Polona Gantar UDK 811.163.6'322.2:81'374 ZRC SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša LEKSIKALNA BAZA: VSE, KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O JEZIKU V prispevku predstavimo izdelavo leksikalne podatkovne baze za slovenščino, ki poteka v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku. Pojem najprej osvetlimo s teoretičnega vidika in ga umestimo v kontekst konkretnih rezultatov po posameznih evropskih jezikih. Dvojni namen leksikalne podatkovne baze za slovenščino, tj. za slovarske aplikacije in računalniško obdelavo naravnega jezika, določa opis leksikalnih enot s treh temeljnih vidikov: pomenskega, skladenjskega in kolokacijskega. Na podlagi teh izhodišč predstavimo zgradbo leksikalne baze po vsebinskih nivojih in pojasnimo teoretične razmisleke o vsebinskih rešitvah. Na koncu na kratko predstavimo orodje za izdelavo leksikalno-gramatičnega profila besed Word Sketch in opišemo programski vmesnik za izdelavo leksikalne baze. Ključne besede: leksikalna podatkovna baza, leksikalno-gramatični pristop, leksikografija, leksikologija, besedni pomen, računalniška obdelava naravnega jezika 1 Uvod 1.1 Kaj je leksikalna podatkovna baza Na splošno je pojem baze mogoče razumeti kot osnovo, temelj, iz katerega in na katerem se gradijo veliko večje stvari, kot je baza sama: bolj ko je baza trdna, stabilna, bolj zanesljive so stvari, ki na njej nastajajo. Hkrati je baza zbir vsega pomembnega, osnovnega oziroma organizacija teh stvari na enem mestu. Splošnima vidikoma je potrebno dodati še jezikoslovni pogled, po katerem je leksikalna podatkovna baza (LPB) organiziran opis besedišča določenega jezika v elektronski obliki1 ali na kratko: zbirka podatkov o besedah.2 Pri tem se s pojmom besedišče misli tako na zbir leksikalnih enot (LE; leksemov) konkretnega jezika, kot tudi na vse tisto vedenje, ki ga obsega besedišče maternega govorca, da se lahko sporazumeva v svojem jeziku. Nekoliko bolj praktičen pogled, kot ga zastopa Patrick Hanks,3 opredeljuje LPB kot skup (korpusnih) dejstev, ki predstavljajo vsako besedo v jeziku, pri čemer je poudarek na sintagmatiki oziroma kolokabilnosti pa tudi na morfologiji in pomenu. Taka LPB velja kot primarni vir za številne aplikacije, zlasti za izdelavo (elektronskih ali spletnih)4 slovarjev, jezikovnih učbenikov, popravljanje napak in učenje jezika, računalniško obdelavo naravnega jezika (RONJ) in kodifikacijo besednih pomenov. LPB imajo - ob skupnem teoretičnem imenovalcu - v praksi več različic glede na namen izrabe. To, kar jim je skupnega, lahko strnemo v naslednje točke: - predstavljajo inventar vsehv jeziku znanih LE,5 jih pomensko razčlenjujejo in pomene pojasnjujejo z zgledi rabe; - zlasti t. i. ontološke LPB, ki so primarno namenjene RONJ, vzpostavljajo pomenske povezave med LE, kot so: so-, nad- in podpomenskost; - predvidevajo kategorizacijo LE (zlasti slovnično, glede na področje rabe, besedilne vrste ipd.); - predvidevajo fonološke, morfološke in skladenjske informacije; - upoštevajo dejstvo, da materni govorci uporabljajo slovarje (kot rezultate LPB) za preverjanje/konzultiranje glede ustrezne rabe in izbire besed.6 - navadno vsebujejo več informacij, kot jih dejansko vključujejo iz njih izhajajoči produkti. Bistvo jezikovnega opisa v LPB, ki temeljijo na sodobnih leksikalnogramatičnih pristopih in korpusnih podatkih, je v tem, da pomenski opis LE ni strogo ločen od skladenjskega opisa oziroma povedano drugače: pomenske lastnosti LE so neposredno povezane s slovničnimi vzorci, v katerih se pojavljajo. Koncept besedišča, kjer slovnična pravila niso ločena od LE, zahteva torej kombinacijo in integracijo fonoloških, morfoloških, kolokacijskih, skladenjskih, pomenskih in pragmatičnih informacij na različne načine. 1 GlossaryOfLinguisticTerms: . 2 . 3 Patrick Hanks: Compiling a Monolingual Dictionary for Native Speakers. Predavanje na posvetu Slovarji, več kot le besede. Članek je v slovenskem prevodu objavljen v pričujoči številki Jezika in slovstva. 4 Z e-slovarji mislim predvsem na slovarje, izdane na CD-jih, medtem ko so spletni slovarji dostopni prek interneta. 5 Obseg LPB je tesno povezan z njeno izrabo, številom sodelavcev, časom izdelave, finančnimi sredstvi in dejstvom, da lahko LPB zajame samo presek besedišča določenega jezika v konkretnem času, saj se besedišče pod vplivom jezikovne in družbene (politične, kulturne, gospodarske itd.) situacije nenehno spreminja. 6 Tega segmenta se LPB v praksi lotevajo na različne načine, med katerimi prevladujeta opis (deskripcija), kjer je vključevanje tipičnih segmentov besedila in zgledov dejanske rabe osnovni način podajanja informacij tega tipa, in predpis (preskripcija), ki temelji na stilističnih in jezikoslovnih interpretacijah jezikovne danosti v smislu jezikovne pravilnosti in nepravilnosti. Leksikalna baza: vse, kar ste vedno želeli vedeti o jeziku 71 1.2 Leksikalne podatkovne baze v evropskem okviru Pojem leksikalne baze je v evropskem kontekstu znan že vsaj dvajset let, dejavnosti v zvezi s tem pa so se začele z evropskimi jezikovnotehnološkimi projekti, kot sta npr. Genelex I7 in Genelex II (GENEric LEXicon, 1990-1994).8 Od tod je bil način strukturiranja informacij po posameznih ravninah (morfološki, skladenjski in semantični) prenesen v druge evropske projekte, zlasti PAROLE in SIMPLE (izdelava korpusov in leksikonov za 12 jezikov EU) ter v iz njih izvirajoče nasledke po posameznih jezikih.9 LPB, ki so nastale v okviru evropskih projektov za posamezne jezike, so namenjene predvsem RONJ ter izdelavi spletnih slovarjev in pripomočkov za učenje jezika. Na drugi strani specifično stanje, v katerem se je znašla slovenščina z zastarelimi, pomanjkljivimi ali neobstoječimi učbeniki in jezikovnimi priročniki, zahteva usmeritev aktivnosti v izdelavo LPB, s katero bo mogoče v čim krajšem času priti do konkretnih za jezikovno skupnost najbolj strateško pomembnih spletnih aplikacij in jezikovnih priročnikov, kot so slovar sodobnega slovenskega jezika, dvojezični slovarji, posamezna poglavja slovnice, specializirani slovarji, npr. šolski, frazeološki, kolokacijski, za učenje slovenščine kot tujega jezika ipd. Pri tem je tako s finančnega vidika kot z vidika sledenja sodobnemu stanju na področju posredovanja jezikovnih podatkov jezikovnim uporabnikom pomembno dejstvo, da so leksikalni podatki strukturirani v elektronski obliki, kar omogoča nenehno dopolnjevanje,10 nadgradnjo in večkratno izrabo.11 2 Leksikalna podatkovna baza za slovenščino 2.1 Obseg in namen Oblikovanje leksikalne podatkovne baze za slovenščino (LBS) v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku (SSJ)12 sledi dvema temeljnima ciljema: 7 Teorijo generičnega leksikona je konec osemdesetih let razvil James Pustejovsky s sodelavci (Pustejovsky 1995), njen namen pa je ponuditi potrebno infrastrukturo za v celoti generativno (tj. računalniško obvladljivo), podrobno razčlenjeno in leksikalno orientirano semantično teorijo jezika. 8 Podrobneje o tem v člankih Simona Kreka in Špele Arhar v pričujoči številki Jezika in slovstva. 9 Pri projektu Sporazumevanje v slovenskem jeziku smo za namene izdelave LBS pregledali vrsto sorodnih projektov, in sicer: elexico za nemščino, CLIPS za italijanščino, CORNETTO za nizozemščino, DAFLES in ALFALEX za francoščino, STO za danščino, ADESSE in GRIAL za španščino, CEGLEX za poljščino, SPRÄKBANKEN za švedščino, PRALED za češčino itd. 10 Sodobni leksikografiji se, zahvaljujoč spletnim aplikacijam, katerih podlaga so elektronske leksikalne podatkovne baze, ni treba več ukvarjati z zastarelostjo leksikalnih podatkov, ki lahko dosežejo uporabnika tudi več kot deset let kasneje, kot so bili dejansko ustvarjeni, saj omogočajo sprotno objavljanje oziroma dopolnjevanje, ki sledi realnemu jezikovnemu stanju. 11 Pri tem je pomembno poudariti, da so vsi »produkti«, ki bodo nastali v projektu SSJ, javnosti dostopni pod licenco Creative Commons, kar omogoča dostop do jezikovnih informacij celotni jezikovni skupnosti na brezplačen in transparenten način. 12 Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Vse o projektu je mogoče najti na spletni strani: . - zadostiti leksikografskim potrebam, konkretno izdelavi za slovenščino najpomembnejših eno- in dvojezičnih slovarjev in specializiranih jezikovnih priročnikov13 ter - zadostiti potrebam RONJ oziroma uporabi v jezikovnotehnoloških aplikacijah za slovenščino. Na podlagi teh izhodišč bo LBS vsebovala podatke o frekvenčnih, slovničnih, pomenskih, skladenjskih, kolokacijskih, frazeoloških in drugih lastnostih predmetnopomenskih LE jedrnega besedišča sodobne slovenščine, ne bo pa vsebovala slovničnih (veznik in predlog) ter funkcijskih (členek in medmet) besednih vrst. Omenjene besedne vrste so vključene v LBS na skladenjskem in kolokacijskem nivoju, zato bo mogoče pridobiti tudi informacije o pomenskih in skladenjskih lastnostih predlogov in veznikov ter njihovo vlogo v ustaljenih tipičnih segmentih jezika. LBS tudi ne bo vsebovala pomenskih definicij, ker je odločitev za tip definicije odvisna od namena, obsega in ciljnega uporabnika vsakega konkretnega slovarja. Pomenska členitev LE bo prikazana s pomenskimi indikatorji in pomenskimi shemami, ki jih navajamo pri glagolskih (poskusno tudi pri samostalniških in pridevniških) iztočnicah. Pomenske sheme predstavljajo izhodišče za oblikovanje razlag komunikacijskega tipa (Sinclair in Coulthard 1975), realiziranih predvsem v Collins Cobuildovih EFL-slovarjih.14 Dvojna narava LBS, ki je povezana z namenom njene izrabe v leksikografske in jezikovnotehnološke namene, določa zgradbo celotne LBS po vsebinskih nivojih. Posamezni nivoji so določeni z xml-zapisom DTD-ja (Document Type Definition)1^ in vključeni v programski vmesnik DPS (Dictionary Production System). 2.2 Organizacija leksikalnih podatkov po nivojih Vsako LE (iztočnico/lemo) analiziramo s treh osnovnih vidikov: pomenskega, skladenjskega in kolokacijskega. Na posameznem nivoju je za vsako LE oziroma njen pomen predvidenih šest različnih vrst jezikovnih podatkov (gl. Tabelo 1). Na pomenskem nivoju pripišemo LE pomen(e) oziroma podpomen(e), ki jih opredelimo s pomenskimi indikatorji. Drugi del pomenske informacije predstavlja pomenska shema, ki se teoretično približuje pomenskim okvirjem, kot jih predvideva FrameNet.1^ Skladenjski nivo je namenjen formaliziranju skladenjskih struktur, v katerih se realizira posamezni pomen ali podpomen obravnavane LE, in je primarno namenjen računalniškemu branju jezikovnih podatkov. Leksikografsko verzijo skladenjskih struktur zapisujemo s slovničnimi vzorci. V posebnem razdelku skladenjskega nivoja beležimo skladenjske zveze, 13 Ponovno je treba poudariti, da so v prvi vrsti mišljene elektronske verzije in interaktivne spletne aplikacije, ki so za sodobnega uporabnika veliko bolj praktične. Tiskane verzije so drugotna možnost, ki so glede na hranjenje podatkov v elektronski obliki neproblematične. 14 EFL/ESL slovarji (English as Foreign/Second Language) so namenjeni učenju angleščine kot tujega/ drugega jezika. 15 DTD je elektronsko berljiv zapis zgradbe gesla v LBS. 16 . ki predstavljajo bodisi kolokacijsko razširjene segmente jezika bodisi strukturno omejene zveze, ki predstavljajo tipične delčke jezika, vendar niso leksikalizirane do te mere, da bi potrebovale samostojno razlago. Četrti nivo je kolokacijski. Tu navajamo tipične kolokacije, v katere vstopajo obravnavane LE glede na zabeležene pomene in skladenjske strukture. Frazeološke enote (FE), v katerih nastopa obravnavana LE, navajamo v samostojnem razdelku. Vsaki FE pripišemo pomen(e) v obliki pomenskega indikatorja, hkrati evidentiramo njeno osnovno in realizacijske oblike ter navedemo korpusne zglede. NIVO I. Leksikalna enota II. Pomenski nivo III. Skladenjski nivo IV. Kolokacijski nivo V. Zgled VI. Frazeologija PODATKI iztočnica besedna vrsta glagol pomenski indikator pomenska shema skladenjska (mega)struktura slovnični vzorec (1) slovnični vzorec (2) (1) (2) zgled (1) zgled (2) frazeološka enota pomenski indikator zgled PRIMER stisniti (1) oprijeti z dlanjo ČLOVEK stisne PREDMET z dlanjo sbz1 GBZ sbz4 (za sbz4) kdo stisne kaj kdo stisne koga za kaj stisniti [roko, vrat] stisniti za [ramena, vrat] Ko je uro pozneje Michaels z landroverjem vozil nazaj h koči, je ob menjalniku otipal ženino roko in jo močno stisnil. Stisnil jo je za vrat in jo začel daviti ter jo skušal posiliti, vendar mu zaradi motenj s potenco to ni uspelo. stisne pri srcu koga občutek tesnobe; skrb Doma so bila vrata odklenjena. Stisnilo me je prisrcu. Tabela 1: Razporeditev podatkov v LBS po vsebinskih nivojih (primer glagola stisnitij. 2.3 Vsebinski premisleki in teoretična podlaga LBS predstavlja skladišče podatkov o LE, njihova vsebina pa izhaja iz prepričanja o neločljivi povezanosti pomenskih in skladenjskih lastnosti besed. Hkrati sledi LBS zadovoljevanju potreb jezikovne skupnosti in njenega življenjsko relevantnega interesa na področju jezika. Zadnje določa vsebino LBS v tem, da mora vsebovati spekter podatkov, ki bodo v najširšem smislu večkrat uporabni v jezikovnopriročniških in računalniških aplikacijah različnih vrst. Zato je pomembno na eni strani upoštevati sodobno stanje (v teoriji in praksi) na področju leksikologije, leksikografije in jezikovnih tehnologij, na drugi strani pa izhajati iz obstoječega stanja in potreb glede slovarskopriročniške infrastrukture za slovenščino. V nadaljevanju pojasnimo nekaj temeljnih teoretičnih premislekov, ki smo jih upoštevali pri snovanju LBS, in predstavimo modele, ki so nam služili pri oblikovanju vsebine podatkov, vključenih v LBS. 2.3.1 Pomen ali pomenske tendence? Poudarili smo, da je primarni namen izrabe LBS izdelava slovarjev in večpredstavnih jezikovnih priročnikov. To, s čimer se slovarji ukvarjajo, pa je pojasnjevanje besed v njihovih različnih pomenih. Ob tem ne moremo mimo na današnji stopnji leksikografske teorije in prakse že uveljavljenega spoznanja (prim. Kilgarriff 2006a: 29; Atkins in Rundell 2008: 264), da namreč ni jasno, kaj besedni pomeni dejansko so in celo, če kaj takega, kot je besedni pomen, v resnici sploh obstaja.17 Bistvo te na prvi pogled kontroverzne ugotovitve je, da večina pomenske informacije konkretne LE izhaja iz njenega bodisi neposrednega bodisi širšega besedilnega okolja. Logična posledica tega je, da vsega, kar se nahaja vsakokrat v sobesedilu vsake konkretne LE, ni mogoče zajeti v njen pomenski opis, kot ga omogoča slovar, in da sta zato postopek pomenskega dekodiranja v vsakdanji jezikovni komunikaciji in postopek razdvoumljanja pomenov v slovarjih med seboj neprimerljiva (Atkins in Rundell 2008: 263). Osnovno izhodišče, ki ga upoštevamo tudi pri pomenskem členjenju LE v LBS torej je, da obstaja bistvena razlika med slovarskimi pomeni (tj. oštevilčenimi pomeni, na katere so navadno razdeljene iztočnice v slovarjih)18 in pomeni, kot jih dojemajo (slovarski) uporabniki v vsakdanji komunikaciji. Vendar pa, tako kot je na eni strani jasno, da ne obstaja splošno sprejet in najboljši način pomenskega členjenja večpomenskih LE, obstaja na drugi strani tudi težnja, da se pri organizaciji leksikalnih podatkov uporabljajo enotni principi pomenskega členjenja, s čimer se ustvarja potrebna notranja konsistenca. Kot pravita Atkinsova in Rundell (2008: 275), je največ, kar lahko leksikograf doseže pri pomenskem členjenju LE, to, da uporabnik pri pregledovanju večpomenske slovarske enote 17 Če citiramo van der Meera (2006: 604): »Kljub stoletjem praktičnega ukvarjanja z leksikografijo, še vedno ne obstaja oprijemljiv konsenz glede delitve semantičnega prostora leksikalne enote« in nenazadnje tudi slovenskega jezikoslovca in leksikografa Boža Voduška, ki že v šestdesetih letih 20. stoletja na podlagi takratne evropske leksikografske teorije in prakse ugotavlja, da »/u/gotavljanje in urejevanje besednih pomenov velja na splošno le za nekakšno prakso, nekakšno zgolj empirično delavnost, za katero se ne dajo postavljati nobena sistematična pravila /^/« (Vodušek 1961: 5.) 18 V slovenskem leksikalnem pomenoslovju (Vidovič Muha 2000: 29 in dalje) je natančneje opredeljen predvsem slovarski ali slovnični pomen, »ki je določen s kategorialnimi pomenskimi sestavinami, kot so spol, vid idr.« in vključuje obvezni denotativni in neobvezni konotativni pomen. nima občutka, da gre za nesmiseln in nerazumen način predstavljanja dejstev. Prav to je tudi eno od osnovnih vodil pri pomenskem členjenju besedišča v LBS. Da podatkovna baza ni že sam slovar, ampak strukturiran zbir podatkov, ki se oblikujejo v analitičnem procesu iz surovega jezikovnega materiala, potrjuje dejstvo, da posamezni slovarji različno členijo besede na pomene. V kako podrobno pomensko členitev se bo spustil posamezni slovar, je odvisno od njegovega namena, obsega, ciljnega uporabnika, specializiranosti itd. Ena izmed pomembnih lastnosti, ki jo izpostavlja sodobna leksikografska literatura v zvezi s tem pa je, da je v fazi oblikovanja podatkovne baze smiselno pomene razdeliti čim bolj podrobno (Atkins in Rundell 2008: 268), česar se držimo tudi pri oblikovanju LBS. S podrobno razdeljenimi pomeni v podatkovni bazi je namreč leksikografom na voljo celoten spekter možnosti, iz katerih lahko izpeljejo več različnih slovarjev. Hkrati upoštevamo tudi »nasprotno« vodilo: razbijanje pomenov mora slediti še obvladljivim in dovolj homogenim enotam, čemur denimo Čermak (2008)'9 pravi »zadostna analogija«. 2.3.1.1 Slovarski vzori Da bi dosegli ustrezno stopnjo konsistentnosti, smo se pri pomenskem členjenju LE in pri oblikovanju pomenskih indikatorjev naslonili na teoretska in praktična leksikografska spoznanja, ki so se izoblikovala v zvezi z naslednjimi slovarji:20 New Oxford Dictionary of English (NODE 1998), Longman Dictionary of Contemporary English (LDOCE 2003) in Macmillan English Dictionary for Advanced Learners (MEDAL 20 072). Vsi trije so enojezični angleški slovarji, ki se osredotočajo na standardno angleščino ter na to, kar je v jeziku osrednje, pri čemer je NODE namenjen angleškim govorcem (po obsegu večji), ostala dva slovarja pa sta namenjena tujim govorcem za učenje angleščine in sta po obsegu relativno primerljiva (100.000 gesel). Pri vsakem od slovarjev smo za izhodišče pomenskega členjenja upoštevali lastnosti, ki najbolj ustrezajo naši predstavi o podrobni pomenski členitvi besed, ter lastnosti, ki bi po našem mnenju ponudile čim bolj zanesljivo in glede na sodobni jezik realno informacijo. 2.3.1.1.1 New Oxford Dictionary of English NODE se osredotoča na to, kar je v dejanski jezikovni rabi osrednje in tipično, s čimer sledi Hanksovi teoriji jezikovnih standardov in njihovih priložnostnih izrab oziroma razširitev (Hanks 1994). Rezultat tega je manjše število jedrnih 19 V prispevku v pričujoči številki Jezika in slovstva. 20 Potrebno je poudariti, da je naslonitev na angleško slovarsko teorijo in prakso vezana v tem segmentu LBS zgolj na oblikovanje pomenskih indikatorjev in ne na oblikovanje podatkovne baze v celoti. Vrsta informacij, ki jih vključujemo v LBS, in njihova organizacija po nivojih je produkt in kombinacija izkušenj in teorije različnih leksikalnih baz za evropske jezike in specifičnih potreb slovenske leksikalne baze. pomenov,21 ki so jasno in na kratko razloženi. Pomenska členitev besed temelji na naslednjih izhodiščih: - za vsako besedno vrsto je prva definicija namenjena jedrnemu pomenu; - vsaka iztočnica ima navadno vsaj en jedrni pomen, na katerega je vezanih več podpomenov, ki so z njim logično povezani; - jedrni pomen predstavlja tipično, osrednjo rabo besede (kot jo izkazuje BNC),22 kar pomeni, da ga materni govorci prepoznavajo kot najbolj uveljavljenega in osrednjega; - hkrati je to najbolj »dobesedni« pomen (ne pa nujno tudi najstarejši oziroma izhodiščni); - jedrni pomen ni nujno najfrekventnejši; najfrekventnejši so lahko tudi figurativni nasledki jedrnega pomena; - vsak podpomen je jasno izpostavljen; - logično razmerje med podpomenom in jedrnim pomenom uporabniku omogoča pregled nad iztočnico ter vpogled v strukturiranost in medseboj no povezanost pomenov. 2.3.1.1.2 Macmillan English Dictionary for Advanced Learners Pri MEDAL smo se zgledovali po principu, po katerem je pri večpomenskih besedah (pet ali več pomenov) na začetku izpostavljen t. i. »meni pomenov«, ki predstavlja povzetek jedrnih pomenov (brez podpomenov), ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju gesla, in sicer tako, da so v meni pritegnjeni najpomembnejši deli razlage oziroma t. i. mnemonične besede, ki naj bi uporabniku pomagale najti pravi slovarski pomen, ne da bi ga že definirale. Včasih so to kolokatorji, neposredne nadpomenke ali pa oznake področja, na katerem se pomen uporablja (npr. pri nogometu). Tak meni pomenov predstavlja izhodišče za oblikovanje indikatorjev, kot sijih zamišljamo v LBS. time/«)i) taim'■»> / noun i *** Menu 1 quantity: using clocl< 2 psnod 3 occasion/moment 4 tirne available/needed 5 Inow fast music is playsd + phrases Slika 1: Meni pomenov ,.|poMEN)trenutek, priložnost večpomenskega samostalnika time (čas) v MEDAL. Slika 2: Jedrni pomeni za samostalnik čas v LBS. 21 Po Eleanor Rosch (cit. v Atkins in Rundell 2008: 277 in 279) imenovan tudi prototipski pomen, ki pojasnjuje vse tipične in pogoste rabe neke besede: ne opredeljuje vseh možnih (so)besedilnih rab, a je hkrati dovolj širok, da ustrezno upošteva variacije na ravni individualnih jezikovnih situacij. 22 NODE v celoti temelji na BNC (BritishNational Corpus): . Leksikalna baza: vse, kar ste vedno želeli vedeti o jeziku 77 2.3.1.1.3 Longman Dictionary of Contemporary English LDOCE je namenjen zahtevnejšim učencem angleščine kot tujega jezika. Organizacija pomenov znotraj večpomenskih besed je za nas zanimiva zaradi pomenskih kazalcev (ang. signpost), ki so znotraj iztočnice posebej izpostavljeni. Njihova naloga je nakazati pomensko območje posameznega pomena in vzpostaviti jasne pomenske razlike med posameznimi pomeni. LDOCE: memory LBS: spomin 1 ability to remember 1 pomnjenje česa iz preteklosti 2 something you remember 2 sposobnost pomnjenja 3 computer 3 nav. množina avtobiografsko literarno delo 4 zmogljivost računalnika Zgled: Pomenski indikatorji za jedrne pomene samostalnika memory (spomin) v LDOCE in LBS. 2.3.1.2 Pomenski indikatorji Pomenska členitev LE je v LBS prikazana s pomenskimi indikatorji in pomenskimi shemami. Pomenski indikator na kratko določi pomenski obseg ali področje obravnavanega pomena, pri večpomenskih besedah pa vzpostavlja razliko glede na druge pomene. S kratkostjo in jedrnatostjo se želimo izogniti oblikovanju slovarskih razlag, hkrati pa doseči hitro prepoznavnost pomenskega dosega posamezne LE oziroma njenega pomena. Uporaba sinonima je ustrezna takrat, kadar z njim ne zajamemo področja preširoko in kadar lahko na ta način vzpostavimo ustrezno pomensko razmerje do drugih pomenov in med podpomeni. Z razumljivostjo želimo doseči jasno in preprosto predstavo o pomenskem dosegu LE, zato se izogibamo besed, ki same potrebujejo razlago ali so redko uporabljane v vsakdanjem govoru. Na ta način bo mogoče oblikovati t. i. definicijski ali kontrolni slovar, kot ga poznajo Longmanovi ali Macmillanovi slovarji, v katerem je leksikografom na voljo besedišče, ki je določeno kot primerno za uporabo v pomenskih definicijah. Spodnja tabela prikazuje del pomenske členitve glagola pasti s pomenskimi indikatorji in v povezavi s pomenskimi shemami. Pomen/ podpomen Pomenski indikator Pomenska shema 3 znižati se na lestvici 3.1 o količini ali vrednosti KOLIČINA, VREDNOST ali PREDMET, ki ima neko vrednost, pade na lestvici za določeno KOLIČINO ali VREDNOST 3.2 o intenzivnosti STANJE, v katerem je ČLOVEK ali USTANOVA, pade tako, da izgubi intenzivnost 3.3 o statusu ali kakovosti ČLOVEK ali USTANOVA |ali| STATUS, KAKOVOST ali POLOŽAJ človeka ali institucije pade na lestvici na določeno TOČKO ali VREDNOST 3.4 o socialnem položaju ČLOVEK pade v moralnem ali socialnem smislu tako, da izgubi svoj status na družbeni lestvici 4 zgoditi, dogajati se NEKAJ, kar pade, se zgodi ali začne obstajati 4.1 o stanju: doživljati ČLOVEK, ki pade v določeno STANJE, se v njem nahaja ali ga doživlja 4.2 o prostoru, situaciji ČLOVEK, ki pade v PROSTOR, OKOLJE ali SITUACIJO, se nenadoma znajde tam 4.3 o dejavnosti: ukvarjati se ČLOVEK, ki pade v neko DEJAVNOST, se z njo ukvarja 4.4 o dogodku: nastopiti DOGODEK ali ČAS dogodka pade na določen ČAS 4.5 o besedah: izreči ko BESEDE padejo, so izrečene 4.6 o neprijetnostih: doleteti na ČLOVEKA ali USTANOVO pade NEKAJ neprijetnega 4.7 napasti ČLOVEK pade po drugem ČLOVEKU Tabela 2: Pomenska členitev in pomenske sheme v LBS za glagol pasti. 2.3.1.3 Pomenska shema in teorija FrameNet Opis pomenske sheme za vsak pomen in podpomen glagola predstavlja v LBS združitev skladenjskih in pomenskih informacij pri opisu glagolov (ponekod tudi samostalnikov in pridevnikov). Pri oblikovanju pomenske sheme smo se približali teoriji pomenskih shem v projektu FrameNet (FN) ameriške univerze v Berkeleyju (Fillmore et al. 2003),23 hkrati pa pomenska shema, kot jo vidimo v LBS, ohranja glede na izhodiščni projekt nekatere pomembne razlike. Tako kot pri FN temelji tudi v LBS opis pomenskega scenarija v pomenski shemi LE na analizi velikega števila korpusnih konkordanc.24 Za razliko od FN pa naš namen ni opisati pomena besede na podlagi obstoječega ali vnaprej izdelanega seznama pomenskih shem in pomenskih elementov znotraj njih. V LBS je opis pomenskega scenarija v pomenski shemi prost; edini pogoj je, da redaktor natančno opiše situacijo pomena določene LE in izpostavi vse za pomen nujne udeležence in okoliščine. Za razliko od FN, ki za vsak shemski element predvideva ime, opis in semantično kategorijo, poimenovanje udeležencev in okoliščin v pomenskih shemah v LBS ni fiksirano in vnaprej določeno, pač pa je poimenovanje udeležencev, npr. ČLOVEK, PREDMET, ŽIVAL, SNOV, DEL TELESA itd. podrejeno opisu konkretnega pomenskega scenarija besede oziroma njenega pomena. V nasprotju s FN, kjer formalizirani pomenski okvirji in elementi znotraj njih omogočajo medsebojno povezovanje in vzpostavljanje pomenskih razmerij med LE, namen LBS ni združevati LE na podlagi pomenskih shem, čeprav naknadna analiza omogoča tudi to. Povezovanje pomensko sorodnih besed v FN narekuje obravnavo glede na pomensko povezanost LE, kar pomeni, da v primeru, če seznam v FN ne vsebuje pomenske sheme, ki bi ustrezala opisu določene nove besede, te besede ni mogoče vključiti v sistem, dokler se ne pokaže zadostna potreba oziroma zadostno število besed, ki bi ustrezale novi pomenski shemi. V nasprotju s tem je LE v LBS mogoče obravnavati neodvisno od njihove pomenske (ne)povezanosti, kar omogoča vključitev jedrnega dela besedišča v LBS neodvisno od možnosti pomenskega povezovanja med LE. Iz istega razloga lahko v LBS več pozornosti posvečamo pomenskemu opisu večpomenskih besed, tj. opisu tudi tistih pomenov, ki nimajo v celotni leksikalni bazi izkazane sorodne pomenske povezave. 2.3.1.3.1 Oblikovanje pomenske sheme V izhodišču je naša naloga ugotoviti mehanizme, po katerih se govorci slovenščine med seboj razumemo, oziroma mehanizme, na podlagi katerih smo sposobni razločevati med pomenom glagola stisniti v zgledih (a) od pomena glagola stisniti v zgledih (b). Osnovni princip, ki ga pri tem upoštevamo, izhaja iz teorije CPA (Hanks 2005) in predpostavlja, da pomeni izhajajo iz slovničnih vzorcev, v katerih besede nastopajo, in ne iz besed samih na sebi. 23 Teorija in praksa projekta FrameNet je podrobno predstavljena v posebni številki revije International Journal of Lexicography, Vol. 16, No. 3, september 2003, Special Issue: Framenet and Frame Semantics. Projekt je bil predstavljen tudi z vidika slovenščine (Krek 2008 in ). S slovenskim FrameNetom se ukvarja tudi Birte Lönneker Rodman, več o tem na spletni strani . 24 Analiza besedišča v celoti temelji na referenčnem korpusu FidaPLUS. Poleg tega uporabljamo tudi orodje za leksikalno profiliranje besed, kot so Word Sketches za slovenščino (Krek in Kilgarriff 2006). (a) Otipal je ženino roko in jo močno stisnil. Anja pa ni Marjana niti enkrat stisnila za ramena. Eleanor je zdravilna zelišča in pismo trdno stisnila v dlan. Cezar z dlanjo stisne ročaj meča. (b) Stisnite si limono, pomarančo, grenivko, melono, ananas itn. Iz GROZDJA so stisnili 70 litrov ledenega vina. Počasi segrevajte marelično marmelado, v katero ste stisnili malo limoninega soka. Ulični prodajalci trs stisnejo v stiskalnici in soku dodajo nekaj soli in limoninega soka. Če primerjamo pomene glagola stisniti v zgledih (a) in (b) zgoraj, lahko ugotovimo, da ima pomen glagola v zgledih (a) nekatere skupne lastnosti, ki se ločujejo od skupnih lastnosti pomena v zgledih (b). Razlike med pomenoma (a) in (b) v pomenski shemi opišemo na način, s katerim dosežemo najmanjši skupni imenovalec razumevanja konkretnega pomena oziroma skupni imenovalec razlikovanja med obema pomenoma in med drugimi pomeni/podpomeni istega glagola. Za oba pomena glagola stisniti v zgledih (a) in (b) smo zapisali pomenski scenarij v obliki pomenskih shem takole: (a) ČLOVEK stisne PREDMET z DLANJO (b) ČLOVEK s PRIPOMOČKOM stisne SADJE |ali| stisne TEKOČINO iz SADJA |ali| stisne SADJE v TEKOČINO Za besede, ki so v pomenski shemi napisane z velikimi črkami, predvidevamo, da so obvezni shemski elementi za konkretni pomen glagola, različno zapisani deli stavka v zgledih pa ustrezajo shemskim elementom v pomenskih shemah. 2.3.1.3.2 (Ne)izraženost elementov pomenske sheme V opisu pomenskega scenarija zapisujemo skladenjsko in pomensko nujne elemente pomenske sheme z velikimi črkami, s čimer nakažemo vezljivostni potencial konkretnega pomena. Na tej stopnji se odločamo tudi o tem, ali so okoliščine imanentna lastnost konkretnega glagolskega pomena. Če je odgovor pritrdilen, je njihova obveznost razvidna iz pomenske sheme z zapisom z velikimi črkami. Z analizo konkordančnega niza lahko ugotovimo, da so obvezni elementi, kot je razvidno tudi iz zgornjih zgledov, v stavku lahko izraženi ali pa ne. Pri tem so (a) izraženi elementi pomenske sheme lahko razvidni (a.1) znotraj ali (a.2) zunaj stavčne zgradbe ali pa so (b) neizraženi. Neizraženost obveznih elementov je povezana s stavčno strukturo, ki omogoča izpuščanje (npr. brezosebna raba, splošni vršilec ipd.) ali pa obstaja splošno vedenje o nujni prisotnosti sicer neizraženega elementa, npr.: Tomaž je (hrano). Neizraženost elementov na osebkovem mestu v argumentni strukturi je v slovenščini pogosto, kot izkazujejo spodnji zgledi, zajeta v osebni obliki glagola. V pomenski shemi »ČLOVEK s PRIPOMOČKOM stisne SADJE |ali| stisne TEKOČINO iz SADJA |ali| stisne SADJE v TEKOČINO« so: (a) izraženi elementi pomenske sheme (sadje , tekočina) (a.1) znotraj stavka: Iz GROZDJA so stisnili 70 litrov ledenega vina. (a.2) zunaj stavka: JABOLKA je treba najprej umiti, razrezati in stisniti. Jabolčni sok nato pustimo stati. (b) neizraženi elementi pomenske sheme: (tekočina in sredstvo): Stisnite si LIMONO, POMARANČO, GRENIVKO, MELONO. 2.3.2 Skladenjske informacije Izhajajoč iz leksikografske teorije in prakse nas na skladenjskem nivoju zanimajo podrobnosti skladenjskega okolja preučevane LE. Če predstavlja pomenska shema opis pomenskega scenarija, v katerem so za glagolske iztočnice jasno izraženi udeleženci, njihova razporeditev v slovničnem vzorcu in okoliščine, beležimo s skladenjskimi strukturami (ang. constructions) in slovničnimi vzorci (ang. syntactic patterns) tipične skladenjske realizacije konkretnih pomenov preučevane LE oziroma povedano drugače: s skladenjskimi strukturami beležimo skladenjske realizacije obveznih (in tipičnih opcijskih) elementov, izraženih v pomenski shemi. Beleženje skladenjskih struktur je v prvi vrsti namenjeno potrebam RONJ, čemur je v celoti podrejen njihov zapis. V LPB so tovrstni podatki navadno zapisani v obliki kod, v našem primeru v obliki atributov, ki jih pripisujemo posameznim delom struktur ali vzorcev. V ta namen je redaktorjem na voljo zaključen seznam atributov, ki ga vključuje programski vmesnik. Zapisovanje skladenjskih informacij v LBS se pri glagolskih iztočnicah nekoliko razlikuje od zapisa pri drugih besednih vrstah. Pri glagolih predvidevamo pri vsakem pomenu in podpomenu informacijo o megastrukturi, ki združuje vse skladenjske strukture,25 ki predstavljajo formalizirano podstavo slovničnih vzorcev. Namen megastruktur je predstaviti vse elemente, tj. besede oziroma besedne zveze, vključno s predlogi, vezniki in odvisnimi stavki znotraj stavčne zgradbe, ki so potrebni za izražanje konkretnega pomena glagola v iztočnici. Poleg obveznih elementov so iz megastrukture razvidni tudi možni (opcijski) elementi in elementi, ki so medsebojno zamenljivi (alternativni elementi strukture). Na primer, pomen glagola pobirati 'zaračunavati plačilo' se realizira z megastrukturo: sbzl GBZ sbz4 (za sbz4| od sbz2), ki jo beremo takole: samostalniku ali samostalniški besedni zvezi v imenovalniku (sbzl) sledi glagol oziroma glagolska besedna zveza (GBZ)pobirati in samostalnik/besedna zveza v tožilniku (sbz4). Tej strukturi lahko (opcija) sledi bodisi predlog za, ki veže samostalnik/besedno zvezo v tožilniku 25 V fazi izdelave specifikacij za LBS smo oblikovali sezname skladenjskih struktur za posamezne besedne vrste, pri čemer smo strukture razdelili glede na to, ali je obravnavana besedna vrsta kot iztočnica jedro besedne zveze, kar zapišemo z velikimi črkami, npr. SBZ2 sbz2 - meseca [aprila], ali ne, npr. sbz2 SBZ2 - [meseca] aprila. (za sbz4), bodisi predlog od, ki veže samostalnik/besedno zvezo v rodilniku (od sbz2). Postopek lahko pogledamo tudi z vidika obrnjenega zaporedja, kjer za glagol stisniti v pomenu: 'oprijeti z dlanjo' predvidevamo najprej ločene skladenjske strukture, s katerimi se konkretni pomen tipično izraža, nato pa jih združimo v megastrukturo, ki poleg osnovne, tj. za izražanje konkretnega pomena minimalne strukture, izraža še opcijske dele (v oklepaju) in alternativne oziroma med seboj zamenljive dele (ločene s poševnico): sbz1 GBZ sbz4 sbz1 GBZ sbz4 za sbz4 sbz1 GBZ sbz4 v sbz4 sbz1 GBZ sbz4 z/s sbz6 sbz1 GBZ sbz4 (za sbz4 /v sbz4 / z/s sbz6) Medsebojno prepletanje skladnje in pomena pri glagolskih iztočnicah najbolje (poleg pomenskih shem) odražajo slovnični vzorci. Predstavljajo namreč tisti del LBS, ki daje informacije o vezljivosti glagola, obenem pa predstavlja posredniško fazo med skladenjskimi strukturami (združenimi v megastrukturo) in njihovimi uresničitvami v konkretnem slovničnem vzorcu. Na primer, zapisu pomenske sheme za glagol roditi v pomenu 'o rojstvu otroka': ŽENSKA rodi OTROKA ali OTROK se rodi KOMU, sledijo slovnični vzorci, v katerih se ta pomen tipično realizira, zato izražajo tudi okoliščine, najpogosteje s predložnimi zvezami v prislovni funkciji. Konkretna zapolnitev predložnih zvez je zabeležena na kolokacijskem nivoju. roditi indikator: o rojstvu otroka pomenska shema: ŽENSKA rodi OTROKA ali OTROK se rodi KOMU vzorec: kdo rodi koga kolokacija : roditi [sina, hčerko, otroka, fantka] vzorec: kdo rodi kolokacija : [ženska, žena] rodi vzorec: kdo se rodi kolokacija : [otrok, dete, dojenček, deklica] se rodi vzorec: kdo se rodi česa/sbz2 *KDAJ* kolokacija : roditi se [aprila, maja] vzorec: kdo rodi kaj/sbz4 *KDAJ* kolokacija : roditi [vsako leto] vzorec : kdo se rodi po čem *KDAJ* kolokacija : roditi se po [vojni] vzorec : kdo se rodi med čim *KDAJ* kolokacija : roditi se med [vojno] vzorec : kdo se rodi v čem *KJE* kolokacija : roditi se v [Ljubljani, Mariboru, Trstu] vzorec : kdo se rodi na čem *KJE* kolokacija : roditi se na [Dunaju, Hrvaškem, Ptuju] vzorec : kdo se rodi s čim kolokacija : roditi se z/s [Downovim sindromom, okvaro, napako] Zgled: Slovnični vzorci in kolokacije za pomen glagola roditi. 2.3.3 Kolokacijski nivo: sintagmatika LE V tem segmentu LBS beležimo kolokacije, ki jih razumemo kot pogoste kombinacije besed, v katerih določena beseda kaže očitno težnjo po sopojavljanju z drugo besedo, pri čemer je pogostost večja od naključne sopojavitve (Kilgarriff 2006b: 998). Tipične kolokacije, v katere vstopa obravnavana beseda v iztočnici, beležimo glede na registrirane pomene in skladenjske strukture. Z upoštevanjem statističnih izračunov besedne povezovalnosti, kot so razvidni iz programa za izdelavo besednih skic za slovenščino, vključujemo v LBS informacijo o sintagmatskem povezovanju besed, npr. pasti pod (ničlo, vpliv, streli, mejo, kolo ...); pasti na (pamet, tla, izpitu, bojišču ...), s podrejanjem kolokacij pomenski členitvi pa upoštevamo tudi paradigmatski vidik besedne povezovalnosti, npr. pasti pod (ničlo, minus, ledišče) - 'znižati se'; pasti na (tla, vozišče, pločnik) -'izgubiti ravnotežje'. To pomeni, da ob vsakem pomenu ali/in podpomenu, ki ga za obravnavano besedo registriramo v LBS, beležimo v kolokacijah samo tiste dele struktur in slovničnih vzorcev, ki so kolokabilni: pogajati se indikator: poskušati se dogovoriti pomenska shema: ČLOVEK se pogaja z DRUGIM ČLOVEKOM glede VSEBINE dogovora skladenjska (mega)struktura: sbz1 GBZ (s sbz6) (o sbz5 / glede sbz2 / za sbz4) vzorec: kdo se pogaja vzorec: kdo se pogaja s kom vzorec: kdo se pogaja s kom o čem vzorec: kdo se pogaja s kom glede česa vzorec: kdo se pogaja s kom za kaj kolokacija: [vlada, država, vodstvo] se pogaja kolokacija: [sindikati, delodajalci, partnerji] se pogajajo kolokacija: pogajati se z/s [sindikati, EU, vlado, Brusljem, delodajalci] kolokacija: pogajati se z/s [ugrabitelji, uporniki, teroristi] kolokacija: pogajati se o [ceni, nakupu, odkupu, prodaji, pogojih, spremembah] kolokacija: pogajati se o [članstvu, vstopu, sporazumu] kolokacija: pogajati se o [vdaji, izpustitvi] kolokacija: pogajati se za [ceno, plačo] kolokacija: pogajati se za [vstop, članstvo, podaljšanje, izpustitev] struktura: rbz GBZ kolokacija: [trdo, tajno, intenzivno, neuspešno, resno] se pogajati struktura: Vez-gbz pbz GBZ kolokacija: [biti pripravljen] pogajati se struktura: gbz GBZ kolokacija: [začeti, pričeti, nehati, nameravati, znati] se pogajati Zgled: Kolokabilni deli slovničnih vzorcev in struktur za glagol pogajati se. Kolokacije predvidevamo tudi na vseh tistih segmentih LBS, kjer se deli predhodno registriranih vzorcev, struktur in skladenjskih zvez kažejo kolokabilni, npr. zvezi: čas od (česa) do (česa) in v času po (čem) izkazujeta lastno kolokabilnost: čas od [okužbe] do [pojava bolezni, obolenja]; v času po [volitvah, osamosvojitvi, vojni, revoluciji], in povsod tam, kjer imajo večbesedne LE, tj. stalne besedne zveze in frazeološke enote (FE), kolokabilno okolje, npr. glasbena šola: [učenec, ravnatelj, gojenec, učenka, ravnateljica] glasbene šole, [dvorana, prostori] glasbene šole, [srednja, nižja] glasbena šola, [obiskovati, vpisati se na] glasbeno šolo, ne izključujemo pa tudi možnosti, da kolokator sam nastopa kot večbesedna enota, npr. pasti na [pokrov motorja], [berlinski zid, železna zavesa]pade, [minuta molka] v spomin (komu), roditi se z/s [Downovim sindromom]. 2.3.4 Stalne besedne zveze in frazeološke enote V LBS predvidevamo dva tipa večbesednih leksikalnih enot: stalne besedne zveze (SBZ) in frazeološke enote (FE). Kot SBZ obravnavamo tipične besedne kombinacije, ki so oblikovno in pomensko osamosvojene, kar pomeni, da imajo svoj lastni pomen (oziroma konkretnega nanosnika), ki je pogosto vezan na določeno strokovno ali kako drugače omejeno področje rabe (npr. kisli dež, kisla juha, konj z ročaji), pri čemer vsaj ena sestavina kaže asociativno povezavo s katerim od pomenov besede v iztočnici (npr. kisel: 'o kemični sestavi'; 'o hrani'). Tipičen pokazatelj leksikaliziranosti je tudi večpomenskost SBZ oziroma dejstvo, da obstaja tudi dobesedna, navadno neterminološka homonimna besedna zveza, npr. črna luknja v primeru: črne luknje razbitih oken in črne luknje so ključ za razumevanje poslednje usode vesolja. Variantnost sestavin SBZ je omejena na sinonimijo ali skupno pomensko polje (npr. kratkoročni/kratkotrajni spomin; glasbena skupina/zasedba), hkrati pa imajo SBZ pogostokrat tudi lastno tipično besedilno okolje, ki ga beležimo v obliki kolokacij, kot smo pokazali zgoraj. Pomenski indikatorji na kratko opredelijo pomenski obseg SBZ. Z njimi označujemo: (a) pripadnike določene vrste ali sorte, npr. arabski konj - pasma, zlati delišes - sorta; (b) poimenovanja predmetov, stvari, stanj, prepričanj, ustanov, kjer je indikator bodisi širša, npr. iskanje skritega zaklada - družabna igra, konj z ročaji -telovadno orodje, nilski konj - žival, krompir v oblicah - jed, ali ožja nadpomenka, npr. črni kos - ptica zelena uš - škodljivec; (c) poimenovanja stvari, predmetov, pojavov ipd. na določenem strokovnem ali omejenem področju rabe, npr. otrok iz epruvete - medicina, zimski čas - geografija, kisli dež - ekologija; (d) parafraze ali opise: knežje mesto - Celje, mesto pod Pohorjem - Maribor. V samostojnem razdelku LBS (tj. neodvisno od pomenske členitve) beležimo FE. Gre za tiste besedne zveze, ki glede na sestavne elemente izkazujejo samostojni, od sestavnih elementov neodvisni - t. i. frazeološki pomen. Ob tem se za FE zahteva tudi prenesenost pomena, ki jo izkazuje zveza kot celota, kar ji daje glede na nefrazeološka večbesedna poimenovanja v besedilu ekspresivno oziroma zaznamovano noto. Prav zadnje iz FE izloča tudi vsa večbesedna terminološka poimenovanja, ne glede na sicer izkazan pomenski prenos, npr. črna skrinjica 'naprava'; sončni veter 'energija'. Vsako frazeološko enoto v LBS opredelimo s pomenskim indikatorjem, ki ima enako vlogo kot pri enobesednih iztočnicah, kar pomeni, da na kratko opredeli pomen FE, npr. stisniti zobe - 'potrpeti ', stisniti koga v kot - 'spraviti v brezizhoden položaj', stisniti glave - 'sestati se in skupaj razmisliti', stisniti pas - 'varčevati', stisniti ustnice - 'gesta kot znak jeze, nestrinjanja ali kljubovanja', oziroma vzpostavlja razliko med pomeni večpomenske FE, npr. stisniti pest/pesti -1. 'gesta kot znak upora, pripravljenosti na boj', 2. - 'gesta kot znak podpore, upanja na uspeh', dol pasti - 1. 'biti presenečen, začuden', 2. - 'biti utrujen', 3. -'omagati, izgubiti zavest'. FE tipično izkazujejo različne variantne možnosti že na ravni posameznih sestavin zveze ali »zunanjih« udeležencev, npr. luč na koncu tunela/predora, stisniti pest/ pesti, zastor/zavesa pade; biti trn v peti komu/koga, pasti v kremplje komu/čemu/ koga, pogostokrat v kombinaciji z oblikoslovnimi prilagoditvami, ki jih varianta zahteva, npr. stisniti skozi zobe in stisniti med zobmi, stisniti koga v kot in stisniti koga ob zid, zaiti v slepo ulico in znajti se v slepi ulici. Take variante, vključno s pretvorbenimi možnostmi, ki zajemajo: (a) različno skladenjsko funkcijo FE, npr. beraška palica - spraviti koga na beraško palico; zdrava pamet - biti zdrave pameti/pri zdravi pameti - (narediti kaj) po zdravi pameti, pri čemer se zavedamo, da pri glagolskih rabah oziroma FE v funkciji povedka na pomenske odtenke vplivajo konkretni glagoli, npr. princ na belem konju - čakati na princa na belem konju, iskati, najti (svojega) princa na belem konju - sanjati o princu na belem konju itd.; (b) različne realizacijske možnosti,26 ki jih omogoča zgradba FE, zlasti posamostaljenje, npr. prati možgane - pranje možganov, pihati na dušo - pihanje na dušo, in potrpnjenje, npr. stresati/zbijati šale - šale se stresajo/zbijajo; dvigati prah - prah se dviga, dati besedo - beseda je dana ipd. (c) število in razporeditev »zunanjih« udeležencev, npr. prepustiti se na milost in nemilost komu/čemu - prepustiti koga na milost in nemilost komu/čemu - biti prepuščen na milost in nemilost komu/čemu; (č) realizacija v kateri od tipičnih upovedovalnih oziroma naklonskih možnosti, kot so zanikanje, velelnost, vprašalnost ipd., npr. kaj (ne) pade na pamet/misel/ glavo/um komu in kaj ne pade niti na kraj pameti komu, saj nisem na glavo padel/ la!; (d) fakultativne sestavine FE: pasti kot (zrela) hruška in pasti komu (v naročje) kot (zrela) hruška, podajati si kaj(iz rok v roke) kot vroč krompir, biti (vedno) korak pred časom; tudi kadar so opcijski elementi »zunanji« udeleženci, npr. pasti na limanice (komu), beležimo, če se izkazujejo kot tipične in za posamezno FE relevantne. Pri tem se držimo pravila, da kot variante (zapis s poševnico) in variantne oblike rabe ter pretvorbe beležimo znotraj enega nadelementa frazeološka enota zaporedoma, če ne prihaja do bistvenih pomenskih sprememb, medtem ko večpomenske FE ter 26 V primeru, ko se katera od pretvorb izkaže kot edina možna, npr. kopja se lomijo (*lomiti kopja), navajamo samo to obliko. sinonimne FE, npr. pasti na rit in (skoraj) pasti s stola, kjer gre v obeh primerih za pomen 'biti presenečen', beležimo kot samostojne FE, torej v samostojnem nadelementu, saj predvidevamo, da lahko tudi homonimne in sinonimne FE izkazujejo lastne variante in pretvorbene možnosti. Na enak način kot FE beležimo v samostojnem razdelku LBS - tj. neodvisno od pomenske členitve - idiomatske enote. Sem prištevamo FE s stavčno zgradbo, t. i. pregovore in reke (razen glagolskih FE tipa: zob časa načne koga/kaj, mrak pade na oči komu, sekira pade v med komu ipd., ki se v stavku obnašajo kot povedki). Zanje velja, da so »besedila že sama na sebi«, hkrati pa je zanje značilno, da se nanašajo na konkretno temo ali referenta, izraženega v širšem (so)besedilu, npr. iz te moke ne bo kruha, jabolko ne pade daleč od drevesa, čas zaceli vse rane itd. 2.3.5 Primeri rabe S primeri rabe, ki v celoti temeljijo na korpusu FidaPLUS oziroma bodo v nadaljevanju izdelave LBS temeljili na bodočem v okviru projekta nastajajočem milijardnem korpusu SSJ in jih v programski vmesnik prenašamo s pomočjo funkcije WSE (gl. v nadaljevanju), potrjujemo vse informacije, ki smo jih na višjih nivojih vnesli v LBS: za vsak zabeleženi pomen LE morajo primeri, ki odražajo realno jezikovno rabo, potrditi s pomenskim indikatorjem opredeljen pomen, pomensko shemo z obveznimi in opcijskimi udeleženci, skladenjske strukture in slovnične vzorce pri glagolskih iztočnicah. Najbolj se primerom rabe približajo kolokacije, ki so tipične potrditve skladenjskih struktur ali slovničnih vzorcev. S primeri rabe vedno potrdimo tudi realno obnašanje SBZ, FE v besedilu. V hierarhično urejenih nivojih LBS tako predstavljajo primeri rabe najkonkretnejšo informacijo in skupaj s pomenskimi, skladenjskimi in kolokacijskimi podatki o LE zaključujejo celoto, znotraj katere so informacije med seboj neposredno povezane in se medsebojno dopolnjujejo. pasti pomenski indikator: 1.2 izgubiti; izpustiti pomenska shema: PREDMET pade ČLOVEKU KAM |ali| MU pade od KOD megastruktura: sbz1 GBZ sbz3 (iz sbz2) v sbz4/na sbz4/pod sbz4 vzorec: kaj pade komu v kaj vzorec: kaj pade komu na kaj vzorec: kaj pade komu pod kaj vzorec: kaj pade komu iz česa kolokacija: [pištola, cigareta] pade kolokacija: pasti v [jarek, jašek] kolokacija: pasti na [tla] kolokacija: pasti pod [mizo] kolokacija: pasti iz [rok, roke, ust] kolokacija: pasti iz [žepa] zgled: Vžigalice so ji padle v cestni jarek in so zdaj vse premočene. zgled: Fantku je plastični tovornjaček padel v jašek. zgled: Pištola mu je med prerivanjem padla na tla. zgled: Če vam hrana pade na tla, je lahko okužena v petih sekundah. zgled: Vse kaže, da mi je padlo pod mizo deset šilingov. zgled: Poberem knjigo, ki mi je padla iz rok, in nadaljujem branje. zgled: Sneguljčici zastrupljeni košček jabolka pade iz ust in dekle oživi. zgled: Med begom mu je ukradena denarnica padla iz žepa. Zgled: Leksikalno-gramatične informacije v LBS: od abstraktne pomenske členitve do konkretnih primerov rabe. Pri izbiri primerov stremimo k relativni kratkosti, če je mogoče, se izogibamo lastnih imen, predvsem pa smo pozorni na to, da izbiramo primere, ki ne vnašajo dvoma v informacije, ki jih želimo s primeri potrditi. S primeri rabe želimo zajeti tudi tipično besedilno rabo, tip besedila, področje rabe in skladenjsko okolje, če ga ne moremo zajeti s skladenjskimi strukturami. Pri navajanju števila primerov nismo omejeni, pomembno pa je, da je vsako skladenjsko strukturo in kolokacijo mogoče videti v njenem tipičnem življenjskem okolju. 3 Pridobivanje podatkov iz korpusa in postopek izdelave iztočnic 3.1 FidaPLUS in Sketch Engine Podatki za izdelavo iztočnic, tj. opis LE po posameznih nivojih, v celoti temeljijo na korpusu FidaPLUS (Arhar in Gorjanc 2007) in uporabi orodja Sketch Engine (SkE),27 zlasti funkcije Word Sketch (WSE) (Kilgarriff et. al 2004), katere slovenska verzija (Krek in Kilgarriff 2006) je bila v procesu testiranja nadgrajena za namene projekta. Pri delu s FidoPLUS uporabljamo konkordančnik ASP32. Možnosti, ki nam jih ponuja, kot tudi statistične metode in načine iskanja podrobno opisuje spletni priročnik (Arhar 2007), zato jih na tem mestu ne bomo opisovali. Nekoliko več pozornosti zahteva korpusni iskalni sistem SkE, v katerega je vgrajen korpus FidaPLUS in katerega beta verzijo uporabljamo za delo s konkordancami, izdelovanje gramatično-kolokacijskih profilov besed in izvažanje primerov rabe. Konkordančnik omogoča iskanje po lemi, frazah, besedni obliki oziroma na podlagi iskalnega pogoja, ki ga določimo s pomočjo kodiranega zapisa v CQL (Corpus Query Language). Poleg omenjenega lahko v konkordančniku določimo obseg in besedno vrsto besed v besedilnem okolju iskane besede ter tipe besedil, po katerih želimo iskati, pri čemer lahko izbiramo besedila glede na leto izida, prenosnik in zvrst, če je seveda korpus temu primerno grajen. Posamezno konkordanco lahko razširimo na poljuben obseg odstavka. Konkordančni niz pa lahko urejamo . 27 glede na besede levo ali desno od iskane besede, filtriramo, izdelamo vzorec (npr. določenega števila naključno izbranih konkordanc, ki jih nato izvozimo za nadaljnjo analizo - gl. v nadaljevanju), analiziramo glede na pogostnost leme, besedne oblike, kombinacije morfosintaktičnih oznak itd. Poleg možnosti, ki nam jih ponuja konkordančnik, je za pridobivanje leksikalno-gramatičnih podatkov iz korpusa pomembna funkcija WSE, s pomočjo katere za izbrano lemo dobimo seznam kolokatorjev, ki ustrezajo določeni skladenjski relaciji (npr. a modifier: (Prid-Sam): [lep, zgodovinski, trajen spomin; is obj3 (Glag-Sam3): [pokloniti, posvetiti, oddolžiti se^] spominu), možnost izbire konkretnih kolokatorjev iz seznama (TBL - Tick Box Lexicography) ter izvoz korpusnih zgledov, ki vsebujejo izbrane kolokatorje (GDEX - Good Dictionary Examples) (Kilgarriff et al. 2008). Leksikalno-gramatični profil, kot ga omogoča WSE, predstavlja skupaj s prenosom kolokatorjev in zgledov rabe v programski vmesnik osnovo za pridobivanje skladenjskih in kolokacijskih informacij v LBS. Pred tem izdelamo za vsako LE pomensko analizo, na podlagi katere določimo pomenske indikatorje in pomenske sheme. Spomin Fida PLUS 620mfieq = 97 524 15072 59 1665 3.8 a inodifiei 26132 1.3 19227 13.1 pie< : v-d is olji3 uie< : kot-d 0 lep 4559 74.23 0 otroštvo 340 54 13 rtisniti 1783 83.53 □ pokloniti 587 84 16 □ ostati 1735 67.87 □ žrtev 5^47.85 □ priklicati 558 62.08 O posvetiti 496 59.6 □ ohraniti □ trajen 632 58.4 □ mladost 24946.96 □ ostati 2366 55.17 □ oddolati 49 40.12 □ bih □ nostal©£en 190 57.05 □ preteklost 402 44 34 □ slovesnost 261 44.81 □ ubeM 14 25.51 □ prijeten ^50.56 □ dogodek 735 43.05 □ ohraniti M2 42.64 □ posvečati 33 25.14 □ nepozaben 219 49.75 □ holokavst 63 38.98 □ komemoracija 35 35.9 □ prepustiti 39 24.46 □ boleč 288 48.86 □ rojak 129 38.54 □ obeležje 58 35.44 □ nameniti 77 24.32 □ grenek 21848.75 □ maturane: 15 37.9 □ molk M 32.98 □ predajati 14 21.81 □ kolektiven 394 47.05 □ čas 1183 35 82 □ i 216 31.57 □ pnti 25 7.46 □ neidjrisen ^45.72 □ grozota 41 32.54 sasidrati M30.13 id Dnv 32143.52 □ fojba 32 32 M □ svečanost 34 29.74 □ mladosten 14042.31 □ borec 106 31.28 5128.91 21} id 2d "id |m ohM 983a 3.2 arec ob-d 3.0 prec Tirep 28986 2.8 prec brea-d 184 2.8 is gnlri 6SM 2.7 □ obujati 2520 102.63 □ nasmehniti 29 32.9 □ obuditi mi 77.93 Dbiti 70 18.23 □ počastiti ^ 60.66 □ osvežiti 309 57.46 □ buditi 44 33.82 port kot-d 358 2.9 □ ohranjati 135 31.34 □ igodba 2$ 26.61 □ priklicati □ izbrisati □ oMjati □ äxijää □ ohraniti □ OHuiti 68 31.3 □ človek 65 29. S8 46 29.57 §4 26 6 148 25.49 44 24.76 15 14.05 2d 0 □ ob □ iz □ kot □ po □ za □ brez □ z □ razen □ zaradi □ skozi □ med 21710 47.57 □ti 699 24.53 997 22.93 592 22.16 1089 20.71 1578 15.93 165 13.75 1070 10.91 15 10.31 126 9.49 29 7.24 146 7.07 id 135,1 Dwati 373 68,81 □ verati 500 63.28 □ pešai 8045,57 □ ütH 12940,33 □ obuj» 87 39,58 □ zbledeti ^39,03 □ bledeti 38 35,77 □ ostajati 234 3373 □ «tojan 123 32,95 □ obuditi ^32,74 □ lepM 82 32,26 □ jejati 100 30,48 27 195 16 18 33 35 11,82 2d skladenjske . relacije in povezave na kodiran zapis statistične vrednosti -"►frekvenca/ povezave na konkordance povezava na " izbrane kolokatorje z zgledi seznam kolokatorjev možnost izbire kolokatorja (TBL) Slika 3: Leksikalno-gramatični profil samostalnika spomin v WSE. Leksikalna baza: vse, kar ste vedno želeli vedeti o jeziku 89 3.2 Postopek izdelave gesla v LBS Potem ko pripišemo analizirani besedi v iztočnici gesla osnovne informacije, ki so na tej stopnji omejene zgolj na podatek o besedni vrsti, jo analiziramo z vidika pomenske razčlenjenosti in skladenjskega obnašanja. Pri tem uporabljamo naslednji postopek: v SkE ali korpusu FidaPLUS izdelamo naključni vzorec konkordanc (oziroma se po potrebi odločimo samo za določene tipe besedil) s približno 150 do 300 konkordancami. Število konkordanc, ki jih je potrebno analizirati, da si ustvarimo sliko o njeni pomenski razčlenjenosti in tipičnih skladenjskih realizacijah, ni fiksno in je odvisno od besedne vrste in pomenske kompleksnosti obravnavane besede. Konkordančni vzorec s pomočjo programa za konvertiranje28 prenesemo v excelovo datoteko, kjer je pripravljen za nadaljnjo obdelavo. Slika 4: Pomenska analiza konkordančnega niza z vidika udeleženske zgradbe za glagol stisniti. Pomenski analizi sledi strukturna in kolokacijska analiza, ki jo izdelamo na podlagi gramatično-kolokacijskega profila, kot ga omogoča WSE (Slika 3). Tudi tu imamo možnost kolokacijske informacije iz WSE konvertirati v excelovo datoteko, kjer beležimo komentarje in opombe ob posamezni skladenjski relaciji in kolokatorjih. Pomembno pri tem je, da konvertirana datoteka ohranja povezavo s konkordancami, tako da je mogoče obnašanje in relevantnost kolokatorja in skladenjske relacije, v katero tipično vstopa, preveriti v dejanski besedilni rabi. 28 Program za konvertiranje sta za potrebe projekta izdelala sodelavca podjetja Amebis, Rok Rejc in Polonca Kocjančič. a modifier paraden trojanski islandski Slika 5: Kolokacijska analiza samostalnika konj. Ugotovljene jedrne pomene in podpomene za obravnavano LE skupaj s skladenjskimi strukturami, skladenjskimi vzorci pri glagolih in tipičnimi kolokacijami, ki potrjujejo zabeležene pomenske in skladenjske informacije, vnesemo v programski vmesnik DPS, ki ga na kratko predstavimo v nadaljevanju. 4 Programski vmesnik za izdelavo leksikalne baze Za izdelavo LBS uporabljamo programsko opremo podjetja IDM,29 Dictionary Publishing System (DPS). Gre za program, ki je namenjen sestavljanju slovarjev in podobnih jezikovnih virov (Kocjančič et al. 2006). Zasnovan je tako, da redaktorji dostopajo do podatkovne baze prek spleta in z njo delajo bodisi neposredno na strežniku ali pa vnaprej pripravljeno gradivo prenesejo na svoj računalnik, uredijo in vrnejo v bazo, pri čemer za obdelavo uporabljajo programski vmesnik za delo v brezpovezavnem načinu (Entry Editor). Program DPS uredništvu omogoča nadzor nad posameznimi vsebinskimi segmenti, določitev faz obdelave, uporabniških pravic, razdeljevanje gradiva po različnih kriterijih, primerjavo stare in nove različice gradiva, preverjanje in preusmerjanje gradiva, kompleksna iskanja ter obdelave na celotnem slovarskem gradivu v formatu XML. Program omogoča tudi pretvorbo v pdf ter hiter izvoz in uvoz podatkov. Celotni programski paket sestavljata dve osnovni komponenti: DPS strežnik (DPS Website) in DPS vmesnik (Entry Editor). DPS strežnik je spletna funkcija, do katere uporabniki dostopajo s standardnimi orodji za navigacijo po spletu. Na strežniku so orodja za vodenje projektov, administriranje in konfiguriranje sistema ter uporabniški dostop do podatkov, DPS vmesnik pa je funkcija za uporabo v okolju Windows, 29 . ki jo uporabnik naloži na svoj računalnik. Osnovni postopek dela je, da uporabnik z DPS strežnika pretoči podatke, jih obdela in vrne v skladišče (Repository). Ključne prednosti programa so nadzor nad opravljenim delom, varnost podatkov, večuporabniško delo na daljavo, upravljanje s centralno podatkovno bazo in uporabniškimi dovoljenji. Za delo z LBS je pomemben predvsem DPS vmesnik (Entry Editor), kjer je celotno programsko okno razdeljeno na štiri dele: 1. okno (Navigation panel) je namenjeno dostopu do gesel v dodeljenem paketu ter komunikaciji z DPS strežnikom. 2. okno (Wysiwyg view) je namenjeno ogledu gesla brez XML elementov v pogledu za branje, pri čemer je mogoče okno tudi urejati. 3. okno (Tree view) je namenjeno prikazu drevesne strukture gesla z XML elementi. To je glavno okno, ki je namenjeno urejanju gesla. 4. okno (Attributes and Annotations) je namenjeno urejanju atributov pri XML elementih ter vstavljanju redaktorskih opomb k vsebini. Zgornji del 1. okna prikazuje vsebino, ki je naložena na uporabnikov računalnik - je torej v DPS vmesniku - spodnji del 2. okna pa prikazuje vsebino na DPS strežniku. Hkrati uporabnik tudi vidi, ali so gesla zaklenjena s strani drugega uporabnika. 2. in 3. okno se sproti sinhronizirata, 1., 2. in 4. okno pa je mogoče izklopiti in tako prilagoditi površino DPS vmesnika urejanju gesla. Opisane lastnosti povzema spodnja slika. Slika 6: DPS vmesnik (Entry Editor). Zaključek Leksikalna podatkovna baza za slovenščino, ki nastaja pri projektu Sporazumevanje v slovenskem jeziku, je namenjena izdelavi najpomembnejših in hkrati najpotrebnejših slovarskih in jezikovnih priročnikov za slovenščino, kamor sodijo zlasti eno- in dvojezični slovarji, specializirani (frazeološki, kolokacijski, sinonimni in pedagoški slovarji, slovarji/priročniki za učenje slovenščine kot tujega jezika, slovnice, slogovni priročniki itd., ter računalniški obdelavi naravnega jezika. Strukturiranost podatkov v elektronski obliki, upoštevanje leksikalno-gramatičnega pristopa pri opisu LE, izhajanje iz teoretskih in praktičnih spoznanj pri oblikovanju tako slovarjev kot leksikalnih podatkovnih baz evropskih jezikov ter nenazadnje premisleki o vrsti informacij in njihovi notranji organizaciji, ki bi sledili specifičnim lastnostim slovenščine, omogoča po našem mnenju izgradnjo večkrat uporabnega in vedno znova nadgradljivega vira leksikalnih in slovničnih podatkov, ki bo lahko dolgoročno sledil in zadoščal zgoraj izpostavljenim ciljem. Seznam uporabljenih kratic CPA (Corpus Pattern Analysis) - projekt Analiza korpusnih vzorcev DPS (Dictionary Production System) - računalniški sistem za izdelavo slovarjev DTD (Document Type Definition) - definicija tipa dokumenta EFL-slovarji (English as Foreign/Second Language) - slovarji za učenje angleščine kot tujega/drugega jezika FE - frazeološka enota FN - projekt: FrameNet gbz ali GBZ - glagolska besedna zveza GDEX (Good Dictionary Examples) - računalniška funkcija SkE za avtomatično izbiro slovarskih zgledov LBS - leksikalna podatkovna baza za slovenščino LE - leksikalna enota LPB - leksikalna podatkovna baza RONJ - računalniška obdelava naravnega jezika sbz - samostalniška besedna zveza SkE (Sketch Engine) - računalniški program za izdelavo leksikalno-gramatičnih profilov besed SSJ - projekt Sporazumevanje v slovenskem jeziku TBL (Tick Box Lexicography) - kliksikografija30 WSE (WordSketch) - računalniška funkcija SkE za izdelavo besednih skic Literatura Arhar, Špela, in Gorjanc, Vojko, 2007: Korpus FidaPLUS: nova generacija slovenskega referenčnega korpusa. Jezik in slovstvo 52/2. 95-110. 0 Gre za delovni izraz, ki ga uporabljamo v specifikacijah za izdelavo LBS. Arhar, Špela, 2007: Kaj početi z referenčnim korpusom Fidaplus. Ljubljana: Filozofska fakulteta. . Atkins, Sue B. T., in Rundell, Michael, 2008: The Oxford Guide to Practical Lexicography. Oxford: Oxford University Press. BNC - British National Corpus: . Čermak, František, 2009: Leksikografovi zapiski o korpusnem slovarju. Jezik in slovstvo 25-42. FidaPLUS: . Fillmore, Charles J., Johnson, Christopher R., in Petruck, Miriam R. L., 2003: Background to Framenet. International Journal of Lexicography 16/3. 235-250. Hanks, Patrick, 1994: Linguistic norms and pragmatic exploitations, or Why lexicographers need prototype theory and vice versa. Kiefer, Ferenc, Kiss, Gabor, in Pajzs, Julia (ur.): Papers in Computational Lexicography: Complex '94. Research Institute for Linguistics, Hungarian Academy of Sciences. Hanks, Patrick, 2009: Sestavljanje enojezičnega slovarja za domače govorce. Jezik in slovstvo 7-24. Kilgarriff, Adam, Richly, Pavel, Smrz, Pavel, in Tugwell, David, 2004: The Sketch Engine. Williams, G. in Vessier, S. (ur.): EURALEX 2004 Proceedings. Lorient: Universite de Bretagne-Sud. Kilgarriff, Adam, 2006a: Word senses. Agirre, E., in Edmonds, P. (ur.): Word Sense Disambiguation: Alghorithms and Applications. New York: Springer. 29-45. Kilgarriff, Adam, 2006b: Collocationality (and how to measure it). Corino et. al (ur): Proceedings of 12th EURALEX International Congress, EURALEX 2006. Alessandria: Edeizioni Dell'Orso. Kilgarriff, Adam, Husak Miloš, McAdam, Katy, Rundell, Michael, in Rychly, Pavel, 2008: GDEX: Automatically Finding Good Dictionary Examples in a Corpus. Bernal, Elisenda, in DeCesaris, Janet (ur.): Proceedings of the XIII. Euralex international Congres (Barcelona, 15-19 july 2008). Barcelona: Institut universitari de lingü^stica aplicada Universitat Pompeu Fabra. Kocjančič, Polonca, Krek, Simon, in Climent, Philippe, 2006: Bilingual dictionaries and IDM DPS: the development of a corpus-driven Slovenian-English pocket dictionary and its implementation in the IDM dictionary publishing system. Corino et. al (ur): Proceedings of 12th EURALEX International Congress, EURALEX 2006. Alessandria: Edeizioni Dell'Orso. 431-438. Krek, Simon, in Kilgarriff, Adam, 2006: Slovene Word Sketches. Erjavec, Tomaž, in Žganec Gros, Jerneja (ur.): Jezikovne tehnologije 5. Ljubljana: IJS. 62-65. Krek, Simon, 2008: Framenet in slovenščina. Jezik in slovstvo 53/5. 37-54. LDOCE - Longman Dictionary of Contemporary English, 20034. Harlow: Pearson Education Ltd. MEDAL - Macmillan English Dictionary for Advanced Learners, 20072. Oxford: Macmillan Publishers Ltd. Meer, Geart van der, 2006: It's about Time: On Coherence and Simplicity in Dictionary Entries. English Studies. Routledge. 602-616. NODE - The New Oxford Dictionary of English, 1998. Oxford: Oxford University Press. Pustejovsky, James, 1995: The Generative Lexicon. Cambridge, Massachusetts: MIT Press. Sinclair, John McHardy, in Coulthard, Malcolm, 1975. Towards an Analysis of Discourse: the English Used by Teachers and Pupils. Oxford: Oxford University Press. Vidovič Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje - Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF. Vodušek, Božo, 1961: O leksikografskem ugotavljanju in urejanju besednih pomenov (Referat na III. jugoslovanskem slavističnem kongresu). Jezik in slovstvo 7/1. 5-10. Spletne strani Spletni slovarji: . (Dostop: 6. 7. 2009.) . (Dostop: 6. 7. 2009.) Projekt SSJ: . (Dostop: 6. 7. 2009.) . (Dostop: 6. 7. 2009.) FrameNet: . (Dostop: 6. 7. 2009.) . (Dostop: 6. 7. 2009.) . (Dostop: 4. 8. 2009.) British National Corpus: . (Dostop: 4. 8. 2009.) Računalniški sistem za izdelavo slovarjev IDMDPS: . (Dostop: 6. 7. 2009.)