobrila NATO. Odkar je Nizozemska navezala leta 1942 diplomatske stike
CHAMONIX, 7. — Štirinajst oseb je zgubilo življenje na področju «Mguille Verte« na pobočju Mont Blanca ko je plaz zajel skupino planincev. Med ponesrečenimi je tudi francoski smučarski prvak Charles Bozon, Skupina se je pravkar pripravljala, da odide na smučarske vaje, ko se je z vrha «Aiguille Verte« utrgal plaz In zajel skupino t°r jo povlekel za 600 metrov v dolino. Trupla štirinajstih žrtev so našli žandarji, ki so prispeli na kraj nesreče s helikopterji.
Charles Bozon je zmagal na olim-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — Ljudska repu- _	. . .	-
blika Srbija je proslavila danes ! s Sovjetsko zvezo, je to prvič, da narodni praznik, dan ljudske vsta- j nien zunanji minister obišče Moje. Ob tej priložnosti je bil velik | S'5V0-zbor v Brezovici na obronkih Sar planine na Kosmetu, na katerem je govoril med drugim član zveznega izvršnega sveta Habil Hodža, ki je pripadnik albanske narodne manjšine. V svojem govoru je prikazal uspehe, ki jih je dosegla pokrajina po vojni, in poudaril, da so komunisti in rodoljubi Kosme-ta dali velike žrtve za svobodo in zbližanje med Siptarji, Srbi in Črnogorci. Hodža se je dotaknil tudi protijugoslovanske gonje albanskega vodstva, ki traja ze 16 let in ki se je zadnja leta razširila tudi proti drugim socialističnim državam, posebno proti Sovjetski zvezi. Albanski tisk, po besedah Hodže, stalno poziva Siptar-je na Kosmetu na neposlušnost ln odpor proti oblastem, medtem ko albanske oblasti pošiljajo v Jugoslavijo vedno nove diverzantske skupine, ki jih najbolj pogostoma odkrivajo že pastirji in kmetje Siptarji, tako da so vsi poskusi albanskega vodstva, da najdejo oporo med Siptarji na Kosmetu, brezuspešni. Hodža Je poudaril, da je davno minil čas, ko se je na Kosmetu moglo ribariti v kalnem s šovinističnimi in nacionalističnimi gesli. Siptarji v socialistični Jugoslaviji niso več nepoučeni ljudje, ki Jih lahko vsakdo vleče za nos. Danes so individualno ln kot narod popolnoma svobodni in enakopravni, in so aktivni udeleženci pri socialistični graditvi ter uživajo vse pravice kot ostali narodi Jugoslavije.
Predsednik avtonomne skupščine Kosmeta Stanoje Aksič je v svojem govoru obudil spomin na dan ljudske vstaje v Srbiji 7. julija 1941, potem pa se je zadržal na povojnem razvoju pokrajine. Kot rezultat je danes proizvodnja na Kosmetu nad trikrat večja kot pred vojno, medtem ko se je število zaposlenih povečalo za okrog 86.000.
Poleg gospodarstva je bil na Kosmetu dosežen velik napredek tudi v prosveti, v borbi proti nepismenosti. Enako dobri rezultati so doseženi tudi na področju zdravstva, socialnega skrbstva in na drugih področjih.
B. B.
Nemčijo. Hruščov je pripomnil, da je pozval skandinavske državnike, naj realistično presodijo ta položaj.
Pri izmenjavi misli o vprašanjih, ki se tičejo drugih delov sveta, je Hruščov dejal, da je ponovno poudaril, da Sovjetska zveza obsoja izzivanje ameriških vojakov, ki stalno kršijo kubanski zračni prostor, ter da je ponovno izrekel podporo ljudstvu Kube. Pripomnil je, da Sovjetska zveza podpira »se države, ki se borijo za narodno neodvisnost, svobodo, mir in demokracijo.
Na koncu je dejal, da so skandinavske države in tamkajšnja javnost ((pravilno priznale, da je bil naš obisk na Danskem, švedskem tn Norveškem poslanstvo miru In prijateljstva, ki je prispevalo k okrepitvi dobrih odnosov med Sovjetsko zvezo in skandinavskimi državami. Tako vlade kakor javnost treh držav so priznale, da bo obisk pozitivno učinkoval na celoten mednarodni polažaj.«
V	zvezi s predlogom sovjetske vlade, naj bi ustanovili stalno silo miru Združenih narodov, izjavljajo v ameriškem državnem departmaju, da niso še dobili uradnega prepisa dokumenta, ki so ga objavili včeraj v japonski prestolnici; zaradi tega se vzdržujejo komentarjev. Tudi v Londonu izjavljajo, da niso še dobili nobenega sovjetskega predloga v tem smislu. V Parizu tudi ne komentirajo dokumenta, ker ga uradne še niso dobili. Toda v poučenih krogih izražajo mnenje, da bi utegnila sovjetskemu predlogu sledit* pogajanja, ki bi omogočila rešitev številnih spornih vprašanj glede dejavnosti OZN. Kakor je zrvjno, ni Francija prav tako kakor Sovjetska zveza oriznala pravice glavni skupščini OZN, da nastopa namesto Varnost, nega sveta pri mednarodnih policijskih operacijah. Prav zaradi tega sta odklonili financiranje teh operacij.
V	Ottawi je kanadski zunanji minister Paul Martin izjavil v spodnji zbornici, da pomeni sovjetski predlog «dejanski korak naprej« in da je po njegovem mnenju »zelo spodbuden«. Pripomnil pa Je, da nasprotuje izključitvi petih stalnih članic Varnostnega sveta iz sodelovanja pri vanrostnih silah.
Pozno ponoči so v Tokiu obja-
Povečana dejavnost Vietkonga
MOSKVA, 7. — Sovjetska zveza je poslala Veliki Britaniji načrt pisma, ki naj bi ga obe državi kot predsednici ženevske konference o Indokini poslali vsem državam, ki so sodelovale na tej konferenci. Pismo poziva ZDA, naj umaknejo vse svoje čete, vojaško osebje in
um M iiiiiiiilliiullMIIIIIMtl iniliiMlimiMlili uimiiiiiiiiNimniililiitlllnn iiiiiilliinM liMilllliMniiiniiiintMI
Plaz zasul štirinajst oseb
Med žrtvami je tudi francoski smučarski prvak Bozon
piadi leta 1960, leta 1962 je postal svetovni prvak v slalomu. Med svojim športnim udejstvovanjem je odnesel celo vrsto zmag v Franciji in pri mednarodnih tekmovanjih. Letos pa se je posvetil poklicu planinskega vodnika po zgledu svojega o-četa, ki ga je leta 1938 zasul plaz.
BERN, 7. — Avstrijski kancler Klaus je prišel v spremstvu, zunanjega ministra Kreiskega in drugih funkcionarjev na tridnevni u-raden obisk v Bern.
samo japonski vladi. Med drugim pravi nota, da bi morali hiti napori za izboljšanje vloge OZN predvsem v prenehanju vseh dejanj, ki nasprotujejo listini OZN. Prav tako bi morali odpraviti vse posledice hladne vojne in ustvariti ugodno okolje za sodelovanje med vsemi državami na podlagi enakopravnosti. Nota pravi dalje, da važne spremembe v zadnjih desetih letih ter okrepitev miroljubnih sil dajejo stalnim članom Varnostnega sveta trdno podlago za okrepitev vloge Združenih narodov pri vzdrževanju svetovnega miru iri pravičnemu reševanju vseh svetovnih vprašanj s pogajanji ter pri preprečevanju mednarodnih sporov.
«Sovjetska vlada je mnenja, da bi v primeru ogroženega miru mo-ra( Varnostni svet sprejeti vrsto vojaških in drugih energičnih ukrepov, vključno tudi prekinitev gospodarskih in diplomatskih odnosov, kakor določa člen 41 listine OZN. Sovjetska zveza je večkrat v Varnostnem svetu izrekla podporo zahtevam afriških držav, da bi morali podobne ukrepe uveljaviti proti Južni Afriki zaradi nečloveške diskriminacijske politike, ki ogroža mir, ter proti Portugalski, ki vodi kolonialno vojno proti ljudstvu Angole in bližnjih ozemelj. Sovjetska vlada je mnenja, da je treba za reševanja mednarodnih sporov uveljaviti miroljubne ukrepe in ne vojaške. Toda hkrati ne oporeka možnosti, da nastane položaj, ko Združeni narodi ne bi imeli druge možnosti nego u-porabo sile, da preprečijo ali zaustavijo vojaški napad ali da zaščitijo suverenost in ozemlje neke države. V teh primerih bi bila najboljša stvar, da bi OZN poslala svoje čete na področje, kjer bi nastali neredi«.
Nota pravi zatem, da samo Varnostni svet ima oblast določati mirovne pobude OZN, ne pa glavna skupščina, kakor se je dogajalo v zadnjih desetih letih, in nadaljuje: »Listina OZN določa, da je Varnostni svet edini organ, ki ima pravico določati akcijo Združenih narodov za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru. V okvir sklepov Varnostnega sveta spada tudi ustanovitev čet OZN, dolžnosti, struktura poveljniških organov teh čet, vsak problem, ki se tiče trajanja navzočnosti čet OZN na nekem področju in zadevnih stroškov. Noben drug organ OZN in tudi ne glavna skupščina ne more odločati o teh vprašanjih. Sovjetska zveza je bila izven teh odločitev, ko je glavna skupščina leta 1950 sklenila, da ta skupščina lahko odloča o vojaških ukrepih, če ne more Varnostni svet soglasno določiti akcije.
V noti je dalje rečeno, da bi pri morebitnih prihodnjih vojaških ope-lacijah OZN mogle sodelovati čete socialističnih, nevtralnih in zahodnih držav, in dodaja, da pri teh operacijah ne bi smele sodelovati čete držav članic Varnostnega sveta. S tem v zvezi pravi nota: «Sedaj ko države, ki pripadajo različnim zemljepisnim, političnim in vojaškim skupinam, aktivno sodelujejo pri mednarodnih problemih vzajemnega interesa, je nujno potrebno določiti, da bodo pri teh varnostnih silah OZN lahko sodelovale ne samo zahodne ali nevtralne države, temveč tudi socialistične države. To Domeni, da morajo tudi socialistične države biti zastopane v poveljstvu sile OZN, ki bi jo organizirali na podlag*. sklepa Varnostnega sveta. Hkrati je sovjetska vlada mnenja, da ni umestno, da clanice Varnostnega sveta sodelujejo v sili OZN.
Končno pravi Sovjetska zveza, da je pripravljena plačati svoj delež za vzdrževanje stalne sile m:ru OZN. Mnenja pa je, da pri uporabljanju sil OZN, da se prepreči ali zaustavi napad na podlagi sklepa Varnostnega sveta, bi morala zadevne stroške nositi država napadalka na podlagi mednarodnega prava. Hkrati sovjetska vlada ne izključuje možnosti, da države članice OZN lahko nosijo stroške, ki so potrebni za vzdrževanje in operacije sil OZN v Izjemnem primeru, kakor omenjeno zgoraj. Zaradi tega je Sovjetska zveza orlpravljena plačati svoj. delež teh stroškov, če bi Varnostni svet sprej9l v duhu listine OZN sklepe o ustanovitvi sile OZN in o zadevnih stroških.
Po lanskem katastrofalnem potresu v Skopju so v enem letu popravili številna poškodovana poslopja, sezidali 12.237 novih hiš z več stanovanji, zgradili nekaj predmestnih naselij. 919 hiš je dar raznih dobrodelnih ustanov, vlad in narodov iz vsega sveta. Na sli ki Je naselje »Kozle«, kjer so do
sedaj sezidali 1.100 hiš
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 26,8, najnižja 18,8, ob 19. uri 24,3 stopinje, vlaga 63 odst., zračni tlak 11)11,7 narašča, veter 6 km na uro, zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, *. L:za	Julija
Sence vzide eft 4.’/3 in	za to'e ob
19.56. Dolž na Sr.eva 15.33. Luna	
vzide ob 3.03 in zatone	cb 19.12.
Jutri, ČETRTEK S.	julija
Veronika	
S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Letošnji pokrajinski proračun izkazuje 690.000.000 primanjkljaja
Tiskovna konferenca in poročilo predsednika pokrajine dr. Deiiseja o proračunu ■ Oktobra bo na razpolago novo poslopje za slovenske višje srednje šole - Inž. Pečenko izvoljen za člana upravnega sveta slovenske trgovske akademije
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je predsednik dr. Delise predložil v odobritev svetovalcem proračun za letošnje leto. Razprava se bo začela prihodnji teden. Včeraj opoldne je dr. Delise obrazložil časnikarjem na tiskovni konferenci letošnji pokrajinski proračun, ki beleži 4.287.836.000 lir dohodkov in 4.897 836.000 izdatkov kar daje 690 milijonov lir primanjkljaja, ki naj bi ga krila državna uprava. Iz o-snovnih podatkov proračuna je razvidno, da znašajo letošnji redni dohodki 1.280.366.000 lir več kot lani; hkrati pa je letošnji primanjkljaj za 230.000.000 lir večji od primanjkljaja 460.000.000 lir, ki ga je državna uprava odobrila za lansko leto.
Na tiskovni konferenci je predsednik obrazložil nekatere podrobnosti ter poudaril predvsem namen odbora, da zadrži primanjkljaj v sprejemljivih mejah, da izdatki pokrajinske uprave ne bi preveč vplivali na investicijske izdatke državne u-prave v Trstu.
Na seji pokrajinskega sveta pa je predsednik dr, Delise podal obširno poročilo odbora v zvezi z letošnjim proračunom in z dosedanjo štiriletno pokrajinsko politiko. Poudaril je, da letošnji proračun predlaga odbor, k: ima drugačno politično barvo od prejšnjega odbora. Sedanja nova večina, je dejal predsednik, je nastala na osnovi političnih in programskih obveznosti, ki slonijo na neposrednem sodelovanju v odboru KD, PS Dl in PRI in na zunanji podpori PSI. Nova politična osnova, je rečeno v predsednikovem poročilu, je bila uresničena po dolgih pogajanjih, ki so začasno zavrla delovanje uprave, kar je tudi vplivalo na zakasnelo predložitev proračuna.
Sedaj si uprava prizadeva, da bi pridobila izgubljeni čas ter izpolnila stare in nove programske obveznosti. To nalogo, je poudaril predsednik, ovira sedanja negativna gospo darska konjunktura, ki jo označuje inflacija, in katera je resno razmajala ravnovesje krajevnih ustanov.
Zaradi tega je bila pokrajinska uprava postavljena pred dilemo: ali omejiti izdatke in s tem tudi osnovno dejavnost ustanove, ali pa nadaljevati, čeprav previdno, z načetim programom in kriti višje stroške s posojili, ki bodo lahko olačana z bodočimi finančnimi dohodki. Odbor, je dejal predsednik, se je odločil za to drugo rešitev, v mejah li-nančnih možnosti. V ta okvir spada tudi izredno nakazilo 134 milijonov lir, ki je vključeno v postavko ogibanje kapitalov« in ki znaša skupno
1.305.540.000	lir, ki se nanašajo na dejanske imovinske vloge.
Kljub vsemu tenu pa se je primanjkljaj, ki naj bi ga kril vladni komisariat, povečal na 690.030.0il0 lir, ali za 230.000.000 lir več kot je znašal primanjkljaj, ki ga je lani odobrila državna uprava.
Po drugi strani pa so se letos, v primerjavi z lanskim letom, dejanski stioški povišali od 3.445.159.115 na
4.315.980.000	lir. Zato znaša letošnji primanjkljaj 15,98 odst. dejanskih stroškov, lanski pa je znašal 13,35 odst. Dejanski dohodki so lani znašali 2.539.596.986 lir, letos pa znašajo 2.946.566.093 lir, ali 406.969.107 lir več. Zato letošnje povečanje primanjkljaja ne vzbuja zaskrbljenosti, je dejal predsednik, ker Je finančni položaj pokrajine sedaj še vedno boljši od položaja pred štirimi leti, ko Je bila izvoljena sedanja pokrajinska uprava.
Glavni del povečanja letošnjih izdatkov gre na račun izdatkov za uslužbence, ki znašajo, za 978 zaposlenih, skupno 1.841.795.000 lir, ali 72,62 odst. rednih dohodkov in 42,67 odst. dejanskih izdatkov.
tošnjim proračunom pa se skupni dolgovi povišajo na 1.687.107.827 lir, ki bodo bremenili upravo za 20 bodočih let za povprečno 170 milijonov lir letno. Kljub temu, je ugotovil predsednik, ima pokrajinska uprava na osnovi svojin rednih dohodkov možnost, da se lahko zadolži za več kot 3 milijarde lir, odnosno za najmanj 370 milijonov lir letnega odplačila.
Jotem ko je obrazložil s številkami glavne proračunske postavke, je dr. Delise prešel ne obrazložitev pomena posameznih poglavij. V poglavju «Vzgoja» je poudaril, da bodo slovenske višje srednje šole z začetkom prihodnjega šolskega leta dobile novo udobno poslopje. Za u-pravno osebje te šole je pokrajinska uprava že poskrbela in je pokrajinski svet odobril zadevni sklep, ki to osebje vključuje v stalež pokrajinskih uslužbencev.
V	poročilu je predsednik tudi o-rnenil zanimanje pokrajinske uprave za ustanovitev mednarodnega centra za teoretsko liziko v Trstu, za u-stanovitev Višje šole za telesno vzgojo, za ustanovitev univerzitetnega konzorcija, in sicer za pobude, ki bodo omogočile okrepitev tržaške univerze. Poleg fega je pokrajinska uprava nudila svojo pomoč tudi kmetijstvu, ribištvu, športu in turizmu. Hkrati pa je pokrajina posredovala za rešitev mnogih drugih-gospodarskih vprašanj, ki niso v njeni neposredni pristojnosti, upoštevajoč pri tem skupne koristi celotnega področja.
V	začetku poročila Je predsednik
pozdravil začetek delovanja nove deželne uprave, zaželel je novim u-pra vitel jem uspe.-no delovanje ter poudaril, da pričakuje, da se bodo med deželno in pokrajinsko upravo ustvarili dobri odnosi in tesno sodelovanje za vedno večji razvoj krajevnih ustanov. Hkrati pa je iz-azil željo, da bi ne prišlo sedaj do ustanovitve dušljive dsžrlne birokracije, ki bi centralizirala namesto decentralizirala krajevno oblast. Nato je izrazil prepričanje, da bo prevladoval duh sodelovanja med deželno in pokrajinsko upravo. Potrebno pa je, je dejal dr. Delise, da državna uprava nudi obema, kot tudi občinam, ustrezna denarna sredstva, da bodo lahko vse krajevne ustanove izvrševale svoje naloge. V nasprotnem primeru bo deželna uprava primorana, da se vmešava v zadeve krajevnih ustanov.
Po poročilu predsednika je pokrajinski svet odobril nekaj sklepov navadnega upravnega značaja. Poleg tega pa je na predlog demokristjan-skega svetovalca Malyja izvolil inž. Pečenka za člana upravnega sveta slovenske trgovske akademije.
• Skupina študentov Centra za
industrijske študije v Ženevi je včeraj dopoldne obiskala tovarno strojev in si ogledala tamkajšnje naprave, zlasti pa izdelavo plinskih turbin za centralo Italsi-der v Trstu. Popoldne so si gostje ogledali ladjedelnico v Tržiču.
Važno opozorilo bivšim
deportirancem
Rok za predložitev prošenj za odškodnino zapade 21. julija in ne bo podaljšan , V
Bivše politične deportirance v nacističnih taboriščih opozarjamo, da 21. t. m. zapade rok za predložitev prošenj za izplačilo odškodnine. Tajništvo pokrajinskega združenja bivših političnih deportirancev opozarja vse prizadete, da rok ne bo podaljšan. Zaradi tega je nujno potrebno, da bivši deportiranci in svojci umrlih v taboriščih čimprej zberejo potrebne dokumente in predložijo tozadevno prošnjo. Pri tem ponovno opozarjamo tiste, ki so bili zaprti v Rižarni, in svojce žrtev, da pride v poštev za odškodnino tudi Rižarna kot druga nemška uničevalna taborišča.
Tajništvo omenjene organizacije nudi vso pomoč za predložitev zadevne prošnje. Pri tem opozarja vse tiste, ki so pred časom zaprosili Mednarodni Rdeči križ za potrdilo o internaciji, in tega potrdila niso še dvignili, naj se zglasijo med uradnimi urami.
VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Muke bodočih učiteljev za izpraševalno mizo
Včasih gre dobro, še večkrat trdo - Dobri odgovori na težka vprašanja in nerasumljva nevednost o stvareh, ki bi morale biti enostavne za vsakogar
Razširili bodo cesto pri bloku pod Škofijami
Na pokrajinskem skrbništvu za javna dela so bila oddana na dražbi dela za razširitev ceste pri obmejnem bloku pod Škofijami za skupno 10.160.000 lir. Delo je prevzelo podjetje Canarutto iz Trsta. Nekatera železniška dela v starem pristanišču v skupni vrednosti 17.869.600 tir je prevzelo podjetje Taurus iz Trsta.
• Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da so bili preklicani vsi profilaktični ukrepi proti koleri za prihode z letali iz Bombaja.
uprava In ki so konec lanskega ta znašali skupno 384.567.827 lir, ali okrog 50 milijonov lir letno za amortizacijo kapitala in za obresti. Z le-
iiiiiiiiiiiriiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiimi
NA OBZORJU NOBENE NOVOSTI PO RAZBITJU POGAJANJ
Včeraj popolno mrtvilo v pristanišču zaradi stavke v Javnih skladiščih
h solidarnosti so se stavkajočim uslužbencem Javnih skladišč pridružili tudi pristaniški delavci - Jalova opravičila vodstva Javnih skladišč
1 lfaUhtiV tvMO-t . iS.{	i
V tržaškem pristanišču je: i bilo včeraj pravo mrtvilo, ker so zaradi razbitja pogajanj spet stavkali u-službenci Javnih skladišč, katerim so se iz solidarnosti priključili tudi pristaniški delavci. V pristanišču je bilo vsidranih 20 domačih in tujih ladij, ki so bile zaradi stavke blokirane. Stavka se je začela včeraj ob 8. uri m se zaključi danes ob 8 uri.
Kako se bo zadeva razvijala, nihče še ne ve, na obzorju pa ni za sedaj nobene novosti. Sindikalne organizacije vztrajajo na svojem stališču in ne marajo več popuščati, ker so že dosegle skrajno mero. Vse je oavlsno sedaj od vodstva Javnih skladišč, ki mora najti način, da ugodi zahtevam uslužbencev. Sindikalni predstavniki so takoj po razbitju pogajanj izjavili, da so vedno pripravljeni na nadaljevanje pogajanj, če bo vodstvo Javnih skladišč pokazalo dobro voljo za rešitev vprašanja, pri katerem so se pogajanja razbila in za ureditev vprašanja zmanjšanja delovnega urnika.
Kakor Je znano so se pogajanja razbila pri vprašanju povišanja doklade za prisotnost na delu vsem uslužbencem. Zastopniki Javnih skladišč so najprej ponudili 20 lir na uro. nato 30, sindikalne organizacije pa so zahtevale 100 Ur. Razlika je bila torej prevelika. Predstavniki javnih skladišč so hoteli ponovno zavlačevati, češ da bi se glede tega morali posvetovati z vodstvom, niso pa hoteli dati nobenih zagotovil.
Vodstvo Javnih skladišč pravi, da bi povišek, ki ga zahtevajo sindikati,
rneviMh I «5 aboT r»
pomenil za .podjetje 120 milijonov lir izdatkov več na leto in da bi morali zaradi tega zvišati tarife. Uprava javnih skladišč je že pred dvema letoma, ko je podpisala 8. avgusta delovno pogodbo, dobro vedela, da bo morala najti določeno vsoto denarja, da lahko izpolni svoje obveznosti. Hkrati pa je uprava podjetja tudi vedela, da do morala z uveljavitvijo nove delovne pogodbe izboljšati določene normativne pogoje svojim uslužbencem. Zato se vprašanje iskanja potrebnih sredstev tiče samo podjetja in ne uslužbencev, ki so bili v svojih zahtevah zelo skromni, ker so jih znižali za 90 odstotkov.
NARAVNA SMRT ALI KAJ DRUGEGA?
Umirajočega so našli v avtomobilu v garaži
v
Nesrečnik je med prevozom v bolnišnico umrl obdukcija bo lahko pokazala prave vzroke
Sele
smrti
Včeraj okrog 19. ure so z avtom RK prepeljali v bolnišnico truplo 50-letnega funkcionarja Edmonda Pucellija iz Ul. Martiri della Li-bertk 3, ki Je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Službujoči zdrav, nik, ki Je truplo pregledal, se Je omejil samo na izjavo, da je smrt nastopila iz nepojasnjenih vzrokov.
Bolničarji so povedali, da so Pucellija našli malo prej v avtomobilu s prižganim motorjem v garaži v Ul. Martiri della Libertk 17, ko Je bil že v predsmrtnem boju. Ni izključeno, da se je hotel Pu-celli odpeljati z avtom, ko ga je prijela nenadna slabost neznanega izvora. Pucellijevo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem, šele po obdukciji si bodo preiskovalni organi prišli na jasno o pravih vzrokih Pucellijeve nenadne smrti. Preiskavo vodijo karabinjerji s postaje v Skorklji.
Nesreča španskega pomorščaka
Na ladji «Prinz Williem 11» zasidrani ob pomolu «55» v pristanišču Duca d’Aosta, se je včeraj zjutraj ponesrečil 44-letni španski pomorščak Antonio Sola Corales. Ko je hodil po palubju, ga je ne-nahoma zadela ročica žerjava v pogonu ter ga vrgla na tla. Pri padcu se je Sola Corales hudo po-
bil po desni strani prs. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Z avtom podrl dva vespista
Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je na Trgu Oberdan dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 32-letni delavec Tullio Goina z Rocolske ceste 8. Goina se je peljal na zadnjem sedežu vespe TS 15035, ki jo je proti Trgu Dal-mazia vozil 26-letni Elio Borsi iz Ul. Sinico 76, nenadoma pa je iz Ul. Beccaria z avtom 175 61206 privozil 59-letni Fridrik Žerjal iz Boljunca 211, ne da bil dal prednost obema motociklistoma. Trčenje je bilo neizbežno in oba vespista sta se prevrnila, toda medtem ko se Borsi sploh ni poškodoval, si je Goina pri padcu zlomil desno nogo. Z zasebnim av tom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 40 dneh.
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Včeraj seja občinskega odbora
Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora so odborniki dali svoje ugodno mnenje glede uveljavitve tudi v Trstu kratkega delovnega tedna trgovskih obratov. Kratki teden predvideva popoldansko zaporo ob sredah trgovin, ki prodajajo živila; za trgovine, ki prodajajo tekstil in podobno blago v ponedeljkih dopoldne. Veleblagovnice se bodo ravnale na osnovi prevladujočega blaga. Zudevni odlok o kratkem delovnem tednu trgovskih obratov pa bo morala izdati prefektura.
Podžupan prof. Cumbat je na seji obrazložil odbornikom poročilo, ki ga bo podal na občinskem svetu v zvezi z ugovori, ki so Jih zasebniki In ustanove poslali občinski upravi glede novega regulacijskega načrta. Posebna občinska komisija je pregledala In proučila 320 ugovorov. Na seji občinskega sveta bo prof. Cumbat te ugovore obrazložil ter predlagal njihov sprejem ali pa zavrnitev, o čemer oodo morali odločati svetovalci. Poleg tega je odbor sprejel tudi sklep, s katerim je bil odobren Izdatek za gradnjo slačilnic in za namestitev ogrevalnih naprav na športnem igrišču pri Sv. Alojziju.
Da bi dosegli novo delovno pogodbo
Od petka do torka stavka kamnarjev in kamnosekov
Pokrajinski sindikat kamnarjev !n kamnosekov Je sklenil da bo od 6. ure v petek, 10. julija, do 6. ure v torek, 14. julija stavka te stroke. Ta stavka spada v okvir vsedržavnega stavkovnega gibanja delavcev te stroke, da bi dosegli pogajanja za novo delovno pogod-
Pred nekaj dnevi so se v Rimu sestala tajništva osrednjih sindikalnih organizacij, ki so proučila se danje razmere In potek borbe za obnovitev delovne pogodbe. Priza deti delavci so v ta namen že stav kali, zdaj pa so sindikalne organi racije poostrile borbo, da bt prisilile delodajalce na pogajanja.
stvo omenjenega podjetja sporočilo, da namerava odpustiti z dela 250 delavcev. Včerajšnji sestanek je bil brez uspeha in predstavniki omenjene ladjedelnice so le potrdili svoje stališče in izjavili, da podjetje nima denarja. Spričo tega ni bilo moč nadaljevati razgovore in tako so sklenili, da bo prihodnji sestanek na uradu za delo | 17. julija dopoldne.
i
IIP 1
Z odgovori gre gladko, včasih pa tudi ne
Današnja zborovanja KPI
Danes bodo naslednja javna zborovanja, ki jih bo organiziral KPI: ob 19. v Naselju S. Sergio (govori občinska svetovalka Iole Bur-lo); ob 20.30 v Bol juncu (govori občinski svetovalec Giuseppe Bur-lo).
Kosil je travo in padel v grob
Včeraj zvečer so na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z zasebnim avtom sprejeli 57-letnega čuvaja Francesca Šego iz Milj, Ul. Bembo 15, uslužbenca miljske občine. Sega je malo prej na miljskem pokopališču kosil travo v bližini izkopanega groba, pri tem pa je po nerodnosti padel v jarek, in si ver jetno zlomil desno ključnico. V bolnišnici se bo moral Sega zdraviti en mesec.
V klopeh nekakšna neubranljiva tesnoba, trema in s težavo prikrito Sivino pričakovanje, pri mizi sredi razreda resni obrazi izpraševalcev izpitne komisije, ugrizi v ustnice in splošna nelagodnost kandidatov, še posebno listih, ki snovi ne obvladajo popolnoma.
Tako je te dni ozračje na vseh šolah in tudi na slovenskem učiteljišču ni nič drugače. Kandidati polagajo sedaj obračun znanja, ki so si ga pridobili skozi dolga štiri leta. Zrelostni izpit je resna zadeva, je zadnji trud pred nastopom nadvse važne službe vzgojitelja. Prav zaradi tega polagajo profesorji komisije izredno važnost vprašanjem iz pedagogike. Vprašanja si sledijo eno za drugim. «Kakšno delo ima učitelj?» «Kakšne sprem.e:nbe nastopijo pri otroku, ko stopi, v šolsko dobo?« «Ali je otroku jxjtrebno razvedrilo in v kakšni obli!ci?» Odgovori kandidatinj niso vsi zadovoljivi, profesor skuša pomagati, vendar kljub pomoči kandidatinja ne najde povsem pravilnega odgovora.
Pri drugi strani mize odgovarja kandidatinja na vprašanja iz trigonometrije, geometrije, matematike, potem se presede k drugemu profesorju, ki ji postavlja vprašanja iz fizike.
Dekle, ki je pravkar s težavo odgovarjala na vprašanja iz filozofije, vstane od mize in pride v klop. Mučijo jo dvomi. Ali bo profesor upošteval, da mit ~}ir na prvo vprašanje odgovorila skoraj vse, čeprav je z drugimi Slo bolj težko? V mislih ima ie probleme kontingentizma in determinizma, ko jo že pokliče drugi profesor m ji začne postav Ijati vprašanja iz telovadbe za o-troke.
Skoraj enako je vzdušje v sosednjem razredu, kjer imajo kandidati opravka z literarno skupino predmetov.
«Povejte mi kdo je bil prvi latinski epski pesmk». «Kaj bi mi znali povedati o sonetih Foscola?» «Razložite mi kaj predstavlja Levstik v slovenski književnosti«. «Kdo je napisal prvi slovenski roman in kje se vrši dogajanje romana«. iiBoccaccio in Dante« «Kakšna država je v zadnji vojni sodelovala z Nemčijo in Italijo«. «Kmečki upori«. «Turški upadi«. «Vzemite Tacita in prevajajte«. «Kaj je ustava?«
Vprašanja se križajo vsevprek. Z odgovori gre ‘ežka in lahko, kakor pac nanese. Kandidat se m spomnil, da je z Nemčijo in Italijo v zadnji vojni sodelovala Japonska, kandidatinja nasproti njemu pa se je dovolj dobro ubadala s prevajanjem Tacita, ni pa znala povedali, da je prvi latinski epski pesnik Vergil. Takoj za njima je k mizi prisedla druga kandidatinja in se lotila Foscola in Danteja, nasproti nje pa je kandidat mrcvaril Jurčičevega «Desetega brata«.
V desnem kotu razreda rišejo kandidati preproste risarske vaje, potem morajo narisati še nekaj predmetov ter jih pobarvati z barvano kredo. Komaj je kandidat končal z risanjem, že mora odgovarjati na
vprašanja, ki mu jih postavlja profesorica petja, potem mora peti, sledi solfeggio in intonacija.
K mizi je sedla druga kandidatinja. Profesor ji postavi nekaj vprašanj iz latinskega slovstva. Potem konec z latinščino. «Povejte mi nekaj o jezerih v Italiji«. Ne gre, kandidatinja živčno prestavlja noge pod mizo, potem nenadoma zaprosi, da bi se lahko oddaljila. Nenadna slabost, vendar se takoj vrne in profesor ji zastavi prav lahko vprašanje. «Povejte mi, kje živijo Slovenci izven meja domovine«. Odgovor je dokaj kratek: v tržaški in goriški pokrajini.
«In nikjer drugje?« «Poznate Be neško Slovenijo?» «Ste bili kdaj v Čedadu, morda tudi na Višarjah?«
Odgovor je kratek: «Da». «No, kje pa še živijo Slovenci?« Kandidatinja se končno le zbere. Spomni se Koroške, porabskih Slovencev na Madžarskem pa že ne več.
Ne moremo si misliti, da na to vprašanje ni imela odgovora v mezincu. Toda trema, ta presneta trema, ji je odvzela glas in trezno preudarnost, da je pozabila na najosnovnejše jx)jme za vsakega Slovenca.
Toda na izpitih je že tako. Kdor je miren in hladnokrven in seveda tudi dobro podkovan, ta odgovarja hitro in pravilno, kdor je slabo pripravljen, povrhu pa še nervozen in poln treme, ta seveda obtiči pri najbolj enostavnih rečeh. In naši bodoči učitelji niso mogli biti izjema.
1. a.
uiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRAGIČNA SMRT NA IZLETU PO DALMACIJI
Ravnatelj tovarne «Lucky Shoe» se je ubil na cesti pri Zadru
Da bi se izognil odkrušeni skali krem asfaltu in treščil v skalo
na cesti, je zdrsel na mo-- Bil je na mestu mrtev
V nedeljo se je na dalmatinski obalni cesti, ki pelje iz Zadra dogodila tragična prometna nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečil 42-letni Tržačan Enrico Mazza iz Ul. Castagneto 29, ravnatelj tovarne cLucky shoe Company» v skladišču «26» pristanišča Vittorio Emanuele.
Mazza se je 3 svakom Andreom Pertotom in dvema zakoncema odpeljal na nekajdnevni izlet po Dalmaciji, in se ladržal v več krajih, med drugim tudi v kraju, kjer imata zakonca svoj čoln. V nedeljo zvečer okrog 18. ure so se Mazza, Pertot in zakonca vozili z TJazzo-vim avtom izven Zadra, v avtu pa se je vozil tudi sin čuvaja, pri katerem imata zakonca spravljen svoj čoln. Deževalo je ir. Mazza je vozil previdno, nenadoma pa se je, verjetno zaradi obilice dežja, s stene odtrgala velika skala in padla na cesto nekaj metrov pred Mazzov avto. Mazza je skalo zagledal v zadnjem trenutku in je istočasno zavrl vozilo in zavil na levo, pri tem pa je izgubil nadzorstvo nad avtom ter se silovito zaletel v skalnato steno ob cesti.
Sunek je bil tako močan, da je bi’. Mazza na mestu mrtev. Pri nesreči se je hudo ranil tudi Pertot, ženska pa si je zlomila nogo. Na grečo sta njen mož in čuvajev sin ostala nepoškodovana. Potem sta povedala, da je Mazza vozil z zmerno hitrostjo približne 50 km na uro. Vzrok nesreče pa je pripisati mokri cesti, na kateri je avto zdrsel.
Mazza je bil dolgoletni ravnatelj tovarne čevljev «Lucky shoe», skoraj od njene ustanovitve ter je bil v mestu zelo znan.
Njegovo truplo so po vseh opravljenih formalnostih sinoči prepeljali v Trst, danes zvečer pa bo pogreb
v Barkovljah, odkoder je doma njegova žena, sedaj vdova Majda.
iiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMi
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Z avtomobilom smrtno podrl žensko ki je nepričakovano stopila na cesto
Šoferja je sodišče oprostilo, ker ni bil kriv hude nesreče Srečen izid pravde zaradi obtožbe nemoralnih
ZARADI ODPUSTOV V LADJEDELNICI FELSZEGV
Odložen sestanek na uradu za delo
Včeraj dopoldne je bil na uradu za delo sestanek med sindikalnimi predstavniki in zastopniki ladjedelnice Felszegy. Kot je bilo dogovorjeno že prejšnji teden, ko Je vod-
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Ballarlni, zapisnikar Strippoli, obramba Rončeli!) se je moral zagovarjati včeraj 58-letni Giordano Becci iz Ul,
Colautti 5, ki je bil obtožen nenamernega umora neke že prilet-nejse ženske ter prekrška cestnega zakona, ki zadeva prenaglo vožnjo v obljudenem naselju.
Becci, ki je po poklicu uradnik (zaposlen je kot šef urada v zadružni davkariji v Miljah) se je 18. decembra 1962 peljal s svojim avtom Fiat 1100-103 TS 44337 po Ul. Baiamonti v smeri proti Ul.
I. Svevo. Bilo je okoli 13,30 in promet na ulici je bil razmeroma živahen. Tudi številni pešci so hodili po obeh pločnikih ceste, ki je zelo široka, saj meri okrog 10 metrov. V smeri Beccijeve vožnje sta bila na desni strani parkirana dva avtomobila. Nenadoma se je na cesti pojavila pokojna Maria Fle-go vd. Križman, ki je bila za časa nesreče stara 68 let ter je stanovala v Ul. Baiamonti 16. Po pričanju Becci ja (ki je tudi edina priča nezgode) je ženska stopila na cesto z desnega pločnika ln sicer med avtomobiloma, ki sta bila parkirana na desni strani ulice.
Becci se je baje peljal s hitrostjo .. okoli 50 km na uro. Kljub temu, t tem, ko ga je Reia počakal v vhod-
da je močno pritisnil na zavore ter zapeljal avto proti sredini ulice, je trčil v Flegovo ter jo pdrl s sprednjim desnim delom avta na tla. Pri padcu se je ženska hudo poškodovala ter je že naslednjega dne izdihnila v bolnišnici zaradi hudih notranjih poškodb (zlom za-tilnika).
Na včerajšnji obravnavi je Javni tožilec zahteval, naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na 8 mesecev zapora ter na 16.000 lir denarne kazni. Poleg tega bi mu morali odvzeti vozniško dovoljenje za dve leti. Sodniki pa so ga spoznali za nedolžnega ter so ga oprostili prve obtožbe, ker dejanje ni kaznivo, a druge, ker ni zagrešil prekrška.
• * •
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 40-letni Renato Reia brez stalnega bivališča, ki je bil obtožen nasilnih pohotnih dejanj ter nenravnih dejanj na javnem.
Dogodek, ki je Rejo pripeljal pred sodnike, se je odigral 13. marca letos v dvigalu poslopja St 7 v Ul. Rossetti. Tistega dne je moški spremljal nekega svojega prijatelja v omenjeno hišo. Ta je ocLel k nekim znancem, med-
dejanj
ni veži. Prav v tistem trenutku Je stopila v vežo 18-letna Roberta So-fonio. Dekle Je s ključem odprla vrata v dvigalu ter vljudno vprašala neznanca, če se morda želi peljati z dvigalom. Reia, ki je bil čedno oblečen in prikupne zunanjosti, je nenadoma sklenil, da se odpelje v tretje nadstropje. Ko se je znašel v dvigalu je dejal dekletu, da mu ugaja ter jo je baje nosilno poljubil. Poleg tega se Je do nje obračal nemoralno in prostaško.
Reia se je zagovarjal trdeč, da Je sicer poljubil deklico, vendar pa jo je prijel le za boke.
Moškega so slučajno aretirali na. slednjega dne, ko je Sofoniova šla s svojim zaročencem po Trgu Garibaldi. Nenadoma je opazila Reio ter povedala fantu, da gre prav za tistega moškega, ki Jo Je prejšnjega dne nadlegoval v dvigalu. Mladenič Je pozval nekega redarja, naj prime Reio. Ta Je ugodil njegovi zahtevi ter poklical agente letečega oddelka.
Vendar Je Reia našel včeraj milost pri sodnikih, ki so ga oprostili druge obtožbe, ker dejanje ne obstaja. Glede prve obtožbe pa so ustavili kazenski postopek, ker ga prizadeta stranka ni tožila.
Jutri otvoritev 2. festivala znanstvenega fantastičnega filma
Jutri se bo začel 2. mednarodni festival znanstveno . fantastičnega filma, ki ga prireja avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova in ki bo trajal do vključno 17. t.m.
Program bo vsak dan razdeljen na dva dela. V popoldanskih urah z začetkom ob 17.30 bodo v Avditoriju predvajali v retrospektivnem izboru pomembnejše filme s tega področja od prvih začetkov do današnjih dni, v drugem delu, ki se bo odv.'al na dvorišču na gradu Sv. Justa, pa bodo prikazovali filme v festivalski konkurenci.
Uradna otvoritev festivala bo ju tri ob 21. uri z argentinskim filmom «Kosice» Alejandra Vignati-ja, ki bo trajal le 15 minut, sledil pa bo v istem večeru francoski film «Un soir... par hasard« Vvana Govarja. 2e v petek bosta na vrsti dva filma vzhodnoevropske proizvodnje in sicer poljsl ter romunski film.
GRAD SV. JUSTA: C tvoritev sezone 1964. Danes 21.15 «Mexican Fies.a«. MehiSitl naredni ansambel. Informacije in preiicrcdaja listkov v Centralni blagajni (Galleria Protti, tel. 38-547).
Danes:	v MIRAMARU predstava
«Luči in zvoki«. Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mira- . mare». Cb 22.15 v italijanščini «Mas&imiliano e Carlotta«.
* • *
Nazionale 16.00 »Dottore nei guai».
Eastmancolor. Dirk Bogarde. Arccbaleno 16.00 «L'amore e una oo-sa meravigliosa«. Te:hnicolor. Wribam Holden, Jermifer Jcnes.
Excelsior 16.00 «Jonn.y Coli, messag-gerc di morie«.
Fenlce 16.00 «1 cavalieri della Ta-vola Rotonda«. Technicolor. Robert Taylor, Ava Gardner.
Grattacielo 16.30 «Viaggio indimen-tieabdle«. Technicolor.
Aiabarda 16.30 «M chirurgo opera«.
Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «Ecco il tempo degli assassini«. Jean Gabin. Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «11 grande caldo«. Cristallo 16.30 «Irtcredibile spia». Technieolor.
Capitol 16.00 «In farni gl la si špara«. Lino Ventura.
Garibaldi. Danes zaprto. Jutri: «1 d ragbi del West». James Sigiheta. Impero 16.30 «Cenere e diamanti«. Moderno 16.30 «L’ultima sparatoria«. Sledi slikanica «Tom in Jerry». Zadnji dan.
Astra 16.30 «Jungla e ii ritorno«. Vittorio Veneto 17.CO «Gangster con-tro gangster«. Prepovedano mladini.
Astoria 17.00 »Milje donne e un ca-porale«.
Abbazia 16.00 «Souali d’acciaio».
Ideale 16.30 «11 diabolico dottor Ma-buse«.
Marconi 16.30 wXI fidanzato di tutte«, Tecihnicolor. Frank Sinatra.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.15 «11 fidanzato di tutte«.
Tecihnicolor. Frank Sinatra.
Paradiso 20 15 «Viaggio al centro della Terra«. Soopecolor. Pat Bočne. Arena Diana (Ulica Kevoltella, fu. št. 11). 20.30 «A (juakouno piace caJdo«. Jacik Lemmon, Marilyn Monroe, Tony Curtis.
Skedenj 20.30 «L’appartamento dello scapolo«, Scopecolor. Richard Bey. mer.
ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DRŽAVNE SREDNJE IN INDUSTRIJSKE STROKOVNE ŠOLE s slovenskim učnim jezikom v TRSTU
(Rojan — Ul. Montorsino, 8)
opozarja prizadete starše, da je vpisovanje učencev in učenk za I. in II. razred Državne srednje šole do vključno 25. julija t. 1.
Istočasno je tudi vpisovanje učencev in učenk za III. razred Državne industrijske strokovne šole.
• • *
»	-	r .1	nr
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole v slovenskim učnim jezikom v
Trstu, Via Caravaggio, 4 sporoča, da Se je vpisovanje v I. razred za dijake. ki so v poletnem roku zaključili V. R. osnovne šole, pričelo 1. julija In se bo zaključilo 25. julija 1964.
Za dijake, ki Imajo popravne Izpite, se vpisovanje zaključi 25. septembra 1964.
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 19. t. m. avtobusni izlet skozi. Podbrdo v Bohinj, od tam z žičnico na Planino na Voglu odkoder je uro peš hoda na vrh Vogla. Povratek skozi Bled, kjer bo večerja.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9. v uradnih urah
Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 26. julija 1964 izlet V Logarsko dolino pod Kamniškimi planinami. Vpisovanje vsak dan, razen sobote ln nedelje, od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih v Skedenjski ulici 124/L Vpisovanje se zaključi z oddajo zadnjega razpoložljivega prostora
KINO PROSEK-KONTOVEL'
predvaja danes, 8. t. m. ob 19.30 url Cinemascope barvni film:
L’ UOMO DAL VESTITO GRIGIO
(Mož s sivo obleko)
Igrajo: GREGORY PEČK In JENIFER JONES
hinc trn Liicit
mik
predvaja danes, 8. t. m. Cinem ascope Lux film:
PIIGNI, PIPE E PEPIIE
(Pesti, pupe in pepitc)
Igrajo: JOHN WAYNE. STEW ART GRANGER, ERNIE KO-VACS ln FABIAN CAPUCINE
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
7. julija 1964 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 86-letnl Glovann! Ste-govac, 62-1 e t ni Antonio Damlani, 56-letni Giordano Solaiut, 73-letina Marija Ban vd. Merlak, 64-letnl Lulgl Claudlo.
Dnevna služba lekarn (I.—12.)
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Plcclola. Ul. Orianl 2; Vernarl, Trg Valmaura 10; D’Ambro-sl, Ul. Zoruttl l/c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslni, Trg Llber-14 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
Nočna služba lekarn (».—12.)
AHa Salute, Ul Glulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Plcclola, Ul. Orianl 2; Vernarl, Trg Valmaura 10.
Včeraj nas je zapustil naš dragi 64-letnl
KARLO ČOK
Pogreb bo Jutri, 9. t. m. ob 17. url lz mrtvašnloe glavne bolnišnice na pokopališče na Katlnaro.
Žalostno vest naznanjajo: žena, hčerki, zet, sestre, bratje in oatali sorodniki.
Lonjer, 8.T.UKM.
V SPOMIN SKROMNEMU JUNAKU
Štefan Kovač prekmurski revolucionar
Padel je kot ena prvih žrtev osvobodilnega boja že sept. 1941
V zvezi z eDnevom borca«, ki so ga v Jugoslaviji kot državni praznik praznovali 4. t. m. je Ivan Kreft objavil v mariborskem aVečeru« spominski zapis o prekmurskem komunistu in organizatorju Osvobodilne fronte v Prekmurju, Stefanu Kovaču, ki je kot ena prvi žrtev osvobodilne borbe v Sloveniji padel pod madžarskimi streli že v jeseni 1941.
Ko sem prebiral ta zapis so se mi povrnili v spomin nekateri dogodki iz prvega leta okupacije Prekmurja v posredni ali neposredni zvezi s Stefanom Kovačem, ki sem jih sodoživljal kot mlad študent povezan v nastajajoči organizaciji Osvobodilne fronte v Prekmurju,
Stefana Kovača sem na videz poznal že pred vojno. Videval sem ga na soboških ulicah v družbi starejših študentov in a-kademikov, običajno nasmejanega z vrsto zdravih belih zob, na kratko pristriženega, v poletnih mesecih zagorelega in s tradicionalnim slamnikom. Bil je odvetniški pripravnik, ali morda tudi že samostojni odvetnik, česar se ne spominjam točno. Vedel sem tudi, da je komunist, da se druži z Miškom Kranjcem, z Rudijem Čačinovičem, s Kardo-šem, Stefanom Cvetkom, Tivadarjem, Vanekom Šiftarjem in drugimi levičarskimi pristaši. V naših mlajših študentovskih vrstah je užival spoštovanje, ki je do neke mere morda izviralo iz njegove simpatične pojave, bolj Pa iz zavestnega spoznavanja, da gre za človeka, ki zasleduje plemenite cilje, ki govori drugačen jezik kot ga je govorilo toliko režimskih agitatorjev predvojnih let.
Da pa bi ga lahko bolje predstavil, naj v nekoliko skrajšani obliki citiram, kar je navedel Ivan Kreft v svojem zapisu.
Stefan Kovač se je rodil leta 1910 v Nedelici. Gimnazijo je končal v Murski Soboti, pravne študije pa v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil kot odvetniški pripravnik, ker državne službe ni mogel dobiti zaradi svojega znanega protirežimskega delo-fanjm.nKot odvetniški pripravnik je opravljal svoj poklic v skladu s svojim prepričanjem in svojo vestjo. Boril se je proti tožar-jenju in je prevzemal le upravičene pravde. Zaradi tega so zla-s(i preprosti ljudje kar drveli k njemu. Prvo službo odvetniškega pripravnika je dobil pri dr. Vekoslavu Kukovcu v Mariboru, ki je bil takrat predsednik glav-nega odbora kmečko-delavskega gibanja. Stefan Kovač je s svojimi naprednimi nazori močno vplival na tega starejšega poštenega meščanskega politika, ki Se je septembra leta 1939 tudi odrekel predsedniškemu mestu KDg v korist Franca Leskovška, Predstavnika delavske levice.
Ko se je leta 1938 osnoval o-krožni komite KPS za Prekmur-ie• je postal Kovač njegov sekre-tar■ Na novo ustanovljeni komite *a Prekmurje s Kovačem na če-u je pomenil skoraj toliko kakor okrožni komite za ptujsko pod-r°čje, ki sta ga v tem času vodila dr. Jože Potrč in Jože Lac-ko. Čeprav je bil Stefan Ko-Vač razmeroma še mlad član
partije, je bil na tretji predkongresni partijski konferenci na hribu Vinje nad Lazami 29. junija 1940 kooptiran za kandidata CK KPS.
Kot aktivist Zveze kmečkih fantov in deklet je Stefan Kovač sodeloval predvsem z Jožetom Lackom funkcionarjem Kmečke prosvete. Stefan Kovač v tistem času še ni bil tako zelo kompromitiran, kot je bil Jože Lacko, in je skoraj nedeljo za nedeljo govo. ril na prireditvah DKFID v Prekmurju. Čeprav so Klekove Novi-ne denuncirale kot komunistična tudi ta društva, je kmečka mladina obiskovala njihove prireditve in pritrjevala Kovačevim besedam.
Kovač se je razvil v govornika, kakršnega Prekmurje prej ni poznalo, Zaradi svojih govorov na shodih je bil večkrat kaznovan z denarno globo, vendar jih je prirejal vse do odhoda v internacijo v Bilečo. Urednik Mladega Prekmurca Vanelc Šiftar je pritegnil Stefana Kovača tudi k delu pri tej levičarsko usmerjeni mladinski reviji.
Reakcija se je iz strahu za svoje pozicije v Prekmurju sedaj zatekla k možnosti, ki jo je prinesla novela zakona o zaščiti države. Prekmurske partijske aktiviste s Stefanom Kovačem je poslala leta 1940 v internacijo v Bilečo, Miška Kranjca pa leta 1941 v internacijo v Ivanjico. Preden so Stefana Kovača poslali v Bilečo, je bil skupno s Francem Leskoškom-Luko, Jožetom Lampretom in drugimi v preiskovalnem zaporu na sodišču v Ljubljani kot sopodpisnik proglasa Kaj hočemo.
Kovača in druge so po nekaj mesecih sicer izpustili iz Bileče, bili pa so vse do izbruha vojne pod stalnim policijskim nadzorstvom. Dokumenti jugoslovanskega izvora, ki jih je odkrila jugoslovanska restitucijska delegacija na Dunaju leta 1946, dokazujejo, da je Kovača nadzorovala tudi vojaška oblast.
Marca 1941 so Kovača mobilizirali in ob razpadu stare Jugoslavije so ga Nemci celo ujeli, toda uspelo mu je pobegniti. Vrnil se je v Prekmurje, kjer je nadaljeval z delom. Madžari, ki so kmalu zamenjali Nemce, so hoteli dopovedati prekmurskim komunistom, da jih ne bodo preganjali, če bodo lojalno priznali novo oblast, k i hoče Prekmurcem le dobro. Na take ponudbe so komunisti Prekmurja pod vodstvom Stefana Kovača odgovorili z organiziranjem Osvobodilne fronte in z okrepljenim odporom. Sprva se je ta odpor držal le v letaških akcijah, ki so jih organizirali celo izven prekmurskega področja, pozneje pa še pri odstranjevanju prometnih znakov, rušenja telefonskih drogov, rezanju žic, v požigu žitnih skladišč, predvsem pa pri zbiranju orožja. Madžari so tako spoznali, da jim ni uspelo preslepiti komunistov, in odgovorili so s krvavim terorjem.
Ze konec septembra 1941 so izvršili racije po vsem Prekmurju in aretirali so mnogo ljudi. Ko so zvedeli, da se bo sestal 18. oktobra 1941 na polju med Beltinci in Gančani okrožni komite, so postavili zasedo in. ubili Stefana Kovača.	j. k.
(Nadaljevanje sledi)
Nekje na Tržaškem: vznemirjeno trstičje pred poletnim viharjem
NEKAJ ZANIMIVIH Z LIGURSKE OBALE
Očarljive tajne policistke proti vsiljivim ljubimcem
Osnovne naloge za razvoj turizma: borba proti hrupu in ropotu, proti pretirani goloti žena na kopanju in proti preveč drznim ter strastnim moškim
Savona je znano obmorsko letovišče na ligurski obali. Kot v nešteto podobnih, ki jih na apeninskem polotoku in njegovih otokih ni moč niti prešteti, niti vedeti za vsa njihova imena, se tudi tu sleherno poletje nagnete na tisoče domačih in tujih turistov, počitka ali zabave željnih mladih, a tudi že priletnih ljudi, da se zdi, kot bi podaljšanje povprečne življenjske dobe ponovno zbujalo, oziroma spodbujalo tudi pri nekaterih malone že čez mero zrelih osebah osvežene občutke .strasti in želje iz njihove prve mladosti. Nedvomno gre za pojav, ki ga poznamo pod imenom tako imenovane druge pomladi.
Toda naš namen ni, da bi govo. rili o tem, pač pa o nekaterih pojavih, težavah in nevšečnostih
—	če jih hočemo tako imenovati
—	ki so v svojem razvoju že rili dosegli tolikšno stopnjo nuj-
nosti, oziroma dosegli ie takšen obseg, da predstavljajo za ustrezne organe že kar resno vprašanje, ki ga je pač treba najhitreje rešiti, pa se proučevanju teh pojavov posvečajo z vso resnostjo in tudi trudijo, da bi zanje našli najustreznejše rešitve.
Naštejmo nekaj teh osnovnih problemov: hrup in ropot, posebno v nočnih urah in predvsem v zvezi z nočnimi lokali; čez mero pretirana drznost deklet in žena v pogledu kopalnih oblek, kar gre pretežno na račun tujk, a katerih te vrste emancipacija gre že tako daleč, da bi pri teh bilo že odveč govoriti o kakršnem si bodi smislu za dostojnost. Potem so še tu podjetni, zgovorni, nevsiljivi, šarmantni, do konca vztrajni kavalirji, mladeniči vseh barv in odtenkov lasi, oči, kože, visoki in vitki, plečati in krepki, tipični moški samci, s povsem gladko poltjo kot starorimski gladiatorji
aiiiiiiiiaiBBnsiaiiiiitiisaiictiBisBUiasiBSiiiuttisiiiBvsiiiiftiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiuiiuiiaiusKantuuiiiiiiiiiiiiauiiiiBStiHiHfmiiBuaniisiMuusasaiHsiiinsissmtanHHiiiiiiiiiiisiiitisiiMtsisiiitiuartiBitavMSKMitviHtManmasaeiisasaMeHaeiBMiiuBuiMamiMiniiiMiiiSMtiosBsnssisosssissssssisssss*118**1
TUDI GLEDE BOLEZNI SMO ODVISNI IN POVEZAM Z OSTALO ŽIVEČO NARAVO
0 zajedavskih boleznih, ki se prenašajo
s človeka na domače živali
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Michelangelo Guacci v baru «Alcione»
Michelangelo Guacci je dobro znan v tržaškem umetniškem okolju. Prištevamo ga med najboljše domače slikarje, med katerimi soglasno uživa sloves odličnega poznavalca slikarstva na splošno, ki pa se diskretno drži v ozadju kar zadeva lastno delo. Da je uspel uveljaviti se ne glede na to svojo skromnost, je pač jasen dokaz kakovosti njegovega umetniškega ustvarjanja. Ta simpatična poteza ga krasi tudi sedaj, ko razstavlja omejeno število del v baru eAlcione«, ker razstavljena dela niso vsa najnovejše izdelave, se pa prvič javno prikazujejo. Mnogi Guaccijeve umetnosti ne poznamo v celotni popolnosti, ker so redke njegove osebne razstave, prisoten pa je skoro na vsaki važnejši skupni razstavi. Čeprav vise trenutno v baru eAlcione» le ena večja barvna slika in še nekaj risb in kaka tempera, pa smo lahko te dni občudovali Guaccijeve ustvaritve tudi na razstavi tržaških grafikov in v novo otvorjeni galeriji «La Bora«, ki so tako srečno dopolnjevale to njegovo osebno razstavo.
Od začetnega futurizma pa do danes, je Guacci ostal vedno zvest figurativnemu podajanju umetnosti. Ustaljenost takega značaja se zrcali tudi v najnovejših Guaccijevih delih, ki ne občutijo pretresov modnih gibanj v slikarstvu, zlasti ne informalne struje. To je povsem razumljivo, ko ugotovimo, da Guacci jemlje podobe svojega doživetja iz lastnega resničnega umetniškega odnosa do kraja in časa v katerem živi.
Guacci je bil deležen višje akademske izobrazbe in zato njegova dela odsevajo značilnosti meščanskega okolja, v katerem se giblje. Poglejmo si samo veliko sliko kavarniške družbe. Obrazi, večinoma ženski, so fiziognomsko skoro karikaturno potencirani. Isto tako drže teh ljudi. Vse v cilju, da bi prepričljivo zgostil v podobi miselnost določene družbene plasti. Podoba je zgovorno nasičena, pripovedna, kljub visokim prijemom slikarske tehnike. Je kot magnetofonski trak, ki nam lahko vsak trenutek razkrije vse spletke, ki se predejo v tej sicer ozki meščanski družbi, a lahko tudi usodno posežejo v samo našo življenje. Pri podobah konjev in p osebno oni velikega mačka občutimo ravno tako, kako preplet potez risbe govori naši občutljivosti. Razumljivo je potemtakem, da Guacci ne more, kot mnogi, jedro svojega slikarstva prestavljati po vetru modnih tokov, ker mu je potrebno, da vsako sliko najprej globoko doživi, da ji poleg lepote vdahne tudi dušo, da bi govorila in ne samo prijetno trepetala kot sončni odsev na vodni gladini.	»
M. BAMBIČ
Dve vrsti trakulj: progasta in ozka - Ikre prve je najti predvsem v govedu, druge pa v prašičih - Vzroki porasta zajedavskih bolezni v Evropi - Nekaj o primeru pasje trakulje - Nevarnosti teh bolezni za človeka

2 Y/////J
Ž WM
n v 9
Radio Trst A
7.30	Jutranja glasba, nato Zaključek jutranje oddaje; 11.30 “Opek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Igra tržaški man-follnski ansambel; 17.20 Pesem Dles; 18.15 Umetnost, književnost m prireditve; 18.30 Orkester ’ osemnajstem stoletju; 18.55 Slovenski romantični samospevi;
18.30	Večer s Xavlerom Cugatom; ■“•00 Šport; 20.30 Parada orke-Mrov; 21.00 Simfonični koncert njkestra tržaške filharmonije; *i'00 Nežno in tiho.
Trst
,12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran;
3-30 Glasba po željah; 13.45 U-“letnost, literatura in prireditve.
Koper
®15 Jutranja glasba; 7.00 Pre-{£• RL; 7.15 Glasba za dobro
8.00	Prenos RL; 12.00 j^onktall ob dvanajstih; 12.40
_ -a glasba; 13.00 Od opere do 'Pere; 13.40 Mala prodajalna :‘ošc I 14.00 Melodije in ritmi iz kaiih krajev; 14.30 Pojo in igra-Zaccarias, Katja Levstik, Al-Reisner in drugi; 15.15 Za-glasba; 15.30 Operne arije; i"-10 Lahka glasba; 16.15 Pevski ptogram; 16.30 Otroški kotiček; <.U0 Francoski pevci; 17.40 Iz Spretnega sveta; 18.00 Prenos 2, : 19.00 Pariško melodije; 19.30 m,?10« RL; 22.15 Dve kompozi-fjV1 * «Swinging Swedes»; 22 40 lo . PPR Tartini: koncert za če-*h orkester; 23.00 Prenos BL.
Nacionalni program
a-?«'*®, Vreme na ital. morjih; '30 Glasba za dobro Jutro; 9.10
SREDA, 8. JULIJA 1964
Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.00 Operna antologija;
11.00	Sprehod skozi čas; 11.30 Haydnov koncert; 11.45 Glasba na godala; 12.00 Prijatelj ob dvanajstih; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih;
15.30	Parada uspehov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše 16.30 Glasbeni program sindikata glasbenikov; 18.15 Mali koncert; 19.05 Oddaja za poljedelce 19.30 Glasbeni vrtiljak; 19.35 Vsak dan ena pesem; 20.30 Opera «Aida».
//. program
8.00	Jutranja glasba; 8.40 Poje Aurelio Fierro; 8.50 Orkester dneva; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15 Bitmi in fantazije; 9.35 Napolitanske pesmi; 10.40 Najnovejše italijanske pesmi; 11.00: Plošče’ 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14 00 Pevski program; 14.45 Plošče- 15 00 Italijanske narodne nesml in plesi; 15.15 Plošče, ki smo Uh Izbrali za vas; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Eapsodi-ja; 18.30 Najnovejše Plošče; 16 50 Italijanska panorama ;17.35 Ma-la ljudska enciklopedija, 18.35 Enotni razred; 19.05 Vaši najljubši pevci; 19.50 Tour de Fran-ce; 20.05 Nepozabne pesmi, 21.40 Večerna glasba.
III. program
18.30	Pregled likovnih umetnosti; 19.30 Vsakovečerni koncert;
20.30	Bevija revij; 20.40 Mozartov koncert; 21.30 Pesem intelektualcev; 22.15 Predavanje o Diderotu; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
5.00-7.00 Dobro jutro!; 7.15 Narodni in domači zvoki; 8.07 Plesni orkester Ralph Flanagan; 8.30 Feliks Mendelssohn: Sen kresne
noči; 9.15 Zvočni mozaik; 15.15 Solistična instrumentalna zabavna glasba; 10.30 Človek in zdravje — dr. I. Bonač: Koristi in škodljivosti sončenja; 10.40 Makedonija v glasbi; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Oddaja za kmetovalce; 12.25 Opoldanski spored domače in narodne glasbe; 13.15 Zabavna glasba; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Dvajset minut s Komornim zborom ETV Ljubljana; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Iz fonoteke radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Vilko Ukmar: Simfonični poem; 20.30 Za ljubitelje zabavnih melodij; 21.00 Giacomo Puccini: Sestra Angelika • opera v enem dejanju; 22.10 Darius Milhaud: Ubogi mornar; 22.50 Literarni nokturno.
Ital. televizijo
14.30	Tour de France; 18.00 Otroška oddaja; 20.15 Šport;
20.30	Dnevnik; 21.00 Almanah;
22.00	«Eva in Jaz», televizijska igra; 22.45 Petnajst minut s Hen-ryjem VVrightom; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 «Antoniel-lo, capo brigante calabrese«, igra;
23.10	Tour de France; 23.15 Izročitev literarne nagrade «Strega».
Jug. televizijo
19.08 Objava dnevnega sporeda;
19.10	TV obzornik; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Dvanajst klubskih — zabavnoglasbena oddaja; 21.45 Spomini in srečanja — reportaža o Visu; 22.15 Včeraj, danes, jutri.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte se čim prej uveljaviti in se pri tem ne bojte varovati lastne interese. Manjša razprava, ki bo zahtevala naglo rešitev.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes se lahko lotite reševanja tudi najtežjih vprašanj. Kratkotrajna negotovost bo povzročila manjši družinski spor.
Dvojčka (od 21.5. do 21.6). Ne dovolite, do bi vas kdo premamil z neizpolnjivimi obljubami. Z manjšim naporom boste rešili že delj časa trajajoč nevšečen spor.
RAK (od 22.6 do 22.7) Sreča Je še vedno na vaši strani, vendar je ne zlorabljajte. Popolno ravnovesje med srcem in razumom.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Otresite se vseh postranskih problemov. Bodite bolj enostavni v odnosih do drugih ljudi.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Ognite se vseh sporov s svojimi sodelavci in družabniki. Odlična priložnost za osebno uveljavitev.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) S svojim spoštovanjem sprejetih obveznosti si boste zelo dvignili o-sebnl ugled. Skušajte ostati kar najbolj daleč od sporov, ki Jih povzroča ljubosumnost.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dan Je nenavadno primeren za to, da odločno rešite neki spor in uveljavite svoje pravice. Ne ukvarjajte se z ekstravagantnimi idejami.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ugodne okoliščine vam bodo pomagale utrditi gospodarski položaj. Ni še trenutek, da bi delali načrte za bodočnost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spuščajte se v zapletene zadevščine, raje se zadovoljite z bolj praktičnimi cilji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V nobenem primeru ne dovolite, da bi vas osebna ambicija privedla predaleč. Nepredvideni dogodki bodo vsekakor v vaš prid.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Nekdo bo skušal preizkusiti vaše organizacijske sposobnosti. S svojo od-1 ločnostjo boste uspeli odpraviti I staro sovraštvo.
Odkar je človek udomačil divje živali, mora brez prestanka zatirati najrazličnejše bolezni, ki so in še ogrožajo črede. To velja tudi za zajedavske bolezni. Naj omenimo samo dve najbolj znani, kot sta metljavost in kr-vomočnost, saj prav resno ogrožata govedo.
V	tem nenehnem boju se je tudi človek vključil v življenjski krog zajedalcev, bodisi tako da bolezni prehajajo nanj ali pa jih sam prenaša na živali. Te zajedavce je človek poznal že od pamtiveka, pa naj bo ikričavost goveda in prašičev, mehurjavost pri prašičih in ovcah ali trakuljo pri človeku. Kljub temu do novejšega časa ni mogel odkriti povezave med različnimi oblikami iker in trakuljami, čeprav se je zavedel, da mu ti zajedavci povzročajo velikanske izgube.
Razvojna pot teh zajedavcev je razmeroma preprosta in bi lahko na mah preprečili njih šir-njenje. Pri teh zajedavcih imamo na eni strani opravka z izredno razmnoževalno sposobnostjo in trdoživostjo, ki zagotavljata obstoj parazitom, po drugi strani pa človek sam mnogo pripomore k njih ohranjevanju.
V	človeku se lahko zaredita dve vrsti trakulj: progasta in ozka, ki živita v tenkem črevesu. Ikre — ličinke prve najdemo le pri govedu, druge pa pri prašičih. Progasta trakulja je 4 do 12 m dolg parazit, ki napravi do 200 odrivkov ali, kot pravijo nekateri, členkov. Ti odrivki vsebujejo v glavnem spolne organe samcev in samic.
Zaradi precejšnje gibalne sposobnosti morejo na pašniku na pr. splezati tudi na travne bilke. Celo tedaj, ko lazijo po tleh, izločajo belkasto tekočino, ki vsebuje jajčeca. Zaradi te gibalne sposobnosti se lahko okuži več živali, čeprav ni nosilec trakulje v neposrednem stiku z njimi.
Zdaj vidimo, zakaj tako težko odkrijemo nosilca oziroma raz-širjevalca parazita. Vemo pa, da more en sam človek okužiti veliko živali na izredno širokem področju.
Čeprav Je zatiranje ikričavost! pri govedu in trakuljavosti pri ljudeh navidez preprosto, pa v letih po tej vojni opažamo po vsej Evropi porast te zajedavske bolezni pri teletih in ljudeh. Vzroke Je treba iskati v povečanem številu živali, kakor tudi, da se govedo stalno premika z enega področja na drugo, ob vsem tem pa ljudje ne upoštevajo osnovne higienske predpise.
Naslednja trakulja, ki lahko postane človeku izredno nevarna, je ozka trakulja. V bistvu se ne razlikuje mnogo od že opisanega parazita. Osnovna razlika Je ta, da se ikre naseljujejo in razvijajo le v prašiču.
Zatiranje tega parazita Je razmeroma bolj preprosto kot v prejšnjem primeru. Zato Je postala ta trakulja pri nas izredno redka, kar predstavlja veliko srečo, saj je mnogo nevarnejša, ker se lahko v določenih pogojih v človeku razvije tudi v ikro. Do tega pride, če človek Je z Jajčeci okuženo zelenjavo ali Jih kako drugače prenese v svoja prebavila. Ker se črevo vzvratno giblje, se lahko dogodi, da pridejo zreli odrivki v želodec, tu pa se aktivizirajo ličinke. Ker na človeka ta trakulja ni prilagojena,
se ličinke naselijo najraje v živčnem sistemu, očesnem zrklu pa tudi muskulaturi. Znano je, da je prišlo celo do smrtnih primerov zaradi te trakulje.
Zatem poznamo še pasjo trakuljo, ki sestoji le iz treh odrivkov, zadnji — zreli pa ne vsebuje več kot 200 jajčec. Toda če takšno jajčece dospe>cv ^človeka:* ali katerokoli domačo žival, se razvije v njegovih organih v ikro — mehumjak. Pri prašiču najdemo to ličinko večinoma v jetrih, pri govedu v pljučih. Pri človeku je najdemo tudi v pljučih, vendar se dogaja, da zaidejo tudi v druge organe, na primer v jetra, možgane, kostni mozeg, pri ženah celo v maternico. Parazit sam po sebi ne bi pomenil posebnega zla za človeka, ker pa raste, sicer počasi toda vztrajno, more v nekaj letih postati tako velik, da zaradi mehanskega delovanja na prizadete organe, predvsem s pritiskom, resno ovira njihovo normalno delovanje. To delovanje se povsem določeno kaže tudi pri človeku. 2al je v nekaterih predelih naše
države ta zajedavska bolezen še vedno zelo pogosta, posebno zaradi tega, ker se otroci radi igrajo s psi, okužijo pa se ljudje z njo tudi s povrtninami, predvsem solato in drugo zelenjavo, ki ni bila dovolj preprana.
Ta zajedavska bolezen celo v Sloveniji ni tako redka, vendar ;je.-,bolj- razširjena pri . psih. kot pri ljudeh. Pravi nosilec tega parazita je pes, in tako postane naš prijatelj nehote tudi sovražnik našega zdravja.
Iz pričujočega kratkega opisa najpomembnejših zajedavskih bolezni, ki se brez prestanka vrte v krogu človek — domača žival in obratno, lahko razberemo, da so se ti odnosi pričeli že takrat, ko je človek pritegnil te živali v svoje delovno področje. Res je, da takrat in še do pred kratkim posameznik teh zajedavskih bolezni ni poznal, kot tudi ni občutil škode, ki so mu jo povzročale. Toda danes že lahko zelo temeljito preprečujemo te bolezni ter obvarujemo tako ljudi kot živali pred njihovimi nevarnimi posledicami.
iiiiiitiimimiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiimimintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Ob 120. obletnici Opatije kot turističnega kraja
Pred dnevi je Opatija proslavila 120. obletnico svoje turistične dejavnosti. Kar celih 120 let je že poteklo od daljnega leta 1844, ko je bogati reški patriclj Ignazio Scarpa priredil v svoji razkošni vili «Angiolini<i svečan sprejem. In tako se je prvič zgodilo, da so se v majhnem, komaj 260 oseb vsebujočem ribiškem in mornarskem naselju, v razkošju bogate razsvetljave in oblačil po najnovejši takratni modi, v salonih omenjene vile zbrali predstavniki najuglednejših reških plemiških in meščanskih družin.
Izgraditev te vile je dejansko pomenila začetek turističnega, oziroma letoviščarskega razvoja Opatije, ki se je zatem od leta do leta bolj razvijala, vse dokler ni postala osrednje letovi-ščarsko središče v tem predelu Jadrana, znano po vsej Evropi. Skratka Opatija je v teku nekaj let postala biser Kvamera, naziv, ki sl ga je bila pridobila s polno pravico.
Opatijo so začeli trumoma obiskovati najprej predvsem Rečani. Število gostiln, gostišč in restavracij je vidno naraščalo. Med temi je že od začetka bila ena najbolj znanih in priljubljenih gostilna družine Tomažič, katere potomci še danes žive v- Opatiji.
Kmalu zatem so ta prekrasni letovlščarski kraj začeli obiskovati prijatelji in sorodniki omenjenega patricija Scarpe, člani avstrijskega dvora in številne vidne osebnosti evropskega političnega, lnjltumega in podjetniškega sveta.
Vila «Angiolina», ki je edinstvena po svoji lepoti, stoji sredi prekrasnega parka, polnega najredkejših rastlin, cvet-ja in drevja. V resnici predstavlja svojevrstno redkost.
Pridobitniški kapital se je za Opatijo začel čedalje bolj za-nima« te nekaj let kasneje je
avstrijska železniška družba, ki je imela v koncesiji progo Du. naj — Ljubljana — Reka, vilo odkupila ter jo spremenila v hotel #Kvarr.er».
Reški zdravnik Djuro Matija Sporer je morda bil med prvimi, ki je predvidel izredne možnosti razvoja Opatije. Na veo moč se je trudil, da bi tak razvoj v največji meri podprl. Odposlal je celo ministrstvu za zdravstvo na Dunaju peticijo, v kateri je pil postavil zahtevo, da se Opatija spremeni v pravi le-toviščarski kraj in zdravilišče. Kasneje je ta mož pri devetdesetih letih umrl, pozabljen od vseh, vtem ko je v resnici v odločilni meri doprinesel, da je danes Opatija to, kar je.
Da bi razvijajoče se mestece bilo povezano tudi s svojim zaledjem, je bila zgrajena železniška postaja Matulje. Leto dni kasneje, se pravi leta 1884, je bila odprta prva pomorska proga Reka — Volosko — Opatija — Lovran. Prve izletnike je vozil parnik «Abbazia», zgrajen v Trstu, nakar se je ta pot spremenila v stalno pomorsko proga, ki obstaja še danes.
Ohranjeni zapiski iz leta 1883 nam odkrivajo tudi prve statistične podatke, po katerih je v tem letu Opatijo obiskalo 1412 turistov. 2e leta 1893 pa se je to število dvignilo že na 8826. Johann Fuschauf, dober pozna, valeč turizma na Jadranu, je v nekem takratnem časopisu zapisal: «Opatija je postala tako znana, da turisti ne najdejo več mesta v obstoječih hotelih, čeprav se novi kar naprej grade.a
Upoštevajoč vse to, lahko ob 120. obletnici obstoja Opatije kot turističnega kraja rečemo tudi to, da se je z njenim nastankom praktično tudi nasploh začel razvijati pravi turizem na gornjem delu Jadrana.
ali dlakavi kot kaki orangutani (posebno vznemirljivi), zagoreli; skratka najbolj originalni latinski ljubimci (latin lower) in k--t taki znani in slavni po vsem svetu. No, kaj bi še potem ostalo? Ah, da, vprašanje nočnih lokalov samih, predvsem programov, ki se tu izvajajo.
Kvestor Msnganiello, ki' je na tem področju odgovoren za javni red, zato, da vse teče, kot zahteva zakon, in potemtakem poleg drugega odgovarja tudi za stanje in razvoj javne morale, pravi, da je v teh lokalih izvedba tako imenovanega «spogliarella» z najbolj opolzkimi kretnjami in gibi — m to do konca,' ponavljamo: do konca — se pravi do tega, da na ženski ne ostane več niti tradicionalno Evino figovo pero — da je torej .vse to v teh nočnih za baviščih pQpolnqma normalna in vsakdanja stvar.
Torej, proti temu bi bilo treba zdaj nekaj ukreniti. In nekaj se je res tudi že ukrenilo: tako' so na pr. znanemu nočnemu lokalu «Catana night« v Loanu 'že drugič odvzeli dovoljenje za ples. S tem bo — tako menijo — vsaj deloma odpravljen nočni hruji, ki je v dokajšnji . meri motil' bolj umirjene tuje in domače turiste, pa tudi domačine. Sicer pa obstaja še vrsta najrazličnejših hrupov in ropotov, ki so morda še nadležnejši od jazza iz «Ca-bana nighta, a se proti tem doslej ustrezni organi še niso 'zagnali.
Poleg tega so v kraje njihova pristojnosti z kar najkrajšim postopkom odposlali tudi lepo število že omenjenih slatin lower-jev», vtem ko so obenem temeljito počistili po svojih tipičnih «sprehajalkah» najbolj znane u-lice.
Seveda so to šele nekateri ukrepi, katerim bodo sledili še mnogi drugi, če naj se ta reno-mirani letoviščarski kraj spremeni v spokojen in do konca miren kotiček počitka in odmora za one, ki so ga potrebni. Toda težave bodo, kar precej jih bo, verjetno. In organi kvesture se tega zavedajo in so na to pripravljeni. Predvsem kar zadeva varovanje in utrjevanje javne morale. Bitka pa se bo nadaljevala tudi proti navijanju cen, še naprej tudi proti hrupu in ropotom ter proti tako imenovanemu »papagalizmu*. V spopad proti tem zadnjim ne bodo vključeni samo organi javne varnosti, karabinjerji in policijski agenti, temveč tudi železniška in cesta* policija, finančna straža, pristaniška poveljstva in — kdo vi zakaj — celo pokrajinski zdravnik. Tako hoteli kot nočna zabavišča.
ng», Javni parki jin staji, ki zaradi svo-fi, zgodovinskih ali
Morda Je samo lepa n**sdna
kopalka, lahko pa tudi »nevarna« policijska zaupnica
a tudi »camping*, nasploh »vsi kra“ jih umetniški!!, naravnih lepot predstavljajo zanimivost za turiste* bodo odslej morali biti varni pred »nevarnimi* in nadvse podjetnimi italijanskimi ljubavniki. In še prav s posebno strogostjo bodo policijski organi dolžni varovati u-gled, mir in varnost tujk. Kdor si bo n. pr. drznil kakorkoli stegniti prste po čednosti in de-vištvu, postavimo, neke Nemke, bo za to, kot napovedujejo, plačal globo najmanj 5000 lir.
Lahko bi pa prišlo tudi do nasprotnega primera: da bi namreč kaka podjetna Nemka — se razume, da ne samo Nemka —» skušala ogroziti kakega čednost-nega mladeniča (morda je res že kaj takih!) in ga zapeljati, recimo tako, da bi se na plaži s svojimi oblo izzivalnimi in vse preveč razgaljenimi oblikami predolgo vrtela okrog njega, vse dokler bi se mu v glavi počasi ne začelo vrteti in bi zatem povsem pozabil na strogo šesto božjo zapoved in še na vse predpise javnih organov o spodobnem vedenju.
Po vsem tem postane že sama misel na to, da bi se pri nas ie v kratkem mogel uveljaviti enodelni »bikini*, ki je o njem prav te dni toliko govora, ne samo skrajno drzna, temveč prav absurdna.
Toda proti vsem tem izkušnja-
(Nadaljevanje na 4. strani)
OB STAVKI MESTNIH AVTOBUSOV
Vodstvo ATA hoče izsiliti od občine previsoko odkupnino
Ponovna stavka uslužbencev ATA do popolnega izplačila mezd za junij
Pretekli ponedeljek zvečer je bila na goriškem županstvu seja občinskega odbora, na kateri so pod vodstom župana dr. Gallarot-tija obravnavali pretežno vprašanje mestne avtobusne službe v gvezi s stavko uslužbencev v podjetju ATA. Kot znano, podjetje ie ni izplačalo svojim uslužbencem plače za mesec junij in so saradi tega izvedli že v ponedeljek 2-urno stavko, včeraj od opoldne dalje pa so proglasili stavko za nedoločen čas ali bolje, dokler jim ravnateljstvo ne bo v celoti izplačalo zaostale mezde.
Na seji občinskega odbora so ugotovili s tem v zvezi, da mora k temu vprašanju občinska u-prava staviti nekaj svojih pripomb, da bi popravila zainteresirane trditve, ki so prišle v javnost glede tega spora.
Predvsem so odborniki ugotovili, da je urejena mestna avtobusna služba s posebno pogodbo med občino in podjetjem ATA, katera zapade leta 1969. Ze nekaj časa pa je to podjetje skušalo prikazati poslabšanje svojega finančnega položaja, ki naj bi ga asanirali s precejšnjim poviškom voznine ali s skrčenjem avtobusne službe. Odločitev o tej zadevi pripada občinski upravi in razumljivo je, da ta noče obremeniti s takim bremenom skupnost, ki se poslužuje mestnih avtobusov. Po sprejeti odločitvi, da se municipalizirajo mestni avtobusi, so začeli pogajanja med ATA in občino in obe stranki sta stavili svoje predloge. Zadnje predloge je vodstvo ATA stavila občinski upravi 20. odnosno 23. junija. Z njimi je vodstvo ATA zahtevalo določeno vsoto za odstop te službe občini, katera vsota se je zdela občinski upravi previsoka, ker ne odgovarja vrednosti premoženja, ki bi ga s tem prevzela. Vendar pa ta predlog ATA še vedno proučujejo.
Sedaj bi hoteli ustvariti dramatičen položaj, dejanski ali samo navidezen, da bi prisilili občinsko upravo k poravnavi tega spora v korist podjetja ATA. Občinska u-prava pa se ne sme v tej zadevi prenagliti, ker gre za premoženje vseh. Zatp hočejo zadevo temeljito proučiti, da bi dosegli pravično rešitev.
V ta namen sta imela župan dr. Gallarotti in odbornik Martellani včeraj dopoldne daljši razgovor s
VERDI. 17.30: «Un tentativo sen timentales, Barbara Steel in Gabriele Ferzetti. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17.00: «1 terribili 7», S. Contl. Italijanski čmobeli film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17JO, zadnja ob 21.30: ♦Europa... operazlone strip-tea se». Dokumentarni film v bar vah; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «L’uomo del Texas», W. Parker ln G Wtl-liams. Ameriški klnemaskopski film. Zadnja predstava ob 21 JO.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO LETTl na Travniku, št. 14 -telefon 29-72:
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj amo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 27,6 stopinje ob 15.45, najnižjo 17,4 stopinje ob 4.15. Povprečne dnevne vlage je bi lo 70 odstotkov.
prefektom o tej zadevi. Včeraj popoldne pa so na županstvu sprejeli tudi člane notranje komisije uslužbencev, ki sta jih spremljala sindikalista Marinello in Giu-liani ter jim obrazložili stališče občinske uprave v tej zadevi. Da nes popoldne ob 17. uri pa bod-razpravljali o tem tudi z načelniki strank, ki so zastopane v občinskem svetu.
Občinski odbor poudarja v svojem poročilu, da je za sedanji položaj pri podjetju ATA odgovorno izključno vodstvo tega podjetja, zlasti kar se tiče delovnih odnosov s svojimi uslužbenci, predvsem za redno plačevanje mezd. Vsekakor pa se občinska uprava živo zanima za ta problem in bo storila vse, da bi ga rešila na najboljši način.
Na seji so odobrili tudi nekaj
ukrepov upravnega značaja ter sklenili sklicati ponovno sejo občinskega sveta za petek 10. t. m. ob 21. uri.
Menični protesti
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v prvi polovici meseca junija 781 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 397 v Gorici, 148 v Tržiču, 46 v Krminu, 42 v Ron-kah, 27 v Gradiški, 27 v Gradežu, 26 v Škocjanu, 10 v Zagraju, 7 v Marianu, 7 v Starancanu, 6 v Doberdobu, 6 v Villessah, 5 v Slo-vrencu, 5 v Romansu, 4 v Moši, 4 v Foglianu-Redipugli, 4 v Farri, 3 v St. Petru ob Soči, 2 v Turriacu, 2 v Dolenjah ter po enega v Šte-verjanu, Moraru in Kaprivi.
POLICIJA PRIJAVILA 3 TATOVE
Po tatvini v STANDI priznal še druge kraje
Ukradene vijake je zmetal v Sočo
Preteklo soboto jo 23-letni Vincen-zo Marcillo iz Gorice, Ul. Vincen-zo 14 prijavil na goriški kvesturi, da mu je nekdo ukradel iz avtomobila, ki ga je parkiral v bližini tekstilne tovarne v Podgori, škatlo z vijaki v vrednosti 72.000 lir. Pozneje so ugotovili, da je bil tat 24-letni Emiliano Zonch iz Gorice, Borgo Castello 16, ki je 12 j a vil, da je ukradeno blago odvrgel v Sočo Tatu so prijavili sodišču.
Iz nekega tržaškega avtomobila, ki je parkiral pred kavarno Pošta na Korzu Verdi v Gorici, je 18-letni Paolo Cudlica ukradel radio transi-stor. Policija ga je presenetila pri tatvini in ga je prijavila sodišču.
Prav tako so prijavili sodišču tudi 37-letnega Candida Froscarola iz Gorice, Ul. Rocca 2 Ta je že 26. junija skušal odnesti iz veleblagovnice STANDA steklenico whiskyja, ki jo je skril pod jopič, potem pa jo je odvrgel še preden so ga uslužbenci odpeljali na ravnateljstvo. Na
kvesturi, kamor sc ga potem odpeljali, je kljub temu priznal, da je hotel ukrasti steklenico z whisky-jem, poleg tega pa je priznal, da je zagrešil še več drugih tatvin na škodo Ferdinanda Dal Ponta, lastnika restavracije v Ul. III Armata v Gorici, kjer je bil pred časom zaposlen. Med drugim je tam ukradel dežni plašč, umetniško žepno uro in še nekaj drugth predmetov, kar vse so potem vrnili lastniku.
nitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiititimmiiiiitiiiitiiiiitiiiiiiimiiiiititiiiiiHiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiTiitiimiiiimiiiiiiHiniiitiiiimimimmiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiitiiiiiiii
GORIŠKA INDUSTRIJA V MAJU
k vedno kritičen položaj v gradbeništvu in v proizvodnji stavbnega materiala
Boljše kaže za živinorejo zaradi višjih cen
V	preteklem mesecu maju ni bilo v industriji na Goriškem po podatkih vestnika trgovinske zbornice kakšnih posebnih sprememb v primerjavi s položajem v prejšnjem aprilu. Se vedno je bilo občutiti kritičen položaj v večjem delu industrije, s posebnim ozirom na gradbenem področju in industrijah, ki so s tem v zvezi.
Dobava surovin in električnega toka je bila zadostna za potrebe proizvodnje.
V	ladjedelnicah v Tržiču so nadaljevali z gradnjo in opremo v prejšnjih mesecih začetih ladij; tudi v manjših oddelkih ladjedelnice ni bilo kakih zastankov v proiz-vadnji. V kovinarski industriji so nastale težave zaradi zmanjšanja naročil v državnem merilu, kar ve tja zlasti za livarne; pač pa je o stala tia dosedanjem nivoju proiz vodnja tekstilnih strojev, industrij skih hladilnikov in kovinske emba laže. V elektromehaničnih delavni cah so obdržali proizvodnjo na ravni prejšnjega meseca.
Tekstilna industrija še vedno ni premagala krize preteklih mesecev, ker se še vedno le s težavo prodaja bombažne Izdelke; pač pa gredo dobro v promet izdelki iz umetnih in sintetičnih vlaken.
Kemična industrija je obdržala proizvodni ritem prejšnjih mesecev. Prehrambena industrija pa se nahaja še vedno v težavah; zaradi občutne konkurence se težko prodajajo slaščičarski, likerski in konzervni proizvodi in ponekod so morali zmanjšati delovno silo.
Tudi gradbena dejavnost je pokazala le malo aktivnosti, kar je imelo negativen vpliv tudi na proizvodnjo okovja, opeke, apna in cementnih izdelkov. Zmanjšanje proizvodnje so zabeležili tudi v lesni industriji.
Normalno se Je odvijala dejavnost v papirni industriji. V avto-prevoaniitvu ni bilo kakšnih bistve. nih sprememb. V pomorskem prometu v pristanišču v Tržiču se je promet odvijal zadovoljivo vkljub številnim prekinitvam z delom zaradi stavk pristaniške kompanije ter je presegel pri izkrcanju 42 tisoč ton blaga. Kot prejšnjega apri-
la pa niso tudi v maju vkrcali no. benega blaga.
Tudi kmetijstvo se je v maju okoristilo z lepim in ugodnim vremenom. Žito je obetalo nadpovprečno letino. Nekaj se je zmanjšala s koruzo posejana površina, ki so jo sejali z zakasnitvijo zaradi deževja v aprilu. Povečala pa se je površina s krmskimi rastlinami zasejanih površin. Pridelek češenj se Je izkazal pod povprečjem prejšnjih let, ker je škodil dež v času cvetenja.
Zdravstveno stanje živine je bilo dobro. Višanje cen in dovoljna količina krme spodbujajo živinorejce k povečanju staleža svoje živine.
0 naftovodu
naj razpravlja deželna
uprava
V ponedeljek zvečer je bil na županstvu v Starancanu ponoven sestanek v zvezi z naftovodom, ki so se ga udeležili nekateri deželni in pokrajinski svetovalci, župani in svetovalci občin tržiškega okraja.
Občinski svetovalec Saggini iz Tržiča je poročal o ogledu naprav v Wilhelmshawenu v Nemčiji. Njegovemu poročilu je sledila obširna diskusija in končno je bil sprejet sklep, da mora o vsej tej zadevi nujno razpravljati deželna uprava tako s pravnega k.it z gospodarskega stališča.
Namestitev učiteljev
Šolski skrbnik za Goriško sporoča, da je na oglasni deski njegovega urada na vpogled prednostna lestvica osnovnošolskih učiteljev, ki so stalno nameščeni v drugih pokrajinah, pa želijo premestitev na Goriško v šolskem letu 1864-65.
Jutri sejem v Gorici
Sindikat potujočih trgovcev sporoča, da bo jutri, v četrtek dopoldne v Gorici za Ljudskim vrtom
običajni 15-dnevni sejem. Kot ponavadi bodo potujoči trgovci tudi tokrat nudili potrošnikom s te in druge strani meje bogato izbiro blaga po ugodnih cenah.
Kratek teden trgovin s sadjem
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo čez poletje zaprte ob sredah popoldne naslednje trgovine s sadjem in zelenjavo v Gorici:
1.	Giuseppina Rebecchi, v Ulici Fatebenefratelli; 2. Giuseppina Makuc, v Kraški ulici 27; 3. Carla Romano v Ul. Montesanto 4.
Prometna nezgoda v Solkanu
Predsinočnjim nekaj pred polnočjo je avto jugoslovanskega Rdečega križa iz Nove Gorice pripeljal v go-riško civilno bolnišnico 24-letnega Bruna Brusatina, doma iz Spesse pri Čedadu, ki se je malo prej ponesrečil v Solkanu, ko je iz neznanih vzrokov padel z vespo. V bolnišnici so mu ugotovili rano na desni strani čela, udarec na glavi, pretres možganov in so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Poplava v stanovanju zaradi odprte pipe
Včeraj dopoldne, ko je imela o-pravka po stanovanju, v Ul. Pa-subio št. 7 v prvem nadstropju, je gospa Carla Filipput opazila, da na več mestih pronica voda skozi strop stanovanja in pada na tla. Pogledala je skozi okno in videla, da je zunaj vse jasno. Dež v njenem stanovanju pa je postajal vse gostejši. Poklicala je goriške gasilce, ki so prišli nekaj pred 11. uro in si ogledali položaj. Ugotovili so, da nekaj ne more biti v redu v zgornjem nadstropju, kjer stanuje neka družina, od katere pa ni bilo nikogar doma. Mož je namreč že šjutraj odšel v službo v Vidmu, žena pa je odšla na kopanje v Gradež.
Ker so, bila vrata zaprta, so jih odprli s silo in ugotovili, da so stanovalci pustili odprto pipo v kopalnici. Voda je poplavila že sko. ro vse stanovanje in kot rečeno začela pronicati v stanovanje spodaj. Gasilci so zaprli pipo in za silo osušili stanovanje. Vse delo je bilo opravljeno v pol ure, povzročeno škodo pa cenijo na okrog
100.000	lir.
Dve nezgodi na delu
Predsinočnjim okrog 23. ure so pripeljali v goriško bolnišnico 45-letnega Anacleta Bicciola iz Morara Ul. Colombo 20, ki se je ponesrečil na delu v lesni tovarni Montilio v Marianu, kjer je vtaknil roko med kolesje nekega stroja. V bolnišnici so mu ugotovili rano na desni roki s prerezom kite in so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Včeraj ob 16.15 pa so zdravniki pregledali tudi 53-letnega Armanda Del Negro iz Gorice Ul. Goldoni 6, ki je uslužbenec pri podjetju RIBI. Del Negro se je malo prej ponesreči: na tovorni železniški postaji v Gorici ter se pri tem ranil na desni roki z neko želežhd palico. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
ITALIJANSKO ATLETSKO PRVENSTVO ZA NARAŠČAJNIKE
V teku na 600 m borovec Aleksander Košuta tretji
Odlični rezultati tekmovalcev iz Vidma
V Genovi je bilo v soboto in nedeljo državno prvenstvo za naraščajnike, katerega se je udeleži lo nad 350 atletov iz vse severne Italije (za južno Italijo je bilo tekmovanje v Neaplju, kvaliteta pa je bila mnogo slabša). Tekmovanje je potekalo v skoraj idealnem vremenu in doseženih je bilo več zelo dobrih rezultatov.
V prvem dnevu je bil najboljši
skakalec v višino Colombo iz Riva del Garda, ki je dosegel 186 cm, medtem ko je Musulin iz Gorice ponovno skočil 180 cm in se je moral tako zadovoljiti z drugim mestom. Isti rezultat je prinesel lani Musulinu državni naslov. V predtekih na 600 m je član Bora Aleksander Ko-uta zmagal v svoji seriji z rezultatom 1'29”3 in se kot četrti najboljši uvrstil za finalni tek, ki je bil naslednji dan. Prejš-
nji najboljši čas slovenskega atleta je bil 1’29”6.
V nedeljo popoldne je bil na sporedu finale. Favorit Ghezzi je skupaj z Bonettijem ostro startal, za obema pa je do 300 m vzdržal Aleksander Košuta. Po prvi polovici je začel slovenski atlet zaostajati in približali so se mu ostali trije finalisti. 100 m pred koncem je kazalo, da Košuta ne bo vzdržal. Tržačan pa je zbral poslednje moči in še sprintal. Na cilj je pri-
V 15. ETAPI T0UR DE FRANCE
Poulidor prvi na cilju in že tretji v lestvici
V amaterski dirki druga zmaga Španca Sagarduya
LUCHON, 7. — Raymond Poulidor je danes z uspehom na cilju in predvsem’s presenetljivo vožnjo čez pirenejske prelaze dal nekaj kisika letošnjemu Touru. Predvsem je Poulidor pokazal, da je vreden zaupanja in da bo moral Anquetil še kar resno računati z njim. Danes je že tretji v lestvici le nekaj sekund za glavnim favoritom, a se lahko reče, da bi
brez včerajšnjega padca gotovo oblekel nocoj v Luchonu rumeno majico, ki je še vedno ostala na ramenih vztrajnega in trmastega Groussarda. Ce Anquetil ne bi našel v včerajšnji etapi pomoč v kolesarjih, ki so mu s porivanjem pomagali (žirija ga je za prekršek kaznovala samo z dodatkom 15”). bi bil danes že precej za Poulidorjem. Res je, da bo imel Anquetil na razpolago kar dve etapi na kronometer, a res je tudi, da ga jutri čakajo kar štirje vzponi na najbolj visoke prelaze Toura.
Današnja etapa ni Vnesla, sprememb v lestvico kot je večina pričakovala. Zaradi jutrišnjega napora so verjetno vsi kolesarji štedili sile. Sele na zadnjem vzponu kakih 20 km pred ciljem se je vnela borba. Poulidor je napadel in je z neverjetno silo puščal
Usodna kost piščanca
Včeraj ob 15. uri se je zatekel po pomoč geometer 26-letni Luclano Vattolo iz Krmina Ul. Officine 4, ki je že nekaj dni čutil vedno hujše bolečine v desni nogi. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se mu je v meso zapičila koščica piščanca. Izdrli so mu io in prisodili, da bo mož okreval v 2 dneh. Vattolo je povedal, da )e že 28. junija stopil na koščico V začetku je menil, da ni nič hudega, ker pa so postajale bolečine vedno hujše, se je odločil za zdravniški pregled
Pri padcu na cesti v Ul. Oberdan sc Je včeraj dopoldne ranil na desni roki tudi 87-letni Giuseppe Gia-drosst iz Gorice Ul Goldoni 9. V civilni bolnišnici so mu nudili pomoč s prognozo okrevanja v osem dneh.
NA CILJU IN LESTVICE TOURA
PROFESIONALNI
Na cilju 15. etape Toulouse ■ Lu-chon (203 km):
1.	POULIDOR (Fr.) 6.07’55” (z odbitkom 6.06’55”)
2.	Gabica (Šp.) 6.09’04” )z odbitkom 6.08’34”)
3.	G. Desmet I. (Belg.) 6.09'38”
4.	Janssen (Hol.)
5.	Anglade (Fr.)
6.	Adomi (It.)
7.	Junkermann (Nem.)
8.	Anquetil (Fr.)
9.	Elorza (Sp.)
10.	Foucher (Fr.), II. G. Groussard (Fr.), 12. Simpson (VB) 6 ur 09’55”, 13. Bahamontes (Sp.) 6 ur 09’56”, 14. Kunde (Nem.), 15. Man-zaneque (Sp.), 16. Jimenez (Sp.), 17. Galera (Sp.), 18. Pauwels (Belg.), 19. Zimmerman (Fr.) 6.10’H”, 20. Šegu (Sp.) 6.11T3” itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	G. GROUSSARD (Fr.) 87.55T5”
2.	Anquetil (Fr.) z zaost. V26”
3.	Poulidor (Fr.) 1*35”
4.	Anglade (Fr.) 3’05”
5.	Bahamontes (Sn.) 3'29”
6.	Foucher (Fr.) 4’16”
7.	Junkermann (Nem.) 5T6”
8.	Jimenez (Sp.) S^l”
9.	G. Desmet I. (Belg.) 5’28”
10.	Simpson (VB) 8'17”, 11. Al-
zt- /Vom V B,l)(l"	19 ManTononuo
AMATERSKI
Na cilju 7. etape St. Girons • Luchon (107,500 km):
1.	SAGARDUY (Sp.) 3.02’57” (z odbitkom 3.02’27”)
2.	Spruyt (Belg.) z odbitkom 3.02’42”
3.	Aimar (Fr.) 3.02’58”
4.	Gimondi 3.03’22”
5.	Gawliczek (Polj.)
6.	Carvalho (Port.)
7.	Garcia (Sp.)
8.	Letort (Pr.)
9.	Delisle (Fr.) 3.03’24”
10.	Diaz (Sp.) 3.03’33”, 11. Ray-
mond (Fr.) 3.05’44”, 12. Campagna-ri (It.)	3.06T4”,	13. Lemeteyer
(Fr.) 3.06’30”, 14. Tous (So.) 3 ure 06’32”, 15. Heeb (Sv.) 3.07W’ itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	GARCIA (Sp.) 27.08TH”
2.	Gimondi (It.) 27.09’M”
3.	Aimar (Fr.) 27.12’06”
4.	Tous (Šp.) 27.13’33”
5.	Spmyt (Belg.) 27.14’20”
6.	Gavvliczek (Polj.) 27.17’33”
7.	Letort (Fr.) 27.17’3R"
8.	Beker (Polj.) 27.18’33”
9.	Chappe (Fr.) 27.1!™"
10.	Zapala (Poli.) 27.2F40”.	11.
Massi (It.) 27.21 ’48",	12. Delisle
(Fr.) 27.21’59”. 13. Raymoml (Fr.) 27.22’05”. 14. Sagarduv (Šn.) 27 ur 22’56”, 15. Diaz (Šp.) 27.23’47"
vse za seboj. Z vrha pa se je Poulidor pognal proti cilju z naravnost blazno vožnjo.
Groussard je tudi danes še rumena majica. Vsi pričakujejo, da jo bo dan za dnem oddal, toda mali koesar se z neverjetno vztrajnostjo bori zanjo in vedno mu uspe, da pride s prvimi do cilja. Bahamontes pa je danes na vzponih razočaral. Nasprotno pa je zadovoljil Italijan Adorni, kj pa vseeno ne more priti do tako zaželiene in tolikokrat napovedane etapne zmage.
* * *
V amaterskem Touru je Spanec Juan Sagarduy ponovil včerajšnji etapni uspeh. Italijan Gimondi, ki je prispel četrti na cilj, je še vedno drugi v splošni lestvici, medtem ko je Spanec Garcia leader.
tekel tretji, 9 desetink sekunde pred četrtim. Doseženi čas 1’28”2 je res odličen in predstavlja nov klubski rekord Bora (prejšnji: 1’29”3). Zmagal je Bo-netti z 1’23” pred Ghezzijem 1’24”.
Na tekmovanju so atleti iz naše dežele zasedli še dve drugi mesti. Tavagnutti iz Gorice je v skoku v daljino zabeležil 6,17 m, kar je seveda velik uspeh, Cauz iz Vidma pa je popolnoma razočaral s skromnim 3,29 m v skoku s palico. Zmagal je Franchi iz Bologne s solidno znamko 3,60 m. Vldemčan je za osebnim rekordom zaostal za celih 60 cm! V metu kopja je bil Tržačan Bedrina tretji, njegov rezultat 46,91 pa ni zadovoljiv. Atlet je kot vedno na važnih tekmovanjih zelo nervozen in skoraj redno zataji.
Videmska hitra štafeta, ki je t predtekih postavila s 45’’5 nov deželni rekord, je v finalu malo zatajila predvsem z rezultatom: komaj 46”. Zelo pričakovan je bil tek Tržačana Peresa na 1200 m. Atlet je imel «nalogo», da izboljša deželni rekord 3’20”8, ki pripada borovcu Sancinu. Tekač je tako v predtekih kot tudi v finalu za 7. mesto potrdil, da letos res nima srečne sezone in je obakrat te. kel nad 3'23”. Kot ekipa je prvo mesto zasedla Daini Čarate iz milanskega okraja, ki je že več let znana zaradi svojega naraščaja. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Udineseja, ki res ni požela med posamezniki predvidenih uspehov, kot moštvo pa je bila zelo solidna v vrsti panog.
BRUNO KRIŽMAN
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIM
Nekaj zanimivih z ligurske obale
(Nadaljevanej s 3. strani)
ODBOJKA
RAVENNA, 7. — Japonska odbojkarska reprezentanca je nocoj premagala, pa čeprav ni bila ravno v najboljši formi, Italijo s 3:0. V prvem in zadnjem setu so Japonci zmagali z lahkoto in so Italijane pustili na 10, medtem ko so domačini nudili v drugem setu gostom večji odpor.
BOKS
STOCKHOLM, 7. — Po vesteh nekega lista je ameriški organizator Ed Bolan ponudil Cassiusu Clayu za nastop za svetovni naslov te*ke kategorije proti Floydu Pattersonu 750.000 dolarjev (465 milijonov lir)
JUTRI V KOPRU
Boksarski dvoboj Odred - Udinese
Turistični zvezi iz Kopra se je posrečilo prirediti za četrtek 9. t. m. zvečer zanimiv boksarski dvoboj med člani videmske-1 ga kluba Udinese in ljubljan-1 skega Odreda. Na sporedu je devet matchov med najboljšimi predstavniki obeh boksarskih klubov.
Prireditev, ki bo gotovo privabila na Titov trg, kjer bodo postavili ring veliko število ljubiteljev «noble arta», se bo za-
nh 90 5(1
vam h «grehu» nagnjenih mladih in tudi starejših ljudi bodo letos prvič uporabili še neko izredno nevarno orožje: mlade, lepe in nadvse zapeljive pripadnice organov javne varnosti, grobo rečeno, tajne policijske a-gentke, ki bodo v tem pogledu — in verjetno z največjim uspehom — nadomestile svdje moške kolege v uniformah in civilu, ki se doslej, kot se zdi, v tem poslu niso najbolj izkazali.
Ljubiteljem plesa in nočnih zabavišč, galantnih avantur in lepih žena se, kot vidimo, obetajo zelo trdi časi, tembolj, ker je znano, da so se v naši deželi kar cele trume mladih in dovolj krepkih lepotcev temu že delj časa posvečali z naravnost poklicno vnemo, ker jim je poleg drugega pogosto zagotavljala tudi lep zaslužek. In to do takšne mere, da so se v nezadržni vnemi za prav tem in takšnim zaslužkom začeli v celih krdelih izseljevati v tujino, posebno proti severu, kjer so strastni in vroči južnjaški ljubimci še prav posebno čislani.
Za blagor turizma in državnih financ, pa bo pri nas vse to precej drugače: tu bo v najkrajšem času poleg odprave hrupa in ro-potov, torej idealnega miru, zavladala tudi vsesplošna čednost, stroga vzdržnost, a s tem se bo, verjetno, obenem tudi do neslute-nih obsegov povečalo izseljevanje ljubezni željnih tja, kjer bistvenejši in mnogo važnejši problemi že davno bili rešeni in kjer vprašanje bolj ali manj razgaljenega ženskega telesa zares ne more predstavljati vprašanja, ki bi mu šlo posvečati toliko prizadevne vneme in strogosti.
n*
Venček vedrih
«Kaj pa počneš v njeni družbi? Fe j te bodi! Zahtevala bom raaporoko, ker s takim podle-lem ne vzdržim več. Se Jutri pojdem na sodišče...»
♦Klotilda,* Jo je prekinil, ♦skušaj obvladati živce. Nikar se po nepotrebnem ne razburjaj, dragica!*
♦Prosim ..dragico” si prihrani aa ono drugo.*
♦Nobene „one druge” ni, Klo-tilda. Daj si vendar dopovedati, da je nl.»
♦Ali nista že ta dva čika neovrgljiv dokaz, da Je?» je rekla srdito.
♦Ta dva čika nimata nič skupnega s tvojo obtožbo, Klo-tilda. Zmerom sem te Imel za uravnovešeno in preudarno, sdaj pa vidim, da...» Razširil Je roke, ko da ne najde primerne besede.
♦Zdaj pa vidiš, da sem neumna, ne? In zato si si poiskal
drugo, ki je brihtne J ša od mene, kaj?»
«Nobene druge nimam, hudiča vendar! Jaz sem pošten...«
♦No,» mu Je pregrizla besedo, «imaš pa presneto široke pojme o poštenosti!«
«Klotilda, bi govorila malo tiše, prosim?«
♦Se bolj bom vpila. Naj zvedo vsi, kakšnega moža imam. Sicer pa ne bom več dolgo živela s tabo. Ločila se bom od tebe pa konec!«
((Poslušaj, Klotilda, nikar ne ugaiijaj prlsmodarlj!...«
«Da, proč pojdem od tebe. Spravil si me v nemogoč položaj. Iz njega drži samo ena pot: razporoka!«
((Klotilda, čeiAj se tolikanj usajaš, ko vendar ni prav nobenega razloga za to? Daj si dopovedati, da je vse tako, kat Je bilo preden ti je Kata na-trobila tisto, kar te Je vrglo s tira. Očitaš mi nekaj, kar mi
niti na kraj pameti ni prišlo, da bi storil. Ne razvnemaj se brez potrebe, ti pravim.«
«Tvoja nesramnost res ne pozna meja! Pripelješ neko malopridnico v stanovanje medtem ko mene ni doma, in po vsem tem naj bi se ne razburjala. Kaj?«
♦Saj sploh ne veš, kdo je bila tista ženska.*
♦Seveda ne vem, dovolj pa mi je, da vem, da me z njo varaš.«
«Saj ni res, Klotilda,« Je rekel s smehljajem, ki jo je dražil.
»Kako si upaš to zanikati, ko pa sem te na lastne oči videla, da si jo poljubil pri avtobusu, s katerim se je odpeljala kaj vem kam?« Gledala ga je z obsojujočim pogledom tn hkrati napeto čakala, kako se bo skušal izviti iz tega precepa.
«To da sl videla? No, potemtakem pa res ni čudno, da se tolikanj razburjaš « Prasnil Je v smeh. Potem je povzel; «In veš, kdo je bila tista moja, .ljubica’? Moja sestra.«
Klotilda je napol odprla u-sta ln razširila oči.
♦Da, Marta je bila. Na poti
iz Sežane v Savudrijo, kamor Je šla na letni dopust, se je ustavila tu...«
Klotilda je strmela vanj, ki jo je gledal z nasmehom človeka, ki čuti zadoščenje, da je nekomu pomagal razvozlati neko uganko. Vtem se je domislila, da ima njen mož navado, da poljubi svojo sestro in mater vselej, kadar se z njima snide ali razide. Zdaj se je čutila razoroženo; vendar je šla dalje.
♦No, recimo, da Je to res; kaj pa tisto v parku...?«
♦Saj sem ti rekel: to si Je Kata izmislila.«
♦Pa vendar je slišala, da Je ona ženska izgovorila tvoje ime!«
♦Ali misliš, da sem jaz edini Celestin na svetu?«
Klotilda se je v zadregi odhrkala. Potem je rekla umirjeno:
♦Zakaj pa nisi takoj povedal, da sta ta dva čika in oni v predsobi Martini?*
♦Zato, ker sem se hotel majčkeno maščevati za tvoj ljubosumni izbruh,« je odvrnil nasmehoma. ♦No, ali zdaj verjameš, da je z menoj vse v najlepšem redu?«
' Molče se Je privila k njemu.
Zgodba o stanovanju
Severin in Matilda sta z dvema nedoraslima otrokoma stanovala v eni sami sobi, ki je bila sestavni del ene izmed starinskih koprskih hiš. On se je na moč trudil, da bi čim-prej prišel do kakega spodobnega stanovanja, vendar nič ni kazalo, da bi se to zgodilo v doglednem času.
Nekega dne se je ponovno odpravil na stanovanjski urad. Tokrat je sklenil, da se bo obrnil kar na glavnega stanovanjskega referenta in ga vprašal, kaj je z njegovo prošnjo za dodelitev stanovanja.
Na vratih, za katerimi Je vedril in oblačil glavni stanovanjski referent je bil napis;
♦Prosimo vas, da ne loputate z vrati, tudi tedaj ne, če vam prošnje za stanovanje še nismo rešili.«
Severin je vstopil. Referentu, ki Je nekam razkošateno sedel za pisalno mizo, je povedal, kdo je in obrazložil svoje pereče stanovanjsko vprašanje.
♦Hja,» je nato rekel referent, ♦stanovanje! Pridete sem, ko
da bi Jaz imel stanovanje v temle žepu, pa sežem vanj in — izvolite, prosim, stanovanje! Brez potrpljenja, tovariš, v dandanašnji stanovanjski Krizi ne gre. Potrpite še kak teden, kvečjemu kak mesec, pa se bo že kaj našlo tudi za vas. tovariš Budin.«
Krepko podprt z novo obljubo se je vrnil domov in tpet čakal s potrpežljivostjo stare kamele.
čez nekaj mesecev so ga pismeno poklicali na stanovanjski urad zaradi dodelitve stanovanja. Vsa prevzeta od nepopisne sreče sta se z ženo napotila na stanovanjski urad.
♦Dodelili smo vama dvosobno stanovanje v Osojni ulici,« jima je sporočil pristojni referent in pripomnil: ♦Lahko se takoj vselita. Tu imata ključ od stanovanja.«
Severinu se je zdelo, da sanja. Z drhtečo roko je spoštljivo segel po ključu. Imel je občutek, da drži v roki neprece-ljiv dar. Toliko da ga ni nesel k ustom in poljubil.
♦Tovariš, tisočkrat zahvaljeni!« je rekel z neizmerno hvaležnostjo. ♦ Nikoli ne bom pozabil tega velikega trenutka.« Obrnil se je k ženi In rekel
z glasom, ki je drhtel od sreče: «Matilda, zahvali se tovarišu za to nepoplačljivo dobroto.«
♦Najlepša hvala, tovariš!* Je rekla Matilda s povledom, polnim ganljive hvaležnosti.
Od ondod sta Severin in Matilda odšla v Osojno ulico, da bi si ogledala stanovanje, ki so ga jima dodelili.
Ime Osojna ni ta ulica dobila po naključju, ampak zato, ker je bila v resnici osojna. Vanjo ni nikoli prodrl noben sončni žarek. Bila je kratka in tako tesna, da bi dva debeluha, če bi se srečala, ne mogla drug mimo drugega, ne da bi se eden umaknil v najbližjo vežo. Skozi ulico je vela sapa, ki Je prihajala od morja, in se mešala z zagatnimi izhlapinami, ki so skozi razporke med skrilami, s katerimi je bila tlakovana ulica, uhajali iz odtočnega kanala, ki je bil pod ulico.
Hiša, kjer je bilo stanovanje, je stala nekje sredi ulice, stisnjena med skoraj enake zgradbe, zlepljene druga k drugi. Omet je s pročelja že zdavnaj odpadel, zato je bil videz te starinske hiše še bednejši. Skoraj pod vsakim oknom je na
vrveh viselo perilo, ki se je sušilo. Pred vhodom v hišo je stal zaboj, poln smeti in odpadkov, ki jih je obletaval roj muh.
Vstopila sta v vežo in objel ju je zrak, ki je zaudarjal po vlagi in plesnobi. Po zlizanih kamnitih stopnicah sta se skozi somrak, v katerega Je bilo zavito stopnišče, pritipala v drugo nadstropje. Tu sta bili dve stanovanji. Eno je bilo zasedeno, drugo pa prazno, kakor so jima povedali na stanovanjskem uradu, ker se j° pred tremi dnevi družina, ^ je stanovala v njem, preselila-
Severin je hotel odkleniti vrata, a nikakor ni mogel vtakniti ključa v ključavnico. Kaj to pomeni? Da ni zgrešil vrata? Prepričal se je, da se ni zmotil. Spet Je poskušal vtakniti ključ v ključavnico. Za: man. Prižgal je vžigalico, da bi videl, kaj je tisto, ki ovita ključ, da ne gre v ključavnico-Tedaj je opazil, da je od znotraj vtaknjen v ključavnico vt-trlh.
♦Hudiča, kaj pa spet to!« j° vzkliknil in povedal ženi, kaj tiči v ključavnici.
<'Nadaljevanje sledi j
PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Petlloo 1 11 Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna kihi tir - Vnaprej četr* din - Nedeljska posamezna 40 din. letno 1920 din polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poitni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ ADIT, DZS, Ljubljana-
- -	— —	-	»—■-----(5o |if _ (Y|au oglas) 40 Ur beseda — Oglas) tržaške ln goriške pokrajine **
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECGH1 6 II. TELEFON 93-808 tn »4-638
letna 3.260 Ur, polletna 4.400 ur, celoletna 7 700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din mesečno 420 —	------
■tari tri 3'1 telefon 22-207. tekoč) račun pri Narodni banki v Uubitani HOO 14 603 36 - OGLASI; One oglasov: Za vsak mm v Širin) enega stolpca: trgovski 150, rinančno upravni 250. osmrtnice
* _	.	.......	. .	. L. i_ i:	»..n   / ______UTakllUl A Al U L' VI/ (t _ Tednln 4r* Hclrn '7 O
naropajo prt upravi. — la vseh drugih pokrajin Italija prt «Societš Pubblicltfe Italianan — Odgovorni urednik: STANISLAV RKNKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst