DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK V šolo vgrajena psihosocialna pomoč otrokom v Ukrajini prim. Anica Mikuš Kos, dr. med., spec. ped., spec. psih. Namen humanitarnega projekta, ki ga izvaja Slovenija v Ukrajini, je vzpodbuditi in okrepiti učitelje pri izvajanju psihosocialne podpore svojim učencem in jim pomagati okrevati od vo- jnih ran. Vodilna ideja projekta je, da so učitelji edini zunajdružinski psihosocialni pomočniki, ki lahko dosežejo vse otroke, vključene v sistem izobraževanja. Dvajset ukrajinskih duševno- zdravstvenih strokovnjakov vodi psihosocialna usposabljanja za 100 učiteljev iz 14-ih šol v južni Ukrajini. Dvoletni projekt ima trajnostno vrednost in predstavlja razvojno pomoč v smeri ustvarjanja šole s posluhom za čustvene potrebe otrok, šole, ki bo v povojnem obdobju razvijala psihično odpornost otrok in jih vzgajala za empatijo in solidarnost. Uvod učiteljev, da bi pomagali svojim učencem obvla- Oboroženi konflikti in vojna dogajanja povzroča- dovati čustveno prizadetost in okrevati od dušev- jo hudo trpljenje in prizadevajo duševno zdravje nih ran, ki so jim jih prizadela vojna dogajanja. Pro- velikega števila otrok. Vprašanje je, kako zagoto- jekt obenem predstavlja razvoj in implementacijo viti tem otrokom podporo in pomoč, da bi omili modela krepitve vloge šole pri zaščiti duševnega njihovo trpljenje in olajšali okrevanje. Vgrajevanje zdravja otrok. Pridobljene izkušnje in znanja bodo pristopov pomoči otrokom v šolski prostor je vo- v pomoč učiteljem tudi v času po vojni pri podpori dilna strategija zaščite duševnega zdravja otrok, otrok s psihosocialnimi težavami, ki izvirajo iz voj- prizadetih od vojnih dogajanj, ker lahko doseže nih dogajanj in iz dejavnikov tveganja mirnodob- množico otrok in ker lahko šola aktivira vrsto za- skega življenja. ščitnih vplivov (Nemiro idr. 2022). V okviru Slovenske filantropije izvajamo podobne Nevladna organizacija Slovenska filantropija in ITF programe že od prihoda beguncev iz Bosne in Her- (International Trust Fund) izvajata v šolo vgrajen cegovine v Slovenijo leta 1992. Po koncu zadnjih dvoletni program psihosocialne pomoči otrokom balkanskih vojn smo jih izvajali v Bosni, na Kosovu, na področju južne Ukrajine (regiji Izmail in Her- v Makedoniji, v Srbiji, na severnem Kavkazu v času son). Namen programa je okrepiti zmogljivosti čečenskih vojn in po beslanski tragediji ter še kje. 6 Didakta Dejavnosti programa nje z evalvacijo, predstavitvijo projekta javnosti in Prva dejavnost je bila tridnevno usposabljanje še posebej pedagoškim institucijam ter promoci- dvajsetih ukrajinskih pedagogov, psihologov in ja in diseminacija pridobljenih izkušenj. drugih strokovnjakov, povezanih z duševnim zdravjem otrok iz obeh regij, vključenih v pro- Teoretske osnove programa gram, in priprava usposabljanja učiteljev. Dogo- dek je potekal v Kišinjevu – glavnem mestu Mol- Varovalni dejavniki in psihična odpornost davije, kamor so se udeleženke programa pripe- Otroci se različno odzivajo na ista ali enaka neu- ljale iz bližnjih ukrajinskih mest. Vključeval je po- godna dogajanja, tudi na ekstremna vojna doga- snetek potreb, predstavitve filozofije in metodike janja. Travmatska doživetja in izgube povzročajo programa, obravnavo nekaterih tem usposablja- trpljenje vsem otrokom, posledice za duševno nja za učitelje ter organizacijske dogovore. zdravje pa so različne. Pri mnogih je duševno zdravje dolgotrajno in težko načeto. Večina jih s Naslednja dejavnost je bila tridnevno usposablja- časom okreva, kar seveda še ne pomeni, da bodo nje učiteljev za vnašanje psihosocialne podpore pozabili na težka doživetja in da ta ne bodo pu- in pomoči učencem v šolski vsakdan. Skupno je stila sledi v otrokovem videnju samega sebe in bilo v ta usposabljanja vključenih sto učiteljev iz drugih, na videnje sveta in življenja. Nekateri celo dvajsetih šol. Zaradi vojnih dogajanj je usposa- okrepijo svoje zmogljivosti obvladovanja težkih bljanje za učitelje hersonskega področja potekalo doživetij. Razlike v posledicah so posebno očitne po spletu, usposabljanje učiteljev iz izmailske re- v okoliščinah množičnih nesreč, kakršne so vojne, gije pa v prostorih pedagoške fakultete v Izmai- ko je veliko število otrok izpostavljenih enakim ali lu. Sledili bosta še dve usposabljanji istih skupin celo istim travmatskim dogodkom in izgubam. učiteljev, vključenih v projekt, v intervalu 3–4 me- Prvi odgovor na vprašanje, zakaj mnogi okrevajo secev. Usposabljanja učiteljev temeljijo predvsem tudi brez strokovne psihološke pomoči, je v varo- na interaktivnem učenju, razmenjavi izkušenj valnih dejavnikih in psihični odpornosti. in ugotavljanju, kaj lahko učitelj stori v podporo vsem učencem v svojem oddelku in še posebej Dejavniki tveganja so vplivi in procesi, ki poveču- tistim, ki so najtežje čustveno prizadeti. jejo verjetnost, da se bodo pri osebi razvile du- ševne motnje, varovalni dejavniki pa delujejo v Med temami usposabljanja učiteljev so: nasprotno smer. Varovalni dejavniki so dogajanja, • Obremenitve učiteljev v času vojnih dogajanj silnice, procesi, ki preprečujejo ali zmanjšujejo ne- in viri pomoči pri obvladovanju njihovih dušev- gativne posledice ogrožajočih vplivov, zmanjšuje- nih travm, izgub in drugih stisk. jo verjetnost, da se bodo pri osebi razvile duševne • Psihološke rane, ki jih povzroča otrokom vojna. motnje, torej ohranjajo duševno zdravje človeka • Varovalni dejavniki in psihična odpornost. ob soočenju s hudimi stresi, travmami, izgubami. • Naravni viri psihosocialne podpore in pomoči Na mnoge dejavnike tveganja žal ne moremo otrokom v času vojne. vplivati. Najboljši primeri za to so vojne in naravne • Kaj lahko storijo za otroka učitelji in šola? nesreče. Kar lahko naredimo, je krepitev psihične • Sodelovanje s starši. odpornosti in vnašanje varovalnih dejavnikov v • Razvijanje prostovoljnega dela in vrstniške po- otrokovo življenje in izkušnjo. moči učencev. • Priprava programa delovanja učiteljev za na- Psihična odpornost je sposobnost obvladovanja slednja tri meseca. ovir, težav, neugodnih vplivov in pozitivne prila- goditve po obremenjujočih in bolečih izkušnjah. Seminarju za učitelje sledi implementacija prido- Osnova psihične odpornosti so varovalni dejavni- bljenih znanj in izkušenj s strani učiteljev osnov- ki. Odpornost je zgrajena iz interaktivno poveza- nih šol, ki so vključeni v program. Učitelji bodo ob nih notranjih in zunanjih virov obvladovanja težav. mentorstvu lokalnih strokovnjakov vgrajevali psi- hosocialno podporo in pomoč učencem v svoje običajno pedagoško delovanje v okviru možnosti, ki jih dovoljuje sedanja situacija. Poleg tega bodo lokalni strokovnjaki obiskovali šole in v sodelova- nju s šolskimi svetovalnimi delavci izvajali infor- mativne in izobraževalne programe za vse učite- lje šole in za starše. Po treh mesecih bo ponovno srečanje slovenskih in ukrajinskih strokovnjakov z namenom kritične evalvacije poteka projekta in njegovih učinkov, razmenjav izkušenj in nadgra- Shema 1: Notranji in zunanji viri psihične jevanja znanj. Zadnji dogodek bo zaključno sreča- odpornosti 7 Didakta DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK Notranji viri so lastni otroku, zunanji viri so lastni sodi med področja, na katerih je druga svetovna okolju. Eni in drugi so med seboj povezani in de- vojna imela količinsko in kakovostno najbolj gro- lujejo interaktivno. Zunanja pomoč lahko aktivi- zovite razsežnosti za civilno prebivalstvo. Odgovor ra otrokove notranje vire pomoči in od otrokovih na to vprašanje so notranji in zunanji viri podpore notranjih virov je tudi odvisno, koliko pomoči bo in pomoči v otrokovih življenjskih okoljih in okoli- otrok izzval in koristil v svojem okolju. ščinah. Najbolj pomembni zunanji viri so: • naravna socialna mreža – starši, drugi člani druži- Celostni sistemski pogled na duševno zdravje ne, prijatelji; in duševne motnje • spontana solidarnost ljudi v širšem življenjskem okolju; Osnovne trditve sistemske teorije so, da je dušev- • organizirane oblike življenja, ki zajamejo veliko no zdravje ali ne-zdravje odvisno od: število otrok, to sta danes predvsem vrtec in šola; • lastnosti otroka – značilnosti njegovega ne- • prostočasne športne, socialne, rekreativne, kul- vropsihološkega odzivanja in delovanja, ki izha- turne in druge dejavnosti, v katere so vključeni jajo iz biologije in iz okoljskih vplivov in izkušenj; otroci; • preteklih in sedanjih življenjskih podsistemov, • nevladne organizacije in prostovoljci; katerih član in deležnik je bil oziroma je otrok, • verske organizacije; ter od otrokovih izkušenj v teh podsistemih. • spodbudne in podporne povojne okoliščine ter povojna rehabilitacija skupnosti • in mnogo drugega. V predstavljenem projektu smo se osredotočili na vgrajevanje psihosocialne podpore in pomoči otrokom v osnovne šole. Zakaj šola? Možnosti šole za psihosocialno podporo in po- moč učencem gradijo predvsem na naslednjih dejstvih: V osnovno šolo so vključeni neposredno, ponekod pa še po spletu, vsi ali velika večina šo- loobveznih otrok. V šoli so možnosti za pomoč vsem otrokom ne glede na socialne in družinske okoliščine njihovega življenja. To pomeni, da šol- ska prizadevanja za psihosocialno podporo otro- kom lahko dosežejo tudi tiste, katerim starši zara- di lastne prizadetosti, družinskih izgub ali drugih Shema 2: Življenjski podsistemi in njihove razlogov ne morejo nuditi potrebne podpore in povezave pomoči. Sleherni življenjski podsistem lahko vsebuje ogro- Otroci vsak šolski dan v šoli preživijo nekaj ur žajoče in varovalne dejavnike duševnega zdravja. življenja. Šola nudi priložnosti za socialno učenje, soočenje s težavami in razvijanje strategij obvla- Viri pomoči otroku v duševni stiski dovanja. Šola znatno vpliva na socialni jaz – od- Ob otroku, katerega duševno ravnovesje in zdrav- nose do drugih, do zunajdružinskega sveta, do je sta močno prizadeta, najprej pomislimo na skupnosti – in na socialno odgovornost. intervencije, ki jih izvajajo strokovnjaki za dušev- no zdravje (psihologi, psihiatri, psihoterapevti Šola je sestavni del življenjskega vsakdana otrok …). Za te intervencije običajno uporabljamo izra- in lahko vsebuje vrsto ogrožajočih in za duševno za zdravljenje ali terapija. Težava je v tem, da je zdravje škodljivih dejavnikov. Šolski dejavniki tve- duševnozdravstvenih služb celo v najbogatejših ganja (npr. vrstniško nasilje nad otrokom nezažele- državah brez vojnih dogajanj mnogo premalo ne manjšine ali šolska neuspešnost) lahko dodatno glede na število otrok, ki bi potrebovali pomoč. prispevajo k psihični destabilizaciji ali duševnim Na vojnih področjih pa je glede na množice pri- motnjam otrok v vojnem in povojnem času. Od- zadetih otrok in potrebe število strokovnjakov na pravljanje škodljivih šolskih vplivov je del zmanjše- področju duševnega zdravja zanemarljivo. Ob vanja trpljenja in zaščite duševnega zdravja otrok. tem se lahko vprašamo, kaj je milijonom otrokom prejšnjih vojn – vključno z drugo svetovno vojno – Šola vsebuje tudi mnoge pozitivne dejavnike, ki pomagalo okrevati od doživetih grozot ali izgub. varujejo in krepijo duševno zdravje otrok, izposta- To vprašanje je še posebej vmesno za Ukrajino, ki vljenih vplivom, ki ogrožajo duševno zdravje otrok, 8 Didakta tudi vojnim travmatskim izkušnjam in izgubam. Osnovne strategije krepitve zaščitne in pod- Znotraj šole je možno aktivirati vire zaščite in po- porne vloge šole moči otrokom v stiski in otrokom, prizadetim od Izhodišče programa je, da učitelji s svojo človeč- vojnih dogajanj. To so učitelji, sošolci, interesne nostjo, pedagoškim znanjem in izkušnjami nudijo obšolske dejavnosti, šolska svetovalna služba itd. ali bi lahko nudili psihosocialno podporo mnogim Šola ima tudi možnosti aktiviranja zunajšolskih otrokom na vojnih področjih. Pogosto se učitelji virov pomoči, kot so prostovoljci, nevladne orga- ne zavedajo vrednosti svoje pozitivne vloge ali nizacije idr. možne zaščitne vloge. Zato je ozaveščanje učite- ljev o njihovi vlogi, o dobrem, ki ga posredujejo ali Zaščitna vrednost vključenosti otrok vojne v šolo bi ga lahko posredovali otrokom, in motiviranje je tudi v tem, da to ohranja vsaj del normalnosti učiteljev za takšno delovanje ena osnovnih strate- v kaosu in nepredvidljivosti vojnih dogajanj. Ele- gij aktiviranja učiteljev. menti normalnosti življenja imajo varovalni vpliv na duševno zdravje. Drugi varovalni mehanizem Nadvse pomembna komponenta je vključevanje pa je ohranjanje socialne vloge – vloge učenca, zaščite duševnega zdravja otrok v vsakdan delo- dijaka z delovnimi obveznostmi. vanja šole in oddelka. Varovalne in preventivne dejavnosti naj ne potekajo zgolj v obliki nekih po- sebnih dejavnosti – krožkov, delavnic, posebnih skupin. V vsakdan delovanja vzgojno-izobraževal- nega zavoda morajo biti vgrajene tako, da dose- žejo vse otroke, in ne le tiste, ki se bodo vključili v kak program pomoči. Za psihosocialno podporo velja rek, da majhne reči, vgrajene v vsakdan, prispevajo k obvladova- nju duševnih ran in pri okrevanju. To so običajni načini izražanja empatije, prijaznosti, drobnih de- janj praktične pomoči, omogočanje, da otrok do- živi prijetno izkušnjo v šoli, npr., da doživi topel in podporni odnos, uspešnost pri kakem predmetu ali na nekem področju, da je pohvaljen. Razvijanje dobrih medvrstniških odnosov in vzaje- mne pomoči v razredni skupnosti je pomemben pristop krepitve zmogljivosti članov skupnosti za 9 Didakta DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK obvladovanje stresov, travmatskih doživetij in iz- učiteljev za nudenje psihosocialne podpore in gub. Učitelji lahko ustvarijo številne priložnosti za pomoči učencem, svetovanje učiteljem in podpo- sodelovanje, vzajemno podporo otrok, razvijanje ra učiteljem ob njihovih poklicnih stiskah v vojnih skupinske povezanosti, preprečevanje izključe- okoliščinah. vanja in podporo učencem, ki so doživeli najhuje. Zato je pomembna komponenta programa tudi Zaključna misel razvijanje vzajemne vrstniške podpore v okviru Motiviranje in opolnomočenje učiteljev za podpo- šole in prostovoljnega dela. ro in pomoč učencem je pristop, s katerim lahko dosežemo veliko število otrok, prizadetih od voj- Širjenje znanj o duševnem zdravju otrok med pe- nih dogajanj. Združevanje empatije, človečnosti, dagoške delavce in starše (psihoedukacija) in mo- pedagoških znanj in izkušenj, energij ter pozna- tivacija odraslih za podporo in pomoč otrokom vanje otrok je dragocen kapital, s katerim lahko sta gradnika skrbi za zaščito otrok. učitelji nudijo osnovno podporo svojim učencem. Lahko tudi olajšajo obvladovanje travmatskih do- Sodelovanje šole s starši je zlasti pomembno, ko živetij in izgub nekaterim, ki bi nujno potrebovali otrok doživi najhujše izkušnje vojnih dogajanj. Pri pomoč strokovnjakov, a je ta v vojnih okoliščinah tem velja, da čim bolj so tudi starši prizadeti zara- nedosegljiva. di izgube ali travmatskega doživetja ali čim manj so straši pripravljeni ali zmožni sodelovati s šolo, Dobra šola je nadvse pomemben varovalni de- tem več podpore naj bi otroku zagotovila šola. V javnik tudi v povojnih časih, pa tudi na področjih, roditeljske sestanke je nujno vključiti tudi razpra- na katerih ni bilo vojn. Iz izkušenj o vlogi in vplivu vo o podpori in pomoči otrokom. šole na duševno zdravje otrok v vojnih in povojnih okoliščinah bi se lahko naučili marsičesa, kar bi Povezovanje šole s skupnostjo in z nevladnimi or- zmanjšalo prepad med potrebami po podpori in ganizacijami lahko aktivira vire za psihosocialno psihosocialni pomoči in razpoložljivimi viri pomo- podporo otrokom. Pomembno je tudi povezova- či v bogatem svetu. nje šole z duševnozdravstvenimi in drugimi stro- kovnimi službami na področju varstva duševnega zdravja. Viri Šolski svetovalni delavci lahko pomagajo posa- Nemiro, A., Hijazi, Z., O'Connell, R., Coetzee, A., Snider, L. (2022): mičnim otrokom. Nič manj pomembna pa ni nji- Mental health and psychosocial wellbeing in education: The case to integrate core actions and interventions into learning enviro- hova vloga pri usposabljanju in opolnomočenju nments. V: Intervention, 20(1), 36–45. 10 Didakta