Z m e s. IX. Nastopila je krasna pomlad, ki je tudi v starikavem in objestnem srcu Rešetarja zbudila vigredna čuvstva. Mislil sem si, ,,za mano ostani o mesto!" in šel sem v Tivoli, kjer je mrgolelo raznega ljudstva. Zatopljen v naše borne ueiteljske razmere in visokoleteče klerikalne nakane, šetal sem po drevoredih kakor navit človeški avtomat, ne meneč se za ponujano razkošje pomlajene prirode. Gorje ti! nWen die Gotter hassen, den machen sie zum Schulmeister!" Dražestne in brbljajoče kokete z dragocenimi oblekami in blesketajočim nakitjem; elegantni in blazirani wfrakarji" v najnovejših prismodijah me niso zanimali, pač pa višji gimnazijci, ki so si privoščili še nekaj svobodnih ur svobodnega dneva v svobodni prirodi, preden jih v predpisanih eksercicijah ožehtajo posvetnega duha. Takoj mi pride na raisel klerikalni uradnik v naučnem ministrstvu, ki si pri zeleni mizi beli glavo, kako bi poklerikalil učiteljišča v novem organizacijskem štatutu, v katerem bo tudi ministriranje in cerkovništvo obligaten predmet. Orglanje se uvede za zajutrek, kosilo in večerjo, sicer si učiteljisčniki po besedah ^Cerkvenega Glasbenika" ne pridobe nikdar dovolj edino potrebne spretnosti. Pedagogika, didaktika in take neumnosti bodo le za konfekt. Kar organist Kosem tam čveka, ni vredno odgovora. Zroč v bližnjo tožno bodočnost, sem postal naenkrat sentimentalen, neumen, pobožen in mahnil sem jo k brumnim frančiškanom, ki so mi pa dali ^to suho", ker čitam aSlovenski Narod", ^Ljubljanski Zvon", wRdeči prapor", wZvončeka in pišem celo v ^Učiteljskega Tovariša". G. urednik, ste res prerok, ki ste v naprej vedeli, kaj me čaka. Nič ni poraagalo, četudi sem dejal, da sem potrpežljivo prečital ves članek »Magister Liberalis" v pobožnem BDomoljubu". Na vso srečo sem se vdeležil isti večer zabavnega večera MLjubljanskega učiteljskega društva", kjer mi je krasno petje pregnalo vso sitnost in zlovoljo. Tovariša Stiasnega sem prav zvesto spremljal v Kavkaz, čudeč se mu, da si upa tako daleč z doma, kar ni navada naših krotkih in boječih Slovencev. Torej vsa čast mu! Zvedel sem , da je Lenko pred mnogimi leti pri slovesni otvoritvi spomenika cesarja Jožefa II. v Gelju igral komedijo in v imenu Slovencev imel slovenski govor. Kri ni voda! Pri otvoritvi železnice iz Gelja v Velenje pa mu je baje štajerski vojvoda grof Wurmbrand svetoval, naj se bolj briga za svoje gospodarstvo nego za politiko. In zdaj se zadnji ^Slovenski Gospodar" pritožuje, zakaj niso slov. učitelji na Štajerskem ogorčeni proti Lenku, predbacivajoc jim zvezo z nernškimi učitelji. Kaj pa vi, svečeniki vseh narodnosti? Ali ne delate vsi po enem receptu? Šolske razmere na Štajerskem prihajajo slabše od dne do dne. Radi slovenskega deželnega nadzornika, ki bi se imel imenovati, je tresel nemški Mihel svojo čepico tako, da mu je skakljal »cofel" okrog ušes, slovenski poslanci in slovensko prebivalstvo pa je ostalo »kiihl bis in das Herz hinein". Kakor se sliši, postane nemški hujskač iz Maribora Frisch desna, to je pedagoška ali pedagogiška roka deželnega nadzornika Linharta, dočirn je Ambrožič ali Armbrustschtitz njegova leva, to je administrativna roka, znana kot nedosegljiv MSchreibfuchs". Da potrebuje Linhart razen svojih še dve roki, je slabo znamenje, zakaj wwem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand", seve nemški zagrizenci mu tega ne morejo dati. Bivši štajerski cesarski namestnik Bacquechem je neki o zmožnosti Linhartovi imel čudne pojme, ki bi mu skoraj donesli »den blauen Bogen". »Zvonček" se je torej prav lepo razširil po slovenski domovini. Cudno je vsekakor, da mu vse klerikalno preziranje in kritikovanje ni zamoglo nič škodovati. Še bolj čudno pa je, da v krasno stoječe mesto Kamnik, ki ima nad 2000 prebivalcev in se s ponosom imenuje kranjski Ischl, ne prihaja niti eden izvod ,,Zvonckaa. Kamničani in kamniški učitelji! Ali so vaša srca za slovensko mladino in naše učiteljske težnje bolj mrzla nego s snegom pokriti orjaki Kamniških planin, kjer že izpod snežene odeje vzdigujejo zvončki svoje bele glavice, oznanjujoč veselo vigred, ki bi naj vse zdramila iz dolgega otrpnjenja k živahnejšemu zanimanju naših teženj! Operite svoj madež, sicer vas mora biti sram pred vsako najmanjšo vasico. Kešetar.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si