•o
:<n ■o
-O
im
¡«/"> im
-r--¡r-
90,6 95,1 95,9 100,3
Navdih za modno jesen in zimo
Še malo in hop na smuči
Št. 91/Leto 66/Celje, 22. november 2011/Cena 1,10 EUR
□
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
OGLAŠUJTE PRAZNIČNI ETICI!
03/4225 105 03/4225 107
Nas bodo zadrževalniki obvarovali?
Javna razprav o »um Radeška papirnica v
mikih r»rprl nn-	■ ■
zadrževalnikih pred po- . v u i a plavami buri duhove v primežu bank Spodnji Savinjski dolini. Je to pot, ki nas bo obvarovala pred kolesarjenjem po poplavljenih cestiščih,
se sprašujejo predvsem Tudi glas mladih lastniki zemljišč.	odloča
Rejništvo ni poklic, je način življenja
Preveč je belih rož ob cesti

BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA
Književniki z obsoteljske meje
WMEGM
OiNORimniM
mttMžaleciiii
jSrSjnlSñítalaoSostiieSfZaiSseiKUPce!!!!
Utrinek iz poplav v Laškem leta 2007. Foto: SHERPA (arhiv NT)
Več na strani 7!!!
GOSPODARSTVO
Agresija na savinjska zemljišča?
Načrtovana gradnja suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini buri duhove - Kmetje terjajo jasne odgovore
Iz razprave
Javni obravnavi osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za poplavno varnost Spodnje Savinjske doline v Preboldu in Žalcu sta pokazali, da se bodo zaradi takšnih ali drugačnih interesov še križala kopja. Kot so ponavljali pripravljavci DPN, so suhi zadrževalniki najboljša rešitev za varnost pred poplavami tudi v Spodnji Savinjski dolini, kmetovalci pa, jezni, ker jih nihče ni nič vprašal, so opozarjali, da na račun Celja in drugih nižje ležečih krajev ob Savinji ne gre žrtvovati najboljših kmetijskih zemljišč.
Kot so na javnih obravnavah zatrjevali načrtovalci in predstavnice ministrstva za okolje, je glavni namen gradnje suhih zadrževalnikov občutno zmanjšali poplavno ogroženost vseh naselij in kmetijskih površin. »Območje Spodnje Savinjske doline spada med poplavno zelo ogrožena območja v Sloveniji. S poglabljanjem rečnega korita reke Savinje se je njena prevodnost nad Celjem povečala, možnost razlivanja voda pa se je zaradi tega bistveno zmanjšala. Z lokalnimi pro-tipoplavnimi ureditvami na prizadetih območjih ni možno zagotoviti dovolj velike
Eden od slajdov za prikaz suhih zadrževalnikov
poplavne varnosti naselij v spodnji Savinjski dolini, mesta Celje in Laškega, zato je treba predvideti ureditve, ki bodo omogočale zadrževanje visokih voda,« navajajo v povzetku poročila.
V grobem bi rekli, da se kmetje strinjajo, da so pro-tipoplavni ukrepi nujni, zahtevajo pa trdna zagotovila, da varovanje krajev ob Savinji ne bo največje škode povzročilo ravno v Spodnji Savinjski dolini.
Nič na silo
Na obeh javnih razpravah se je zbralo kar precej občanov, pripombe in vprašanja pa so mnoge spomnile na dogajanje pred leti, ko so skozi Spodnjo Savinjsko dolino umeščali avtocesto. Tudi tokrat je bilo izpostavljenih veliko vprašanj, razmišljanj in opozoril. Da gre za grob poseg v prostor, da bodo velikanski nasipi kvarili podobo krajine, da voda prinaša tudi
do zagotovi, da bo poplava čez deset let, ne bi zahteval odškodnine. Vendar tega zagotovila seveda ni, in kme-tijci bomo zemljo obdelovali na lastno tveganje. Po poplavi bomo, če bodo odkrili ostanke nedovoljenih substanc, imeli pridelek doma. Kdo bo potem odgovarjal za škodo?«
Osnutek DPN in okolj-sko poročilo sta javno razgrnjena na MO Celje, v občinah Žalec, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko ter na ministrstvu za okolje in prostor. Pobude, mnenja in pripombe je možno podajati v času javne razgrnitve, ki traja do ponedeljka.
umazanijo in da bo dlje časa stoječa voda povzročala škodo na kmetijskih pridelkih, pojavil se bo problem podtalnice in še česa.
Skratka, kar nekaj vprašanj, na katera so skušali odgovoriti med javno obravnavo, kmetje pa so odločeni, da bodo zah-
Vinko Drča: »V okoljskem poročilu posledice v kmetijstvu, ki bodo nastale zaradi gradnje, sploh niso omenjene. Nikjer niso ovrednotene kmetije kot celote pred in po izgradnji. Zahtevamo, da okoljsko poročilo dopolnijo s temi podatki, šele potem pa bi se lahko pogovarjali o morebitni nastali škodi. Poplavljene bodo skoraj iste površine kot sedaj.
Vedeti je treba, da ministrstvo za kmetijstvo jemlje vzorce zemlje in rastlin. Če v njih ugotovi nedovoljene snovi, lahko izgubimo certifikat. Očitki o odškodnini pa se lahko slišijo tako ali drugače. Gre za to, da našo lastnino uničujemo za korist Celja in nizvodnih krajev. Menim, da imamo vsi, ki se preživljamo s kmetovanjem, pravico do jasnih odgovorov.
Nikoli ne vemo, kdaj bo poplava, odvisni pa smo od dolgoročnih pogodb. Če nek-
tevali dopolnitev okoljskega poročila o vplivih na pridelke ter jasne odgovore tudi glede povračila škode. Kot so obljubili načrtovalci, bodo vse pripombe in predloge podrobno preučili ter podali natančne odgovore. Žalski župan Jan-
Franci Gajšek: »Na območju Dobriše vasi, Levca, Petrovč ... je odnos do načrtovane gradnje precej odklonilen, saj menimo, da gre za agresiven poseg v prostor. Prizadete bodo ogromne površine. Tudi menimo, da vodovarstveno območje za Celje, ki nas tako ovira pri kmetovanju, ne gre v korak s poplavnim območjem.
Še huje je, da načrtovalci že sedem let rišejo, mi pa nič ne vemo. Strokovnjaki bi morali priti na teren, da bi videli, kaj pomenijo ti načrti. S kmetijstvom se preživljajo
ko Kos je opozoril, da se na silo ne bo dalo narediti nič. »Treba bo odgovoriti na vsako vprašanje, saj se bomo vse občine povezale in ščitile interese ljudi.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Vseh deset zadrževalnikov s prostornino 11 milijonov kubičnih metrov vode in s površino 770 hektarov za vode Savinje in Bolske bi bilo naenkrat polnih le vsakih sto let, na vsakih dvajset let pa praviloma samo eden ali dva.
Polna dvorana v Žalcu
Zadrževalnik 1 dolžina nasipa (m) 1 razlivna površina (m2) 1 prostornina (m3) 1 višina (m)				
Levec	1.504	415.170	826.000	4.60
Petrovče	4.085	1.219.860	1.761.950	4,60
Dobriša vas	3.808	683.240	746.435	4,50
Roje	2.000	496.500	728.565	4,20
Šempeter 1	1.202	351.540	1.053.980	6,50
Šempeter 2	1.170	293.480	601 .220	4,40
Dobrteša vas	1.670	224.460	417.710	4.70
Latkova vas	2.661	392.900	1 .047.335	5,00
Kaplja vas	1.563	934.120	1 .486.320	5,20
Trnava	3.100	950.180	2.459.075	6,80
Deset zadrževalnikov
Namen DPN je umestiti nasipe zadrževalnikov, vodotokov in spremljajočih objektov v prostor in podrobneje določiti gradbeno tehnične, oblikovalske, tehnološke, varstvene in druge pogoje za zagotavljanje ustreznih bivalnih, delovnih in proizvodnih razmer ter ukrepe za razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Z DPN se določijo tudi pogoji za opremljanje s prometnimi, energetskimi, komunalnimi in drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami. Hkrati je DPN osnova za parcelacijo zemljišč ter izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, sprejem uredbe pa pravna podlaga za odkup zemljišč oziroma pridobitev služnosti.
V ta namen načrtujejo izgradnjo 8 zadrževalnikov ob Savinji z imeni Levec, Petrovče, Dobriša vas, Roje, Šempeter 1, Šempeter 2, Dobrteša vas in Latkova vas ter izgradnjo 2 zadrževalnikov ob Bolski z imeni Kaplja vas in Trnava. Poleg zadrževalnikov naj bi zrasel nasip Vrbje, uredili naj bi strugo in brežine Savinje od Medloga do Grobeljskega mostu, zgradili nasip Gomilsko ter uredili strugo in brežine Bolske pri Gomilskem. V DPN predvidevajo še izgradnjo, ureditev in sanacija štirih odvzemnih mest materiala; izgradnjo, preureditev in prilagoditev javne gospodarske infrastrukture ter vse ostale ureditve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.
Za funkcionalnost zadrževalnikov so predvideni vtočni in iztočni objekti, na katerih bodo vgrajene zapornice. Za upravljanje z zapornicami je načrtovan sistem monitoringa. Na območju križanj ureditev z cestami in potmi so načrtovane deviacije, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo se komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti. »Pri izvajanju del bo upoštevano načelo sonaravnosti in krajinsko ekološki vidik,« napovedujejo v ministrstvu.
US
NOVI TEDNIK
VOLITVE 2011
3
cele družine in za marsikoga so takšne rešitve uničujoče. Seveda se zavedamo, da je treba Celje in druge kraje tudi zaščititi, vendar so druge možnosti.
Moti nas, da se struga Savinje sploh ne ureja. Da imamo zanemarjeno strugo, ki nima pretočnosti, da so ponekod kupi gramoza, da gozd raste po sredi struge ... Če bi uredili brežine, zgradili jezove, mogoče kje razširili strugo in tako poskrbeli za pretočnost, bi bila poplavna varnost zagotovo boljša. V DPN je zajeto vse, še ptiči, in race, nas, ki se s kmetovanjem preživljamo, pa ni nikjer.«
Rado Romih, direktor Razvojnega centra Planiranje, ki je izdelal DPN: »Vseh poplavljenih površin je bilo doslej 1.500 hektarjev, po izgradnji zadrževalnikov pa jih bo približno 770 hektarjev. Drugod se potem poplave ne bi več pojavljale. S tem bi pred naraslimi vodami obranili vsaj polovico zdaj poplavnih območij, pa tudi več kot 500 stavb, od tega polovico stanovanjskih hiš. Samo delno drži, da bi z gradnjo zadrževalnikov ščitili samo Celje in Laško. Veliko koristi bodo imeli od njih tudi prebivalci Spodnje Savinjske doline. Tudi usmeritev vodno-gospodarske stroke je, da se vode zadržujejo in ne spuščajo. Je pa seveda predvideno povračilo škode zaradi visokih voda v zadrževalnikih, na primer kmetom.«
Najbolj zgovoren dokaz, da pripravljavci DPN z občani niso ravno sodelovali, je utrinek z razprave v Preboldu, ko je nekdo povprašal, kaj bo z njegovim objektom, če je čezenj vrisan nasip. Pripravljavci so mu pojasnili, da je eden od 26, predviden za odstranitev ...
Kaj pa mladi?
So pomembna volilna skupina, ki lahko s svojim razmišljanjem znatno vpliva na prihodnost države
Današnja mladina nemalokrat naleti na nostalgična obujanja spominov staršev, kako jim je prva zaposlitev po šolanju tako rekoč potrkala na vrata. Da ne govorimo o selitvi v lastna stanovanja, ki so kot gobe po dežju čakala na svoje mlade lastnike. Visoka stopnja brezposelnosti in stanovanjska problematika pa sta del krutega vsakdana mladih dve desetletji pozneje. Daleč od tega, da bi hrepeneli po ponovni vzpostavitvi socializma, ki je imel svoje pasti, kakor jih ima danes tudi kapitalizem.
Vsaka štiri leta za dober pravice na 16 let po neka-
mesec našo podalpsko deželico čudežno preplavijo rešitve še za tako zapleten problem. Politiki v svojih predvolilnih kampanjah na dolgo in široko predstavljajo različne obljube, ki na žalost po volitvah v veliki večini izginejo kot kafra. Kljub temu, da se delež mladih v Sloveniji vztrajno zmanjšuje, danes še vedno po podatkih statističnega urada obsega petino celotnega prebivalstva. S tem so mladi tudi pomembna volilna skupina, ki bi v primeru znižanja praga volilne
terih izračunih pridobila še približno 60 000 novih volilnih upravičencev. A ravno mladi imajo na račun zniževanja starostne meje največ pomislekov. Večina vprašanih meni, da bi to pomenilo prevelik vpliv staršev na njihove politične usmeritve ali preprosto volilno abstinenco, saj kot pravijo najstniki, »nimajo pojma«, kaj se dogaja v politiki.
Mladi so pomembni volilni upravičenci, saj za razliko od ostale populacije niso odraščali v obdobju ideoloških
trenj. V zadnjem času še tako prisotna delitev na leve in desne se jim zdi povsem tuja. Če se je tik po razpadu zdaj že nekdanje vlade zazdelo, da politični prostor ne more ponuditi nič novega kot ideološko sprte tabore, se je v zadnjem mesecu pojavila obilica novih strank s staro-novimi obrazi in z ideološko neodvisnimi programskimi usmeritvami.
Tudi mladi prevzemajo odgovorno nalogo, da svoj glas dodelijo kar se da najbolj učinkoviti ekipi, ki bo po volitvah zavihala rokave in mladim omogočila boljši ter pravičnejši jutri. Zanimalo nas je, na podlagi česa bodo mladi dodelili svoj volilni glas. Ali se bodo odločali na podlagi volilnega programa, karizmatičnih oseb, znanih osebnosti, predsednika stranke ali navsezadnje ideološke pripadnosti.
Pornografija
Mož, pes in pajek
velika večina starejših od 18 let ne voli. Pomembneje kot nižanje starostne meje bi bilo poskrbeti, da bi se mladi udeležili volitev.«
Klavdija Beričič, 26 let, Parižlje
»Volitev se nameravam udeležiti. Ne spremljam predvolilnih oddaj, ne berem volilnih programov. Na mojo odločitev je do zdaj precej vplivalo mnenje mojih staršev in tudi letos najverjetneje bo. Je pa po eni strani prav vseeno, koga bom volila, ker tako ali tako bodoča vlada ne bo izboljšala stanja v Sloveniji. Glede znižanja volilne pravice na 16 let sem proti, saj sem sama stara 26 let pa se še vedno zanašam na mnenje staršev. Delitev na leve in desne me ne gane, zame so vsi enaki.«
Jan Vernik, 18 let, Celje
»Glede sodelovanja na volitvah se še odločam. Trenutno še ne vem, koga bom volil. Najverjetneje se bom pozanimal pri starejših prijateljih in seveda tudi starših, saj je moje trenutno zanimanje za politiko minimalno. Delitev na leve in desne me ne obremenjuje in vsekakor ne bo vplivala na mojo izbiro. Znižanje starostne meje se mi zdi popolnoma nesmiselno, saj bi s tem dosegli še višji odstotek volilne abstinence.«
Rok Končina, 27 let, Laško
»Še vedno ne vem, ali se bom udeležil volitev. Niti se še nisem poglabljal v posamezne stranke. Kakšen teden pred volitvami se bom podrobneje pozanimal glede kandidatov. Ne vem, kaj je smisel delitve na leve in desne, zato name to sigurno ne bo vplivalo. Da bi se starostna meja znižala na 16 let, ni potrebno, saj tudi
Žana Selič, 18 let, Šentjur
»Za politiko mi je popolnoma vseeno. Ni mi mar, kdo je na oblasti, zame so vsi enaki. Lahko, da bom čez čas spremenila mnenje, vendar se trenutno tudi volitev ne nameravam udeležiti.«
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Statistični urad RS šteje v kategorijo mladih vse prebivalce stare med 15 in 29 let. V Savinjski statistični regiji živi po tej opredelitvi slabih 47 000 mladih, kar pomeni 18 % prebivalcev regije. Od tega je dobrih 11 000 dijakov in slabih 15 000 študentov, kar znaša približno 58 študentov na 1000 prebivalce. 60 % ima srednješolsko izobrazbo, 23 % osnovnošolsko in 17 % višješolsko ali več.
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
»... nisem nikakršni moralni čistun, ampak zdi se mi, da vznemirljiva erotika čedalje bolj prerašča v trdo pornografijo ...«
3		0	0
anan		IB	ni
Radeška papirnica v primežu bank
V družbi Radeče papir imajo naročila in delo, vendar za preživetje potrebujejo pomoč bank
Potem, ko smo že v torkovi številki NT poročali o težavah v družbi Radeče papir, so konec tedna težave dobile povsem konkretne napovedi o možnostih stečaja v tej radeški družbi. V petek so se oglasili zaposleni in uprava, sinoči so se na izredni seji sestali svetniki v občini Radeče, vsem pa je skupna zahteva - ali pa prošnja - bankam, naj se papirnice, ki ima naročila in delo, »usmilijo« s posojilom. Rok je današnji dan, torej torek. Če radeški papirničarji ne bodo prejeli likvidnostnih sredstev, bodo menda ne glede na posledice prisiljeni ustaviti papirni stroj pet.
Radeče papir je še ena zgodba, ko bi zlom podjetja pomenil pravo socialno katastrofo za domače okolje. Radeška družba je v hude likvidnostne težave zašla potem, ko papirni stroj pet, ki so ga zagnali lani, ni dal pričakovanih rezultatov. Na višino devetmesečne izgube je vplivalo tudi izredno povi-
Nov stroj v Radečah, ki je papirnico spravil v velike težave, je lani Peter Tevž napovedal z velikim zanosom.
šanje cen bombažnega izče-ska. V upravi so potrdili, da so zaradi likvidnostnih težav morali zaustaviti papirni stroj štiri, na katerem izdelujejo bel papir, vse z namenom, da bi zagotovili sredstva za delovanje papirnega stroja pet, v katerega so vložili 20 milijonov evrov. »Vsaka nenačrtovana zaustavitev tega stroja
bi zaradi zamude v dobavah pomenila izjemno visoke penale, vnovčitev garancij ter uvrstitev na črno listo nekorektnih poslovnih partnerjev za nekaj let. Zaradi izpada prodaje papirjev s papirnega stroja štiri pa je tovarna do 10. novembra utrpela 3,6 milijona evrov izpada prihodkov,« navajajo v upravi.
O svojih težavah so banke obvestili že spomladi, ko so tudi zaprosili za povečanje kredita za obratna sredstva. Julija so vložili tudi ustrezen zahtevek za kredit, ki pa ga banke še niso potrdile. Zato so se obveznosti tovarne do dobaviteljev nenormalno povečale, grozi celo izklop elektrike. V vodstvu sicer upajo, da bodo dobili kredit ter tako nadaljevali s proizvodnjo in izpolnjevanjem prejetih naročil.
Zaposleni v negotovosti
V anonimnem pismu so na svoj položaj opozorili tudi zaposleni v radeški družbi, ki je sicer od leta 1999 v lasti podjetja G-M&M oziroma Petra Tevža. Zaposleni so navedli, da jih je ravno lastnik Tevž obvestil, da bodo v podjetju verjetno morali v tem tednu ugasniti edini še obratujoči stroj. Kot razlog za ustavitev proizvodnje, tako v pismu, naj bi Tevž navedel, da zaposleni niso dobro delali. Delavci, ki v petek prvič po dolgih letih niso prejeli plač, so seveda zelo žalostni in prizadeti. Številni imajo zelo nizke dohodke, tako da prihrankov nimajo, ni pa malo primerov, da je v podjetju našlo delo več družinskih članov. Od vodstva želijo, da jim poda jasne odgovore in jih pravočasno seznani tudi z morebitnim stečajem. Zaposleni namreč ne bodo delali zastonj, v skrbeh so tudi zaradi neplačila obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Če vemo, oziroma če v vodstvu podjetja trdijo, da imajo trenutno dovolj dela, kakovostna naročila in zagotovljeno proizvodnjo do konca februarja 2012, potem je odnos bank do rade-ške papirnice še toliko bolj nerazumljiv.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA (arhiv NT)
V Radečah so ogorčeni zaradi neodzivnosti bank, ki da se igrajo z usodo 375 delavcev. Kot pravijo, je zaradi ravnanja bank ogrožena visokotehnološka proizvodnja papirnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo in zagotovljeno prihodnostjo.
Rešitev je v SDP
Rast velenjskega podjetja Plastika Skaza
V velenjski Plastiki Skaza so svojo poslovno pot začeli kot mnogo drugih podobnih podjetij: družinsko podjetje zakoncev Skaza, Martine in Franca, je pred 36 leti začelo delovali v manjši garaži. Podjetje je počasi raslo, dosegalo vzpone in padce. Sedaj iščejo odgovor, kaj storiti danes, da bo podjetje uspešno na trgu tudi leta 2150.
Vsaj tako se je glasila razprava, s katero je na razvojni konferenci Saša regije sodelovala Ana Laura Rednak, direktorica prodaje in financ v velenjskem podjetju. Kot je povedala, v podjetju, ki ga sedaj vodi Igor Skaza, v zadnjih letih dosegajo izjemno rast. Število zaposlenih je 160 delavcev, ki so lani ustvarili 11 milijonov evrov prihodkov, za letos pa načrtujejo 30-odsto-tno rast, ob tem pa več kot 92 odstotkov artiklov izvozijo v države Evropske unije.
Delo in načrte je na razvojni konferenci predstavila Ana Laura Rednak.
Eden njihovih kupcev je Ikea, njihovo izdelki iz plastike so sestavni deli v avtomobilski industriji in beli tehniki, zato svoje odjemalce, na primer Gorenje, najdejo tudi na domačem trgu. »Gospodarske
Danes velikokrat slišimo slabe stvari o plastiki, vendar pa se niti ne zavedamo, kako pomemben del naših življenj je. Dovolj zgovorna je statistika, da letno proizvedemo več plastike kot vseh drugih materialov skupaj.
krize skorajda ne čutimo - čutijo jo tisti, ki o njej razmišljajo,« je poudarila Rednakova. Sicer so velenjsko »plastiko« v zadnjem času dvignili predvsem nove blagovne znamke in izdelki. Eden takšnih je Or-ganko, ki so ga lani uspešno predstavili tudi na celjskem Mosu, sedaj pa ga poznajo kupci na trgih po celi Evropi. Organko je funkcionalno izdelan koš iz reciklirane plastike, ki reši nelagodnosti pri zbiranju in ločevanju vseh vrst bioloških odpadkov. Uveljavili bodo še yodo ter maks&liza, izjemno funkcionalne in di-zajnersko izpopolnjene izdelke iz recikliranih ali biološko razgradljivih plastičnih mas.
Novi izzivi
Kot je navedla Rednakova, je njihova glavna formula SDP - strast, disciplina in pogum. »Ključnega pomena pa so ljudje, ki ustvarjajo naš kapital, spremembe na trgu in dodano vrednost. V njih vidimo vse večji potencial, zato razvijamo nove razvojne oddelke, tehnologijo in lastne blagovne znamke.« Čeprav so v Plastiki Skaza ponosni na proizvodno
halo, pa iščejo nove poslovne prostore. Kot kaže, bodo novo zgodbo pisali v velenjski Tre-buši, kjer naj bi zrasla nova proizvodna in skladiščna hala, saj se na sedanji lokaciji soočajo z veliko prostorsko stisko.
US
Foto: JOŽE MIKLAVC
Cetis bolje tudi v tujini
Po izgubi v minulem
obdobju se na bolje obrača v celjskem Cetisu, ki je poletne mesece zaključil v plusu.
V poletnih mesecih so v Cetisu zaslužili dobro tretjino več kot v enakem obdobju lani, skupno pa so ustvarili 7,8 milijona evrov. Od tega so precejšnjo rast prodaje zabeležili v tujini, kjer so ustvarili dobrih 37 odstotkov prodaje. Kljub višjim stroškom so zabeležili 700 tisoč evrov dobička, medtem ko so lani v primerjalnem obdobju v Cetisu beležili rdeče številke oziroma 600 tisoč evrov izgube. Bolje kot lani so poslovale tudi vse hčerinske družbe celjskega Cetisa.
US
Nemčija še vedno gonilo gospodarstva
V tem tednu so bili objavljeni pomembni makroekonomski podatki za nemško gospodarstvo. To je v tretjem četrtletju ustvarilo 2,5-odstotno gospodarsko rast na letni ravni. Rast nemškega BDP je bila v primerjavi z drugim četrtletjem 0,5-odstotna, kar je v skladu s pričakovanji. V prejšnjem četrtletju je bila rast 0,3-odstotna, potem ko je bila v uvodnem letošnjem četrtletju še 1,3-odstotna.
Čeprav Nemčija ostaja glavni motor evropske gospodarske rasti, je v državi razpoloženje podjetnikov vedno bolj pesimistično. Konjukturni indeks Zew je novembra zdrsnil na minus 55,2, potem ko je bila njegova vrednost mesec prej minus 48,3. Gre za najnižjo raven po oktobru 2008. Grčija je na torkovi dražbi s prodajo trimesečnih zakladnih menic zbrala 1,3 milijarde evrov. Tudi tokrat se je zadolžila po višji ceni. Atene so bile namreč prisiljene pristati na povprečno obrestno mero v višini 4,63 odstotka. Podatki grškega statističnega urada sicer kažejo, da se je grško gospodarstvo v tretjem četrtletju na letni ravni skrčilo na 5,2 odstotka.
| PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU M			ED 14.11.IH18.il.		2011
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	85,60	22,66		0,12
CETG	Cetis	21,00	0,86		0,00
GRVG	Gorenje	4,90	434,01		-2,97
PILR	Pivovarna Laško	12,10	34,46		5,22
JTKG	Juteks	16,00	0,00		0,00
ET0G	Etol	65,00	0,85		0,00
V tem tednu je bila v ospredju tudi dražba italijanskih petletnih obveznic v višini treh milijard evrov. Zahtevana donosnost je dosegla 6,29 odstotka, kar je nevzdržno. Še pred mesecem je Italija pri izdaji petletnih obveznic pristala na 5,3-odstotno kuponsko obrestno mero. Industrijska proizvodnja v evrskem območju se je septembra v primerjavi z avgustom znižala za dva odstotka, kar je znak, da Evropo čaka vsaj eno četrtletje, ko bo BDP padal.
Zanimiv podatek je prišel iz ZDA, kjer so zabeležili rekordno število prebivalcev, ki živijo pod pragom revščine. Glede na novo formulo, ki upošteva tudi višje cene v zdravstvu in druge stroške, je namreč v ZDA trenutno revnih 49,1 milijona ljudi (16,05 odstotka prebivalstva).
INDEKSI MED 14. 11. IN 18.11.2011		
		
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBI20	631,43 ^	0,75
Nedopustna napaka bonitetne hiše
Trge je pretresla tudi napaka ameriške bonitetne hiše standards Poor's, ki je nekaterim strankam poslala obvestila o tem, da je znižala bonitetno oceno Franciji. Kljub popravku bonitetne ocene nazaj na AAA se donosi francoskih obveznic še naprej povečujejo. To pomeni, da finančni trgi popravku ne verjamejo najbolj. Na to napako so se že odzvali v EU, kjer bodo ustanovili agencijo za nadzor nad delovanjem finančnih trgov.
Tudi okrevanje španskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju ustavilo, bruto domači proizvod BDP pa je glede na prejšnje četrtletje ostal nespremenjen. Na letni ravni je gospodarstvo raslo po 0,8-odstotni stopnji. Med pomembnimi podjetji je v tem tednu svoje rezultate objavila največja evropska zavarovalnica Allianz. Zavarovalnica je v tretjem četrtletju ustvarila 196 milijonov evrov dobička, kar je 84,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Poslovanje so prizadele negotove razmere na finančnih trgih, a družba še naprej vztraja pri celoletnih napovedih.
Zaupanje v reševanje evropske dolžniške krize se zmanjšuje, s tem pa posledično vrednost izgublja evro, ki je v tem tednu izgubil dobra 2 odstotka in v sredo pristal pri 1,353 dolarja. Kljub šibki svetovni ekonomiji pri visoki vrednosti vztraja cena nafte, ki se je v sredo gibala pri 99,53 dolarja za sod in je od začetka oktobra do danes porasla za skoraj 33 odstotkov
Ugleden ameriški vlagatelj in eden najbogatejših zemljanov Warren Buffet meni, da bosta evropska dolžniška kriza in šibek ameriški gradbeni sektor še naprej upočasnjevala gospodarsko rast. Dejstvo je, da je gospodarska rast pred svetovno recesijo temeljila predvsem na prekomernem zadolževanju, zato je vsaj v kratkoročnem obdobju ni mogoče pričakovati.
ROMAN GOMBOC, ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.
Dežela Celjska v Franciji
Za predstavitev na turističnem sejmu okrepljena še z zdravilišči
CELJE - Najbrž ni naključje, da so v Zavodu Celeia Celje za jesensko predstavitev na evropskih turističnih sejmih izbrali prav francosko mesto Colmar, ki leži na tromeji s Švico in Nemčijo. Med štetjem turistov v Celju namreč v letošnjem letu med tujci beležijo precejšen porast obiskovalcev iz Francije.
V regionalno turistično destinacijo Dežela Celjska je združenih 21 občin s Celjskega - ob knežjem mestu Celje z občinami Vojnik, Dobrna in Štore še Laško ter tri pod-pohorske občine, območje Spodnje Savinjske doline in Kozjanskega ter Obsotelja. Po uspešni predstavitvi na 44. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ko je septembra Zavod Celeia Celje prejel zlato priznanje za celovit prikaz turistične ponudbe regionalnega območja, se je Dežela Celjska okrepljena še s ponudbo zdravilišč predstavila tudi v Franciji. Na območju Dežele
Celjske je namreč zdraviliška ponudba s Thermano Laško, termami Olimia, Dobrna, Zreče, Rogaška in Lotus Termami še posebej bogata. Med obiskovalci sejemske prireditve pa je bilo precej povpraševanja po možnostih za aktivna doživetja v naravi, obiske gradov, pristni in domači kulinariki ter kolesarjenju in pohodništvu.
Na razstavnem prostoru se je izkazalo, da za kar precej obiskovalcev Slovenija ni bila »novo odkrita« država, ugotavljali pa so, da je bila večina vendarle presenečena, kako lahko in hitro dostopni so za francoske, švicarske in nemške obiskovalce naši turistični kraji. Med sejemskimi obiskovalci je bilo največ zanimanja za sproščujoče počitnice na podeželju, ki bi vključevale še dodatno ponudbo, kot so na primer zdravilišča in možnosti za pohodništvo.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv Zavoda Celeia Celje
Ekipa promotork Dežele Celjske, ki se je kot edino slovensko turistično območje predstavila v francoskem Colmarju.
V nizkem štartu za zimsko univerzijado
ROGLA - Priprave na zimsko univerzijado, ki bo leta 2013 na Štajerskem, spremljajo različni zapleti. Tudi na Rogli, kjer bodo Zrečani poskrbeli za tekaški del univer-zijade, jih ni manjkalo.
Na Rogli, kjer gradijo velik Smučarsko tekaški center Petre Majdič, ki naj bi dobro služil tudi po univerzijadi, se je je naprej zapletlo zaradi uvrstitve celotne Rogle v varovano območje Nature 2000 ter s tem ostrejših pogojev za gradnjo. Temu je sledilo opravljanje celovite presoje vplivov na okolje ter o sprejemljivosti gradnje na varovanem območju, prav tako je prišlo do spremembe investicijske vrednosti projekta, ki je bila zaradi časovne stiske ocenjena na 6,2 milijona evrov ter lani povišana za približno milijon.
Nove težave na Rogli so se pojavile z gradnjo večnamenskega objekta tekaškega centra, kjer bodo med drugim garderobe, prostor za treninge in tekme ter dva vadbena prostora. Prišlo je do stečajev kar dveh izvajalcev, zato so poiskali novega izvajalca, za večnamenski objekt pa naj bi pridobili
uporabno dovoljenje najpozneje do konca oktobra 2012. V občinski upravi omenjajo, da gradnja poteka po terminskem planu ter da bo za univerzijado vse tako, kot mora biti.
Na območju novega Smučarsko tekaškega centra Petre Majdič bo prvi dogodek svetovnega pomena prihodnji mesec, 17. decembra, ko bo tam tekma svetovnega pokala v smučarskem teku.
Objekte za potrebe univerzijade gradijo v sodelovanju med občino, ki je lastnica zemljišč na Rogli, družbo Unior Zreče in ministrstvom za šolstvo in šport, ki je prispevalo tri milijone evrov. Najprej so zgradili večnamenski štartno-ciljni prostor, akumulacijsko jezero za zasneževanje ter dva kilometra dolgo stezo za rolkanje. Na Rogli bodo tako pridobili objekt, ki bo v poletnih mesecih služil kot večnamensko igrišče za priprave nogometašev in drugih športnikov. Rogla ima s tem že dve takšni igrišči.
BRANE JERANKO
Imeli bodo modro cono
ZREČE - Zreče so prvo manjše mesto severno od Celja, kjer bodo kmalu uredili modro cono, ki bo na območju pred občino ter na območju pri avtobusni postaji. Parkiranje v njej bo še naprej brezplačno, vendar bo časovno omejeno na največ dve uri.
Vozniki, ki časovne omejitve ne bodo upoštevali, bodo lahko plačali štirideset evrov kazni, saj bosta modro cono nadzirala redar in občinski inšpektor. Čas začetka parkiranja v modri coni bodo vozniki označevali s parkirno uro ali kar z ročno napisanim listkom. Označitev modre cone
bo občino stala 1100 evrov, delovati pa naj bi začela z začetkom zimske sezone. Med vzroki za njeno vzpostavitev omenjajo, da so v času zreške zimske sezone najbolj zasedena prav parkirišča pred občino ter pri avtobusni postaji, kjer jih zato takrat primanjkuje. »Ugotavljamo, da se ljudje ne
Tudi tri pesmi po maši so že javna prireditev
ŠENTJUR - Na javnih prireditvah na zakulisne organizacijske podrobnosti pomislimo samo, če vplivajo na naše dobro počutje. A ker je javna prireditev praktično že vsak nastop lokalnega pevskega zbora ali nogometni turnir vaške lige, se z vprašanjem in zahtevami organizacije srečuje vedno več ljudi. V Šentjurju je upravna enota v sodelovanju z občinsko upravo, policijsko postajo in Saza-som na to temo organizirala posvet.
Vsak, ki se loteva javne prireditve, mora najmanj pet dni pred njo ali tri dni pred shodom zadevo prijaviti pri lokalni policiji. Deset dni pred dogodkom ga mora organizator prijaviti na pristojni upravni enoti. Če pa gre prireditev, na primer športno tekmovanje, ki se dogaja na območju dveh ali več upravnih enot, je na prijavo treba misliti že 30 dni prej.
Če gre pri tem še za zaporo državnih cest, še več.
Glede na tip prireditve in posebne okoliščine - ob vodi, uporaba ognja, prisotnost živali, pričakovane večje množice - mora organizator priložiti različna dokazila. Odgovornost za varnost, priprave in pospravljanje so seveda v celoti na strani organizatorja. Največ razprave pa je bilo tudi tokrat o plačilu avtorskih pravic Sazasu. Kakšno položnico bodo organizatorji dobili, je zelo odvisno od tipa prireditve. Vsaka prireditev, ki je javna, pa je tako ali drugače v njihovi pristojnosti. Verski obredi so iz teh okvirov sicer izvzeti, vendar če župnik oznani, da bo prihodnjo nedeljo domač pevski zbor po maši zapel še nekaj pesmi, je to že javna prireditev in jo je potrebno na Sazas prijaviti.	StO
poslužujejo vseh parkirišč, ki jih imamo, vsi se hočemo pripeljati do praga. Če seštejemo vsa parkirna mesta, jih je v Zrečah dovolj,« pojasnjuje odločitev za zreško novost župan, mag. Boris Podvršnik.
V modro cono v Zrečah bo vključenih 58 parkirnih mest. Pred občino, ki je od lani uradno občina po meri invalidov, sta dve parkirni mesti rezervirani za invalide, tam pa bo v prihodnje še pet tako imenovanih rezerviranih parkirišč. Namenjena bodo zgolj parkiranju službenih vozil Občine Zreče ter parkiranju vozil državnih organov v primeru protokolarnih obiskov,« pojasnjujejo v občinski upravi.
BRANE JERANKO
Za konec selitev čistilne naprave
PODČETRTEK, ŠTORE - V Podčetrtku so se sestali partnerji v projektu Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov, na kratko poimenovanem 48 UR. Te dni uspešno zaključujejo vsa dela, vključena v projekt, ta pa se bo tudi uradno končal konec januarja prihodnje leto.
Projekt združuje hrvaško občino Zagorska sela ter slovenski občini Podčetrtek in Štore, ki je tudi vodilni partner v projektu, ter Okoljski raziskovalni zavod Slovenske Konjice in Razvojno agencijo Sotla. Od septembra 2009, ko se je milijon evrov vreden projekt začel, so v občinah zagotovili pogoje za delo okoljskih pisarn in informacijskih točk. Kot pove že skrajšano ime projekta, pa nihče, ki se na svetovalce obrne s kakršnim
koli vprašanjem o okoljski problematiki, na odgovor ne čaka dlje kot 48 ur.
V sklopu projekta so v občini Podčetrtek zaključili izgradnjo kanalizacijskega voda, ki ga bodo decembra priključili na premično čistilno napravo. To bodo v Pristavo pri Me-stinju preselili iz Štor. Prav tako je končan idejni projekt odpadne hišne kanalizacije, septične jame in rastlinske naprave za pre-čiščevanje odpadnih voda iz naselij Zagorska Sela, Miljana in Plavic v občini Zagorska Sela. V štorski občini se zaključuje izgradnja povezovalnega kanala med obrtnima conama Štore-vzhod in Štore-zahod, ki bo odpadne vode s tega območja ter dela naselja Kompole in naselja Draga odvedel na centralno čistilno napravo v Celje. IS
Eksplodirala radioaktivna bomba
Civilne zaščite RKB brezhibno postopale pri reševanju
SLOVENSKE KONJICE - V občini je prejšnjo sredo vladalo izredno stanje, saj je dopoldne eksplodiralo več bomb z radioaktivno snovjo. Pri tem je umrlo več ljudi in se porušilo več stavb ... Na srečo vseh je bil to le namišljen scenarij ob vaji, na kateri je sodelovalo 150 ljudi in 15 specializiranih vozil.
Državna vaja zaščite in reševanja INEX 4 je prejšnjo sredo ob namišljeni eksploziji »umazane bombe« na konjiškem štadionu preverila pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč ob radiološki nesreči. Vaja je obsegala začetni odziv in obdobje nekaj dni po nesreči. Vpoklicanih je bilo 9 enot, specializiranih za radiološke meritve - med njimi tudi RKB Celje.
»Namen vaje je bil ugotoviti, kakšen je pretok informacij med različnimi resorji, ki se ukvarjajo s problematiko radiologije. Ugotovili smo, da smo kljub temu, da je scenarij precej natrpan in se vse aktivnosti odvijajo zelo hitro, kos situaciji. Seveda pa je še vedno možnost izboljšave,« je razlagal Miloš Kovač, poveljnik državne enote za hitre reševalne intervencije.
Grožnja s
terorističnim
napadom
Scenarij vaje je temeljil na domnevi slovenskih obveščevalnih služb, da imajo teroristi »umazane bombe«, ki lahko eksplodirajo vsak čas. Domneve so se potrdile, ko so ljubljanski policisti prejeli anonimen klic, da naj bi v Sloveniji eksplodirala bomba z radioaktivno vsebino. Skladno z državnim načrtom zaščite in reševanja ob terorističnem napadu se je takoj aktivirala medresorska operativna skupina, ki je poskrbela za
Enota civilne zaščite RKB Celje se je po oceni strokovnjakov z Inštituta Jožef Štefan dobro odrezala.
preventivo in začetno ukrepanje. Uro po eksploziji je v bližino lokacije prispel Ekološki laboratorij z mobilno enoto Inštituta Jožef Štefan.
Regijske Civilne zaščite za RKB pa so se vključevale postopno. Vaja je pokazala dobro pripravljenost vseh vključenih reševalnih enot,
a kljub temu upamo, da jih v Sloveniji ne bomo nikoli potrebovali.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Po namišljenem scenariju je v Občini Slovenske Konjice eksplodiralo več bomb z radioaktivno snovjo. Del mesta je bil onesnažen, poškodovane so bile stavbe in pojavljali so se manjši požari. Zaradi eksplozije je umrlo deset ljudi, več pa jih je bilo ranjenih in zastrupljenih. Intervencijske ekipe so bile obveščene, da gre za radiološke razmere, zato so mobilne enote izmerile sevanje na terenu in izpraznile onesnaženo območje.
V dnevni sobi lokalnega okolja
ŽALEC - Slovenske splošne knjižnice so 20. novembra praznovale svoj dan. Osrednja slovesnost ob prazniku knjižnic bo jutri (v sredo) v Žalcu v domu II. slovenskega tabora, ko bodo pripravili tudi Semenj idej.
Slovesnost (pripravlja jo Zveza bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec) se bo začela ob 10. uri dopoldne z uprizoritvijo mono-komedije Irene Štusej Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici v izvedbi Olge Markovič. Slavnostna govornika bosta župan Janko Kos in pesnik Ervin Fritz. Med 11. in 15. uro bo sledil Semenj idej. Na njem bodo knjižnice predstavile svoje bibliopeda-goške dejavnosti za različne ciljne skupine, s čimer želijo širiti strokovno znanje, dobre prakse in ideje.
Kot pravi direktorica Medobčinske splošne knjižnice
Žalec Jolanda Železnik, knjižnice že dolgo niso več samo prostor za izposojanje knjig, ampak mnogo več. Postale so nekakšna dnevna soba lokalnega okolja, prostor druženja, učenja, socialne vključenosti. »Mislim, da vedno bolj prihaja do izraza to dejstvo. Seveda je le dobro urejena knjižnica lahko ugled lokalni skupnosti,« meni Železnikova. In žalska knjižnica zagotovo sodi med slednje. »Vsako leto beležimo porast naših članov in uporabnikov, kar nas zelo veseli. Ljudje imajo radi različne dejavnosti in prireditve, ki jih pripravljamo. Je pa tudi dejstvo, da je
svoje prispevala recesija, ki pa je za nas tudi priložnost: ljudje si pač ne kupujejo več toliko knjig, kot so si jih morda nekoč, ampak si jih izposojajo v knjižnici,« dodaja Jolanda Železnik.
Na dan splošnih knjižnic se je v Žalcu začela tudi nova sezona bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Zaključna prireditev bo maja prihodnje leto.
Kot zanimivost še ta podatek: v Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so svojo mrežo razširile na 265 krajevnih knjižnic in izposojevališč. Član knjižnice pa je vsak četrti Slovenec.
BA
Samopoškodbe mladih
Pomoč mladim mora biti spoštljiva in sočutna
CELJE - Zdravniki in šolniki bodo te dni dobili brošure o samopoškodobnem vedenju mladostnikov. Sodeč po osebnih izpovedih na spletu, je takšnih primerov med mladimi veliko, vendar se v javnosti o tem ne govori niti ljudje o tem niso dovolj ozaveščeni. Kar 70 odstotkov slovenskih splošnih zdravnikov, ki so jih o tem spraševali, je že imelo takšne paciente, polovica zdravnikov pa je sama priznala, da imajo premalo informacij o tem, kako jim pomagati.
»Z žiletko sem se poškodovala po rokah, včasih manj včasih bolj intenzivno, odvisno, v kakšni duševni stiski sem bila,« pravi Mateja Gaber. Težave ji je uspelo rešiti s pomočjo svetovalke, nikakor pa ne s pomočjo učiteljev, ki so jo - namesto, da bi ji pomagali - obsojali. »S svetovalko sva skupaj raziskovali to področje, pomagala mi je odgovoriti na številna vprašanja, da sem lahko našla izhod iz stiske. Med učitelji pa sem naletela na obsojanje, od nekaterih tudi na grožnje, češ >kaj se bo zgodilo, če bom s tem nadaljevala<. Nikakor ne smemo
dopustiti, da nekdo z mladostniki v takšnih težavah ravna na tak način. Morajo se zavedati, da mlad človek najbolj ve, kaj ga teži, kaj čuti, zato mu je treba prisluhniti! Odgovornost za pomoč pa je odvisna od odraslih,« je dejala. Gabrova je zdaj socialna delavka in pomaga mladostnikom, ki so v enakih težavah, kot je bila ona v času srednje šole. Ker je ozaveščenost pomembna, bo brošura med pedagoškimi delavci še kako dobrodošla.
Brošuro o samopoškodbenem vedenju med mladostniki sta pripravila Inštitut za raziskave in razvoj Utrip ter Zavod za zdravstveno varstvo Celje. V njej so zapisali značilnosti mladih, ki si povzročajo telesne poškodbe, zakaj se za to odločijo in kako lahko okolica takšno vedenje posameznika spozna. V brošuri so predstavili tudi oblike pomoči in nasvete, kako se z mladostnikom o tem pogovoriti. Projekt raziskovanja in preučevanja tega pojava med mladimi sofinancira Evropska komisija, s tem pa želijo tudi v Sloveniji pripraviti in vzpostaviti načine pomoči in svetovanj mladim, da bi bilo tega v družbi čim manj.	SŠol
Od Savinje do Vardarja
Začel se je Teden Karitas z različnimi dogodki na slovenski, škofijski, dekanijski in lokalni ravni. Osrednja dogodka Tedna Karitas bosta sobotni koncert Klic dobrote v Celju ter sobotno romanje množice sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo.
Koncert Klic dobrote, namenjen pomoči družinam v stiski, ki je že enaindvajseto leto, bo v soboto, 26. novembra, v celjski dvorani Golovec ob 20. uri. Za Klic dobrote, ki ga pripravljata Slovenska karitas in RTV Slovenija, je vstopnice mogoče kupiti na sedežih škofijskih Karitas ter med drugim v knjigarni celjske Mohorjeve družbe.
Pred koncertom bo na sobotnem romanju sodelavcev Karitas na Ponikvi pri Grobelnem ob 10. uri molitvena ura, uro pozneje slovesno somaševanje mariborskega nadškofa dr. Marjana Turnška ter celjskega škofa dr. Stanislava Li-povška ter po maši srečanje skupno srečanje in družabni program. Na Ponikvi pričakujejo približno dva tisoč romarjev iz vse Slovenije. V celotni državi ima Karitas več kot
devet tisoč aktivnih sodelavcev, kot omenjajo v Slovenski škofovski konferenci, pa je njim v priznanje in spodbudo geslo letošnjega Tedna Karitas Srce, ki vidi.
Med številnimi dogodki na lokalni ravni so ob Tednu Karitas na našem območju pripravili dobrodelni koncert v Mozirju, v Škofijskem domu Vrbje pa je bila duhovna obnova za več kot sto sodelavcev Karitas, ki jo je vodil ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. Na Polzeli bo 1. decembra ob 18. uri na temo Solidarnosti v naravi in družbi predaval dr. Edvard Kovač.
BJ
V Tednu Karitas se bo posebej izkazala Škofijska karitas Celje, ki bo poslala petnajst ton materialne pomoči in hrane v Makedonijo, kar je že njena tretja letošnja pošiljka človekoljubne pomoči v državo, kjer je življenje še težje. Tam jo bo razdelila dobrodelna organizacija makedonske pravoslavne cerkve, Milosrdie.
www.lidl.si

Mehki sir v slanici
socRa^ . 1 kg

* Ponudba velja izključno v PE Lidl Žalec na dan, naveden z datumom ob posameznem izdelku. Izdelki so dobavljivi samo v omejenih količinah. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične. Vse cene veljajo za izdelke brez dekorativnih elementov do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR s pripadajočim DDV. Ob nakupu izdelkov v akciji ne izdajamo originalnih računov. Za tiskarske napake ne odgovarjamo. Brezplačni INFOFON: 080 28 60.
Izbira poklica -izziv za prihodnost
Projekt celjske OOZ za promocijo podjetništva in povečanje kadrov v deficitarnih poklicih
CELJE - Štiri leta že Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Celje v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Štore izvaja projekt Izbira poklica - izziv za prihodnost. Z njim med mladostniki spodbuja podjetništvo in podjetniško miselnost, eden glavnih ciljev pa je osnovnošolce navdušiti za vpis v poklicne strokovne šole in tako zagotoviti nove, prepotrebne kadre v deficitarnih poklicih. Sodelujoči v projektu so se pretekli četrtek zbrali na letošnjem zaključnem delovnem posvetu.
»Projekt je nastal iz potrebe, ker smo ugotovili, da pri članih zbornice izredno primanjkuje ljudi določenih poklicnih profilov. Po drugi strani ne moremo doseči preboja, če ne vzpodbujamo inovativnosti, podjetnosti in ustvarjalnosti že med najmlajšimi,« razlaga vodja projekta mag. Tatjana Štinek. V 13 osnovnih šolah so letos izvedli 26 predavanj, delavnic in okroglih miz, na katerih so podjetniki in obrtniki predstavljali svoje delo in poklice. Ob tem so učencem svetovali, na kaj naj bodo pozorni pri izbiri nadaljnjega šolanja. Kot poudarjajo, je namreč treba upoštevati tako želje in interese kot tudi sposobnosti in učne navade. Dogodkov se je udeležilo 711 slušateljev, kar je precej več kot leta 2009, ko je v projektu sodelovalo 232 otrok in staršev. Našteli so še okoli 4.000 obiskovalcev na Fe-
stivalu izobraževanja in zaposlovanja, ki so ga januarja pripravili v Celju.
Deficitarni praktično vsi poklici v obrtništvu
Kot pravi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje Miran Gracer, v praktično celotnem obrtnem sektorju primanjkuje kadrov. »Edino avtomehanikov je mogoče dovolj, za ta poklic se fantje odločajo še relativno v zadostni meri. Drugače pa je vsak obrtni poklic deficitaren, kar ni prav, kajti možnost zaposlitve in s tem tudi zaslužka je prav v obrtništvu in drobnem gospodarstvu največja,« poudarja. Pri tem dodaja, da je pomanjkanje kadrov, poleg plačilne nediscipline, eden največjih problemov, s katerimi se srečujejo v zbornici.
ANJA DEUČMAN
Projekt Izbira poklica - izziv za prihodnost je po Gracerjevih besedah že pokazal prve pozitivne učinke, saj so podatki o vpisu v poklicne strokovne šole boljši, kot so bili pred nekaj leti. S tem projektom sicer nadgrajujemo nekaj, za kar bi moral po mojem mnenju prvotno poskrbeti nekdo drug, konkretno ministrstvo za šolstvo,« še pravi Gracer.
Slovesnost ob obnovljenem trškem vodnjaku v Vojniku je bila tudi priložnost za nazdravljanje. Tokrat s pitno vodo iz vodnjaka, ki je na voljo tudi vsem mimoidočim, saj je vodnjak opremljen s pitnikom.
Z vodnjakom v prenovo
VOJNIK - S priložnostno slovesnostjo so v četrtek ob Celjski cesti v središču Vojnika slovesno odprli obnovljen vodnjak prelivajoče se vode, spomenik pohorski vodi. Prihodnje leto bo sledila v kraju celovita obnova trškega jedra.
Novembra se je končala obnova trškega vodnjaka. Naložbo, ki je vredna malo več kot 27 tisoč evrov, so v
občini izpeljali v sodelovanju s podjetjema Vodovod-Kanalizacija Celje ter Helios Domžale. Slednje je obnovo tudi sofinanciralo.
Sama obnova vodnjaka je tudi začetek celostnega urejanja trga, ki bo prišlo v Vojniku na vrsto v prihodnjem letu, kamenček v mozaik lepši podobi občinskega središča pa so v Vojniku vstavili že letos, saj so že prenovili tudi
kulturni dom. Nov vodnjak v središču Vojnika je izdelan kot monolit iz pohorskega tonalita in je posvečen pitni vodi, zato je tudi opremljen s pitnikom. Idejni projekt zanj je delo arhitektke Fanike Škorja Pušnik. V okviru Heli-osovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda pa je to že 77. obnovljeni vodnjak v 66. slovenski občini.
IS, foto: GrupA
Koliko višja cena?
VITANJE - Po zapletu z glavnim izvajalcem gradnje kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, ki ga gradijo v Vitanju, namenja občina za plačilo zahtevane višje cene okvirno pol milijona evrov. To je občina zapisala v osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto, ki so ga imeli na dnevnem redu občinskega sveta prejšnji teden.
Svetniki so pred kratkim na svoji izredni seji odločili, da občinska uprava sme pristati na višjo ceno od pogodbene, ki jo želi glavni izvajalec, družba CM Celje, ter da občina zato lahko najame dolgoročni kredit. V občinski upravi pripominjajo, da s pol milijona evrov v osnutku proračuna še ne gre za točen znesek, ki naj bi ga prejela družba CM Celje, saj bo ta lahko nižji ali višji. Občina in CM Celje se glede zneska povišane cene, ki bo zanjo opravičena na podlagi predložene dokumentacije, še nista dokončno dogovo-
rila. V občinski upravi so previdni, saj se bojijo morebitne napake, zaradi katere bi lahko postalo vprašljivo črpanje evropskih sredstev.
Kot smo že poročali, sta Občina Vitanje in družba CM Celje, ki je bila na razpisu najboljši ponudnik, pred začetkom gradnje prestižne stavbe sklenila pogodbo v vrednosti 1,8 milijona evrov, kar je toliko, kot je bilo na voljo evropskih sredstev. Občini, ki je v času padanja cen gradbenih storitev ter materialov izpogajala takšno ceno, v bistvu ne bi bilo treba plačati nič. V vitanjskem vesoljskem središču dela nadaljujejo, vendar počasneje, kot bi si to želeli Vitanjčani. Zaradi odobrenih evropskih sredstev se jim namreč mudi. Veličastna stavba, postavljena v spomin na pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga, naj bi bila - če bo vse po sreči - povsem končana spomladi.
BRANE JERANKO
KULTURA
Književnik z obsoteljske meje
Ko je bil župan Huma na Sotli, na meji s slovenskim Rogatcem, kjer se hiše obeh krajev skoraj stikajo, so ga imeli za hrvaškega pisatelja, ki piše tudi v slovenščini. »Gospod Božidar Brezinščak Bagola, zakaj so vam Slovenci tako pri srcu?« so ga nekoč vprašali v intervjuju.
»Verjetno zaradi moje življenjske obrnjenosti na slovensko stran. Namreč, ko sem se z ostalimi otroki začel igrati na domačem hribu na levi strani Sotle, se je v moje srce najgloblje zarisala čudovita slika slovenskih planin: Donačke gore, Boča, Bohorja, vse do Kamniških in Julijskih Alp,« je pojasnjeval. »Domača govorica je bila skoraj soro-dnejša bližnjim štajerskim govorom kot pa kajkavski govorici v Pregradi ali Kra-pini,« je sam zapisal v knjigi Moje slovenske izkušnje s podnaslovom Potopisi, zapisi, pesmi in spomini.
V knjigi, ki jo je izdala Mohorjeva družba,so v uvodu potopisne črtice s hrvaških romarskih poti ter s Svetih gor nad Bistrico ob Sotli, kamor je smel z očetom, z »brezmejno pobožnim človekom«, zaradi uspešnosti v šoli peš ob treh zjutraj ter so z romarji prepevali tako hrvaške kot slovenske Marijine pesmi. Življenjska pot ga je privedla pod same Kamniške Alpe, na teološki študij v Ljubljano (1968-1970), kjer je takrat, med politično pomladjo, med izobraženci vrelo. V Ljubljani je mlad pesnik iz hrvaškega Zagorja izdal pesniško zbirko Samoobsodba (s spremno besedo Edvarda Kocbeka), bil je sodelavec Dialogov, Sodobnosti, Problemov, Tribune, Obrazov, Literarnega nokturna Radia Ljubljana ... Povezal se je s slovenskimi pesniki in pisatelji in Veno Taufer, ki ga je pogosto obiskoval, mu je, na primer, o pesniku Dane-tu Zajcu govoril s takšnim spoštovanjem, da si Bagola niti ni upal prestopiti praga Pionirske knjižnice, kjer je Zajc delal kot knjižničar.
»Je pač izredno, da Hr-
vat piše v slovenščini,« je Brezinščaku Bagoli v enem od pisem napisal dr. Franc Rode, predavatelj na teološki fakulteti v Ljubljani, ki je njegove pesmi predlagal za objavo v reviji Znamenja. Od srečanj s slovenskimi katoliškimi intelektualci omenja v knjigi v različnih zapisih Rodeta kot »vzornika«, dr. Antona Stresa (obsoteljskega rojaka) kot »spodbujevalca«, s katerim ga je povezala objava pesmi v internem lazaristovskem glasilu, Frančka Križnika iz Šmarja pri Jelšah, ki je bil pozneje urednik Družine, kot »dušnega pastirja«, najbolj nepozaben vtis je nanj naredil pesnik Edvard Kocbek, »enako velik v svoji vsakdanjosti kot v svoji poeziji«. V obdobju stikov s Kocbekom je prišlo do objave Brezinščakove novele v zagrebškem dnevniku Večerni list, v katerem je zapisal »pohujšljive« stavke ter omenil »lezbištvo« v nekem samostanu, zato je moral bogoslovje zapustiti v 24 urah. Z Brezinščako-vim duhovniškim poklicem tako ni bilo nič.
BRANE JERANKO
O avtorju
Književnik Božidar Brezinščak Bagola, ki ima psevdonim po čudaškem samotarju, od katerega je kupil hišo njegov ded, se je rodil leta 1941 v obmejni Vrbišnici v Hrvaškem Zagorju, v okolici Huma na Sotli. Po diplomah na zagrebški teološki ter beograjski filozofski fakulteti se je zaposlil v humski v tovarni stekla Straža, kjer je imel na skrbi področje kulturne dejavnosti, pozneje pa je bil dvakrat izvoljen za humskega župana, tako imenovanega načelnika občine, ki meji na slovenske občine Rogatec, Rogaška Slatina in Podčetrtek. Danes je med drugim član Društva hrvaških književnikov ter Društva hrvaško-slovenskega prijateljstva. Za svoje kulturno delovanje je prejel tako slovensko kot hrvaško visoko državno priznanje.
www.novitednik.com
Govže počastil Lizsta
Klavirski recital ob 200 letnici rojstva Franza Lizsta navdušil občinstvo
V Narodnem domu Celje je v petek občinstvo doživelo in ne zgolj slišalo koncertni poklon velikanu med pianisti in skladatelji za to glasbilo, Franzu Liz-stu. Ob 200-letnici njegovega rojstva sta Hiša Kulture Celje in vrhunski pianist Benjamin Govže pripravila s klavirskim recitalom Lizstovih del pravo glasbeno poslastico.
Franc Liszt je imel za življenja status kot ga imajo današnji pop super zvezdniki, potrjuje tudi Gregor Deleja iz Hiše kulture Celje. »Lizst je ena najbolj kontroverznih oseb romantike, ki je napovedoval kasnejši impresionizem. Poosebljal je čas nasprotij takratne Evrope, ki je bila zunanje politično razklana, na notri pa povsem drugačna, čuteča. Vse to je mogoče najti v Lizstovi glasbi, ki niha iz skrajnosti v skrajnost. Bil je izjemen pianist, pa tudi skladatelj.«
Skrbno izbran spored Lizstovih del iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij je na koncertu predstavil pianist Benjamin Govže, ki je glasbeno pot začel v rodnem Laškem, nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter zaključil dodiplomski študij klavirja v razredu red. prof. Acija Bertonclja na ljubljanski Akademiji za glasbo. Po diplomi in izpopolnjevanju v tujini je opravil še specialistični študij. Kot solist in član komornih zasedb koncertira po Sloveniji in tujini, nastopa tudi z različnimi orkestri in snema, za svoje delo pa je prejel tudi številna priznanja. »Govže je izjemen pianist, pogostokrat premalo omenjan, vsekakor pa sodi v vrh slovenskih poustvarjalcev klavirske glasbe. Že izbor sporeda, ki ga je predstavil, je bil izreden. Odločil se je namreč za predstavitev skladateljevega in pianistovega opusa iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij. Tako smo slišali zelo znane skladbe kot tudi skladbe, ki jih na koncertnih odrih skoraj ni mogoče slišati. Z bolj znanimi je problemov več, vsekakor pa je zaradi izjemne tehnične zahtevnosti celoten koncertni spored zahteval izreden Govžetov napor. Ne le v koncentraciji, tudi fizično je bil ta klavirski recital izjemno naporen. Tem bolj me zato veseli, da je bilo obiskovalcev več kot smo jih pričakovali, še bolj pa to, da je občinstvo zahtevalo in dobilo kar dva koncertna dodatka,« se je po koncertu veselil Deleja.
Je pa tokratni klavirski recital vnovič dokazal, kako mogočna je solistična glasba zgolj s klavirjem. In opozoril na problem, da imamo v Celju zgolj dva koncertna klavirja, enega v glasbeni šoli in drugega v Narodnem domu. Bržkone je prav to razlog, da je podobnih klavirskih recitalov v Celju, kljub siceršnji obilici komornih koncertov, tako malo. Koncert Lizstu v spomin in v čast je dokazal, da si občinstvo podobnih dogodkov želi, Celja pa jih potrebuje.
BRST Foto: GrupA

lik V*,
ril

Festival na otoku Velenje
Umetnost je lahko tudi virtualna. To dokazuje Mednarodni festival računalniških umetnosti Maribor, ki si ga lahko do sobote ogledate v virtualnem svetu Second Life na otoku Velenje.
Festival so ustanovili leta 1994 in velja za osrednji del računalniške umetnosti v Sloveniji. Sodelujoči umetniki se bodo na otoku Velenje predstavljali na različnih lokacijah, in sicer na Glavnem trgu, v Galeriji Rudnik in Galeriji Stara elektrarna. Na Glavnem trgu bo tudi info točka, ki bo opremljena s spletno stranjo in informacijami v realnem času. Sicer so letošnji festival posodobili tako programsko kot tudi organizacijsko, tokratna tema pa je transmedialno pripovedništvo. Mednarodni festival računalniških umetnosti je bil eden prvih v širši mednarodni regiji ter prvi in edini v Sloveniji. Tako ostaja najpomembnejša institucija računalniške umetnosti pri nas. Pomemben je predvsem za promocijo in uveljavitev novih medijev, pa tudi za predstavitev teorije in prakse računalniške umetnosti.
ŠK
Obisk iz Litve
Pokrajinski muzej Celje je v četrtek obiskal veleposlanik Republike Litve Rimutis Klevečka v spremstvu dr. Virginie Klevečkiene.
Namen obiska je bil vzpostavitev kulturnega sodelovanja med obema državama, ki sta bili zgodovinsko povezani že v srednjem veku preko posameznih zgodovinskih oseb. Med njimi je posebno znana Ana Celjska (1381 - 1416), ki je bila kraljica Poljske in velika vojvodinja Litve ter druga žena Wla-dyslawa Jagiella. Po pogovorih v knjižnici muzeja sta si gosta ogledala muzejske zbirke in bila, čeprav je njuno zanimanje veljalo v prvi vrsti dediščini Celjskih, izjemno navdušena nad razstaviščem Celeia - mesto pod mestom.
BS
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Učenci Glasbene šole Žalec zaigrali in zapeli skupaj s starši
V petek zvečer dvorana Glasbene šole Rista Savina ni gostila le svojih učencev, ampak so njihove nastope popestrili tudi starši. V različnih glasbenih zvrsteh, od rokenrola do narodno-zabavne glasbe, se je predstavilo 12 družin, med katerimi je občinstvo ob koncu izbralo zmagovalca.
Učenci žalske glasbene šole z veseljem pričakujejo nastope, a tokrat so se ga še posebno veselili, saj so z njimi na odru zaigrali tudi njihovi starši, sestre in bratje. »Lansko leto smo podoben koncert že izvedli v malo manjši obliki. Letos smo se odločili vse skupaj nadgraditi in dodati malo tekmovalnega značaja. Naši sponzorji so tako prispevali nagrade za najboljše tri.
Vsekakor si želimo, da bi koncert postal tradicionalen,« je zadovoljno razlagal ravnatelj šole Gorazd Kozmus in poudaril, da sta odločilno vlogo pri organizaciji tokratnega koncerta odigrali profesorica klavirja Melita Estigarribia Villa-santi in profesorica kitare Maruša Mirnik.
Edelweiss, Sreča na vrvici, Yesterday ... je le nekaj izmed pesmi, s katerimi so se letos predstavili nastopajoči. Občinstvo je z nastopom najbolj navdušila družina Pogačar iz Šempetra v Savinjski dolini. Še kanček tistih, ki so morda po njihovi prvi točki ostali ravnodušni je prepričal suveren nastop najmlajše članice družine Neže Pogačar, ki je zapela pesmi Življenje je vrtiljak in Neishino pesem Tiste lepe
Band družine Pogačar iz Šempetra v Savinjski dolini je s prepričljivim nastopom očaral občinstvo.
dni, v kateri je še posebno zablestela. Za glasbeno spremljavo je poskrbel družinski band, ki ga sestavljajo prav vsi člani družine - mama na klavirju, oče na bas kitari, brat Nace na kitari in brat Nejc na bobnih. »Če so starši glasbeniki oziroma so bili, potem jabolko ne pade daleč od drevesa. Sam talent otrok ni dovolj, potrebna je tudi pridnost in vaja, saj brez nje ni uspeha. Otroci so bili tisti, ki so naju z ženo privlekli v ta nastop. Vaje celotne družine pomenijo tudi čas,
NE ZAMUDITE
... seminarja in koncertnega nastopa zvezde sodobne pop rok kitarske legende Paula Gilberta, ki bo danes (torek) ob 19.30 v prostorih trgovine Bam Guitar Centra v Celju. Gilbert je najbolj znan po sodelovanju s skupinama Racer X in Mr. Big. Sodeloval je z mnogimi svetovno znanimi glasbeniki, kot so Mike Portnoy, Simon Phillips, Neal Morse, Joe Satriani, John Petrucci in drugi. Njegovo ustvarjanje pa žanrsko lahko uvrstimo med pop, rock, metal, blues. Kitaristom je najbolj znan po izjemni tehniki, hitrosti igre in vsestranskosti. V seminarskem delu bo demonstriral svoj pristop k igranju električne kitare, v koncertnem delu pa bo nedvomno dokazal, da sodi med najboljše kitariste našega časa. Na klaviaturah se mu bo pridružila soproga Emi Gilbert, na bas kitari Nick Muneratti (Italija), na bobnih pa Celjan Urban Krč, sicer študent ljubljanske glasbene akademije. Vstopnina 28 EUR ...
ko se vsa družina zbere in druži. Včasih so se družine družile ob ličkanju koruze, naša družina pa se druži pri igranju in petju,« je razlagal oče družine Pogačar. Drugo
mesto je občinstvo namenilo »mednarodni« družini Kumer-Sims, ki je občinstvo popeljala v čas legendarne skupine Beatles s pesmijo Let it be. Tretje mesto
sta si štiriročno na klavirju priigrali hči Pia in mamica Špela Planinšek s pesmijo A whole new world.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE
Zmagovalcem je plaketo Novačanovih gledaliških srečanj podelil predsednik Zveze kulturnih društev Celje, Bogo Krpan.
Zmagali so duhovi
Najboljša predstava Novačanovih srečanj je jeseniška Komedija duhov
Pred polno dvorano so se v soboto v trno-veljskem hramu kulture s predstavo Prav poseben par v izvedbi domačih gledališč-nikov in s podelitvijo nagrad končala že 19. Novačanova gledališka srečanja. Zmagovalna predstava letošnjih je Komedija duhov, v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, ki ji je občinstvo namenilo oceno 4,78. Jeseničani so tako prejeli posebno plaketo Novačanovih gledaliških srečanj in sliko Marinke Kerstein.
Žal so bila letošnja srečanja na nek način okrnjena, saj je zaradi bolezni v ansamblu odpadla ena tekmovalna predstava. So pa slovenski ljubiteljski gledališčniki, ki so
bili na tokratnih srečanjih z Jesenic, iz Pir-nič pri Medvodah, Starega trga pri Slovenj Gradcu in Dobrove pri Ljubljani, dodobra nasmejali občinstvo. Omeniti velja tudi zadnjo predstavo domačih gledališčnikov, ki pa se za nagrado ni potegovala. Niko Korenjak in Živko Beškovnik sta ob ostalih igralcih dodobra nasmejala občinstvo kot res prav poseben par, v igri ki jo je reži-rala Cvetka Jovan Jekl. Tudi to predstavo je spremljala komisija občinstva, ki je za igralca večera izbrala Nika Korenjaka, ta pa je za svojo vlogo prejel sliko Vlada Geršaka mlajšega.
BS, foto: TimE
| ■■ g	■	■■	■	■ V V
Hitra igra na majhnem igrišču
Squash velja za dinamično igro, pri kateri nasprotnika z loparjem izmenično udarjata gumijasto žogico na posebej za to prirejenih igriščih. Njegova posebnost je hiter let žogice na relativno majhnem igrišču. Kako uspešni boste v tem športu, je odvisno od vaših kondicijskih sposobnosti, prave taktike in spretnosti. Spretnost je v številnih udarcih, bodisi napadalnih ali obrambnih, poudarjajo igralci squasha.
Poleg hitre žogice so posebnost squa-sha kotni udarci, zaradi katerih prihaja do hitrih izmenjav udarcev med igralcema, kar daje igri dinamičnost. V igranju squasha lahko začnemo uživati že po nekaj minutah, medtem ko je za mojstrstvo potrebna domala cela večnost. V Sloveniji sodi squash med mlajše športne igre.
Prvi igrišči sta bili zgrajeni v zimsko-športnem centru v hotelu Planja na Ro-gli. Kmalu zatem so bila igrišča zgrajena tudi drugod po Sloveniji. Eden od ustanoviteljev squasha pri nas je bil Damijan Pintar, čigar zasluga je, da so squash med prvimi začeli igrati tudi v Vojniku. Tam je zdaj zrasel Športni center Švic, katerega vodja je Mitja Spolenak, zaslužen, da se s squashem ukvarja vse več ljudi. Pravi, da je squash šport, pri katerem igralce odlikujeta pozitivna
agresivnost in mentalna trdnost.
»Igralec samo v eni uri pokuri med 700 in 1000 kalorijami. Squash igrajo mladi in stari, moški in ženske. »Imamo zelo mešano populacijo, ki vsaj enkrat tedensko redno prihaja na squash. Za to aktivnost se odločajo predvsem ljudje, ki so aktivni celo leto in želijo ohraniti oziroma izboljšati svojo kondicijo. Od drugih podobnih iger se razlikuje po hitrosti in eksplozivnih startih. Značilnost igre je tudi hitra žogica in hkrati hitro izmenjavanje žogice med igralcema,« pravi Spolenak.
Igra pri squashu poteka med štirimi stenami, zato neredko prihaja do poškodb pri udarcih z loparji in žogico. Pri tem športu so najbolj obremenjeni noge, stopala, stegenske in ritne mišice. Squash v primerjavi z drugimi športi omogoča, da četudi ne moremo odbiti žogice neposredno na sprednjo steno, si lahko pri tem pomagamo s stranskimi stenami, ki olajšajo in obenem pripomorejo k časovno daljši igri. »Začetniki običajno počnejo mnogo nepotrebnih gibov, zaradi česar je igra lahko stresna in povzroča bolečine v mišicah,« pojasnjuje Spolenak, zato svetuje ogrevanje in raztezanje pred igro.
MATEJA JAZBEC Foto: TimE
V Celju ni squash igrišča. Najbližji center za squash se nahaja v Vojniku, igrišča so še v Velenju in Zrečah. V Športnem centru Švic v Vojniku lahko poleg squasha igrate tudi namizni tenis, odidete na aerobiko, zumbo ali kondicijo nabirate v novo odprtem fitnesu.
Še malo in hop na smuči!
Po smučarsko opremo na sejem
Številni že zagotovo z nestrpnostjo čakate sneg in odprtje nove smučarske sezone. Tehniko in stile smučanja tokrat pustimo ob strani in se posvetimo denarju, saj je dobro znano, da je smučanje šport, ki pošteno udari po denarnici.
Na večjih slovenskih smučiščih bo treba v letošnji sezoni za odraslo celodnevno karto ob koncih tedna odšteti med 24 in 29 evri, otroške vozovnice stanejo okoli 17 evrov. Nekoliko »prijaznejše« so cene na manjših smučiščih. Kaj pa oprema? Cene nove vrhunske opreme se dvigajo v nebo, lahko pa precej privarčujemo, če kupimo rabljeno opremo. Sejmi ponujajo veliko priložnosti in pestro izbiro. Obiskali smo sejem v Celju, kjer je pretekli konec tedna kar mrgolelo smučarskih navdušencev.
Da smo Slovenci smučarski narod, se je še enkrat po-
trdilo ob odličnem obisku tridnevnega sejma rabljene in nove smučarske opreme v celjskem Golovcu. »Ko smo se pripravljali na letošnji, že tradicionalni sejem, nas je malo skrbelo zaradi finančne krize, ki vlada, a smo bili že ob začetku prvega dne zelo presenečeni, saj smo že takoj zbrali kup opreme, prodaja pa je tudi dobro stekla,« je dejal predsednik organizatorja, celjskega Smučarskega društva Snežak Boštjan Jeraša. Osnovni smučarski pripomočki so smuči z vezmi, palice in smučarski čevlji, a kaj, ko tudi brez smučarskih očal, čelade, rokavic in primernih oblačil ne gre. Vse je bilo možno kupiti na sejmu, nekateri so svojo smučarsko kolekcijo le dopolnjevali, drugi so prišli po celotno opremo in zanjo odšteli precej manj, kot bi jih stala v trgovini.
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
21. november
DNEVI ZDRAVJA
Dan odprtih vrat, info: SD Gaberje, 041 684 332
26. november
TEK
Moj najhitrejši krog,
ŠD Premogovnik Velenje, info: 031 606 314
»Z nakupom rabljene, a vseeno kakovostne in nepoškodovane opreme lahko prihranimo do 60 odstotkov denarja,« poudarja Jeraša.
Smučarsko društvo Snežak pod vodstvom predsednika Boštjana Jeraše je poskrbelo, da je bil sejem rabljene in nove smučarske opreme v Celju ponovno dobro obiskan.
Za otroke in mladostnike ne kupujte nove opreme
Predvsem družine z otroki in mladostniki so napolnile sejemsko prizorišče, saj je za najmlajše nakup rabljene opreme najbolj racionalna odločitev. »Otroci vsako leto rastejo in zdaj so taki časi, da je nova oprema predraga. Tako mi vsako leto staro prodamo in staro kupimo,« je povedal Celjan Viki, ki je nabavljal opremo za hčeri. Sejem je obiskal tudi Miran iz Vitanja: »Kupujemo rabljeno opremo, ker ni denarja za novo. Vsa družina smuča, danes smo kupili smuči in palice za oba otroka, za kar smo odšteli 80 evrov. Se splača.« Rabljene opreme pa se poslužujejo tudi že vešči smučarji, bodisi ker smuča-
jo le nekajkrat na leto ali ker za smuči preprosto ne želijo ali ne zmorejo odšteti več sto evrov. »Za vožnjo po domačem hribu bodo te smuči čisto dobre,« je bilo slišati.
Smuči za zimsko šolo v naravi
Smučarsko društvo Sne-žak opremo, ki je ne proda na sejmu, vrne lastnikom, nekaj kosov - tistih, ki jih lastniki ne prevzamejo v treh tednih po koncu sejma - pa vsako leto podarijo celjskim osnovnim šolam. Te so še kako hvaležne, saj opremo potrebujejo za izvedbo zimskih šol v naravi. Starši številnih učencev si nakupa smučarske opreme, čeprav rabljene, namreč ne morejo privoščiti.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Na sejmih smučarske opreme ne prodajajo le opreme za alpsko smučanje, pač pa tudi za druge zimske športe, kot so tek na smučeh, drsanje in deskanje na snegu. Če ste zamudili sejem v Celju, boste imeli rabljeno opremo priložnost kupiti še na številnih sejmih po vsej regiji. V Mozirju bo prav tako že tradicionalen sejem smučarske opreme 25. in 27. novembra. Eden večjih tovrstnih sejmov na našem območju pa bo med 16. in 18. decembrom v velenjski Rdeči dvorani.
Smučanje je drag šport in sejmi so dobra priložnost za nakup rabljene smučarske opreme.
Katere smuči so za vas najprimernejše?
»Pri nakupu smuči moramo biti pozorni, da uskladimo zahtevam smučarja, njegovem motoričnem znanju in predispozicijam, višini, pa tudi željam. Ali žellimo na primer smučati v ožjem ali v širšem hodniku. In glede na vse našteto se najde tudi primerna oprema,« razlaga Boštjan Jeraša. Pri nakupu smuči torej poiščite nasvet strokovnjaka, saj lahko neprimerna oprema smučanje precej oteži in poveča tudi nevarnost padcev in poškodb. Prav tako sta pomembna pravilna velikost palic in primerna trdota smučarskih čevljev, seveda pa ne pozabite na topla in udobna oblačila.
Prekmurski štirikratni klofuti Rudarju in Celju
Velenjčani so doma proti Lendavčanom zaostajali s 4:0 in v finišu malce omilili poraz, Celjani pa v Murski Soboti niso niti enkrat zadeli. V nedeljo so storili nekaj katastrofalnih napak.
Čeprav so imeli več žogo v nogah v prvem polčasu, so prejeli tri gole.
Ne znajo izbrati obutve?
Najprej Marko Krajcer ni uspel izbiti žoge in Etero-vic, ki je ležal, jo je potisnil v mrežo. Nato je Akakpo podaril žogo domačim in celjska obramba je bila spet izigrana. Tretji gol je prejela, ko je padel Iztok Močivnik. V drugem delu so Celjani prikazali več želje, toda častnega zadetka jim ni uspelo doseči; za name-
ček so še enega prejeli iz protinapada. Edini rumen karton so prejeli v 90. minuti, ko je piko na i svoji nenaklonjenosti gostom postavil sodnik Če-ferin. Vratar Amel Mujčinovič je praznoval 38. rojstni dan, v mrazu pa ga je najprej premagal Dalmatinec ...
Trener Damjan Romih je vzrok za poraz pripisal tudi neprimerni obutvi nekaterih svojih nogometašev: »Ko bi morali mi do žoge, je pripadla tekmecem. Tudi zato so dosegli prve ti gole. V polju smo se še enakovredno kosali, v zaključkih akcij pa nikakor ne.« Bržkone je CM Celje precej potolkel prvi zadetek. »Res je bil prejet prepoceni. Igrišče je bilo videti lepo, toda kmalu se je zmehčalo in je bilo neugodno. V ključnih trenutkih je našim
igralcem spodrsnilo. Navidez majhne napake so bile ključne. V drugem delu je bilo sicer bolje. Očitno je, da na sredini igrišča, kjer nastaja vrzel, potrebujemo čvrstega, odgovornega igralca. Storili smo le tri resne prekrške.« Vračanje v obrambo je bilo slabo, počasno, neorganizirano, sledita pa dve, najbrž še težji gostovanji. »Fantje so že dokazali, da lahko kljubujejo moštvom iz zgornjega dela lestvice, tudi Olimpiji in Domžalam. Naliti si moramo čistega vina, le tako lahko pričakujemo pozitiven rezultat. Edina svetla točka je bila vrnitev Maria Močiča, ki je zelo dobrodošla. Ni še odigral popolnoma tako, kot zna, toda to je bila njegova prva tekma po dolgem času,« je zaključil Romih.
DEAN ŠUSTER
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	18	12	4	2 42:21 40
OLIMPUA	18	9	6	3 31:22 33
HIT GORICA	18	9	4	5 30:19 31
RUDAR	18	6	6	6 27:28 24
DOMŽALE	18	7	3	8 24:25 24
MURA 05	18	6	5	7 20:25 23
CMCEUE	18	6	3	9 25:28 21
LUKA KOPER 18		5	6	7 22:25 21
NAFTA	18	5	5	8 24:27 20
TRIGLAV	18	3	2 13 6:31 11	
CM Celje (4-1-4-1): Mujčinovič - Gobec, Krajcer, Kapič, Radulovič - Akakpo - Močivnik, Medved, Popovič, Dakovič - Pavlo-vič. Igrali so še Bezjak, Bakarič, Močič.
Mario Močič: »Trudim se in verjamem, da bom spet med najboljšimi, ne le celjskimi, temveč slovenskimi nogometaši.«
»Spet lahko igram!«
Trinajsti dan v lanskem novembru je bil nesrečen za tedaj najboljšega celjskega nogometaša Maria Močiča. Poškodoval se je na Bonifiki pri vodstvu domačih s 4:3. Okrevanje po poškodbi kolena je bilo dolgotrajno.
V nedeljo je v Murski Soboti vstopil na igrišče v 74. minuti in dokazal, da ni pozabil igrati nogometa. Prav nasprotno, bil je spet zelo aktiven, spreten, nevaren.
Na razplet niste mogli vplivati, zato se nima smisla pogovarjati o tekmi. Kakšni
občutki so vas prevevali?
Moja odsotnost z igrišč je bila res zelo dolga. Imam pozitivne občutke. Pred vstopom v igro je bil prisoten strah, toda kmalu se je razblinil. Sprostil sem se in užival igri. Upam, da se je to videlo. Vsekakor mi manjka še veliko stvari. Tekma je specifična zadeva, ne moreš je nadomestiti s še tako kakovostno vadbo. Trudim se in verjamem, da bom spet med najboljšimi, ne le celjskimi, temveč slovenskimi nogometaši.
Bilo vas je strah tekme ali
obnovitve poškodbe?
Vsekakor slednjega. Leto, ki je za mano, ni bilo prijetno. Za nogometaša je to zelo negativna zadeva. Ampak to je minilo. Dokazal sem predvsem samemu sebi, kar je najbolj pomembno, da lahko spet igram. Bolečin v kolenu ne čutim več. Slutim, da se bom kmalu vrnil na stara pota.
Kaj pa ste počeli v tako dolgem obdobju?
Vzel sem si čas zase, razčistil v svoji glavi, kajti poškodba me je zelo prizadela. Po-
Roki Drakšič je izjemno formo prikazal že na finalu slovenskega klubske zlahka obračal tekmece.
Drakšiču zm Polavderjev tretje mesto
V dresu slovenske judo reprezentance sta dva predstavnika celjskega Sankakuja osvojila medalji na tekmi za veliko nagrado v Amsterdamu.
Roki Drakšič je v soboto zmagal v kategoriji do 66 kg in si je praktično že zagotovil nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu. Do polfinala je izločil Finca Rintamakija, Izraelca Pollacka in Poljaka Zagrodnika, nato pa je bil z iponom boljši še od Japonca Mo-rišite. Predčasno je »Rocky iz Griž« zaključil tudi finalno borbo, njegovo premoč je moral priznati Mongolec Miyaragchaa Sanjaasuren. Trener Marjan Fabjan je po šesti zmagi 24-letnega Drakšiča v svetovnem pokalu poudaril:
»Očitno smo d je nastopil opti V nedeljo je ] 78 kg osvojila b: ponko Hašiguč V polfinalu je i Brazilko Mario : je bila v katego dan prej osvojil 63 kg. Bronasta magala Ukrajink bivše klubske k pa je izgubila z
Šentjur suver
leg psihološke sprostitve sem ogromno treniral, kajti moral sem nadoknaditi zamujeno. Mišica, ki je oslabela, je spet pripravljena in močna kot prej.
Že lahko odigrate celotno tekmo?
Ne, nikakor. V Stožicah me jutri sicer lahko pričakujete. Seveda je vse odvisno od trenerja, toda na treningih se bom skušal znova dokazati. Minutažo bom povečeval postopoma.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
V 6. krogu 1. slovenske košarkarske lige je lokalni derbi na Polzeli dobil Šentjur, Elektra je suvereno odpravila Parklje, Rogaška pa je le za dve točki izgubila s Slovanom.
Šentjurčani so proti Hopsom prikazali zelo dobro predstavo in dokazali, da so v tem trenutku v bolj ši formi, potem ko so v celotnem srečanju nadzorovali ritem igre, na koncu pa slavili s 86:76. Prvi polčas so po zaslugi razigranosti v napadu dobili za 17 točk, a so se gostitelji v nadaljevanju približali na šest točk zaostanka, kaj več pa jim ni uspelo. Šentjur je nalet mirno ubranil in vknjižil četrto zmago, ki je v boju za prva štiri mesta zelo pomembna. Trener gostov Damjan Novakovič ni skrival veselja po sladki zmagi v lokalnem derbiju: »Želja se nam je izpolnila. Predvsem smo fantastično delovali v prvem polčasu, ko smo se strelsko razigrali. S četrto prvenstveno zmago bomo lažje nadaljevali. V drugem polčasu smo sicer vedeli, da met verjetno ne bo več tako dobro deloval, a
tekmo smo mirno pri je naslednji nasprotni moramo še bolje.« Dr mači trener Jernej K na zelo razpoloženeg vsem v prvih dveh č čvrsteje zaigrali v ol preobrat nam je zmai malce sreče. Sedaj je ■ na naslednjih tekmah letos že igrali, nepop Dejan Hohler je z točk, osem manj jih Podvršnik: »Na žalo biti lokalnega obrač slabo odprli tekmo osredotočeni in tako loviti zaostanek. Prib drugem delu, a zma nami je pokalna tekm narediti vse, da prem drugi strani je bil zn Igor Maric, ki se je u 15 jih je dodal Ivan D
Velenjski rokom prednost
Vodstvo rokometnega kluba iz Škofje Loke se je odločilo, da izstopi iz 1. slovenske lige. Razlog so denarne težave.
Dogodek ne bo le negativno vplival na kakovost rokometa na Gorenjskem in nasploh v Sloveniji, kajti RK Loka je postal valilnica talentov, temveč bo spremenil tudi stanje na lestvici. Velenjčani, ki so prepričljivo dobili derbi s Celjani, bodo namreč povišali svojo prednost. V petem krogu so izgubili v Škofji
Senzacija v Treh lilijah
Na krilih Vujasinoviča in Panica do prve zmage v Jadranski ligi
Daniel Vujasinovič se je prelevil v vrhunskega organizatorja igre. Če bo tako nadaljeval, ga selektor ne bo mogel spregledati.
1 <m fc. i
ga prvenstva, ko je s svojo močjo
iaga, ■
i >
lobro tempirali formo, tako da imalno pripravljen.« Lucija Polavder v kategoriji nad ron. V prvi borbi je premagala Jai, nato pa še Maročanko El Kilali. zgubila s kasnejšo zmagovalko, Suelen Altheman. Ana Velenšek iriji do 78 kg peta, isto mesto je a Urška Žolnir med borkami do i z letošnjega SP v Parizu je preko Didenko, nato je bila boljša od olegice Vlore Bedeti, v četrtfinalu Mongolko Cedevsuren.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Laški Zlatorog je v 8. krogu mednarodne lige pripravil prvovrstno senzacijo, ko je pred njim moral poklekniti Partizan (72:62).
O klubu iz Beograda ni treba izgubljati besed, saj gre za aktualnega prvaka Jadranske lige (petkratni prvak) z vrhunsko zasedbo. Dva dneva pred tekmo v Laškem je po preobratu slavil na tekmi Evrolige v Milanu, v Treh lilijah pa jih je čakal šok.
Odlična obramba
Po nepričakovanem porazu je trener Vlada Jovanovic
dejal: »Zelo slabo smo odprli tekmo, Laško pa je odigralo izjemno kvalitetno. Zaslužena zmaga domačih in vse čestitke kolegu Trifunoviču. Nikakor pa ni izgovor, da smo izgubili, ker nekateri boljši igralci niso začeli tekme. Zlatorog nas je premagal in to povsem zasluženo.« Laščam so prišli do prve zmage v ligi ABA, ki je ne bodo pozabili. Pri gostih ni zaigral Milan Mačvan, iz minute v minuto jim je postajalo jasno, da je vrag odnesel šalo. Gostitelji niso imeli česa izgubiti, zato so odigrali odlično. Ob polčasu so vodili za tri točke, potem pa je Partizan v 22. minuti po trojki Andušica tretjič na tekmi po-vedel (35:36) in kazalo je, da bo prevzel vajeti v svoje roke. Vendar je bilo to njegovo zadnje vodstvo v Treh lilijah! Domači so namreč po zaslugi odlične igre v obrambi narekovali hud ritem, ki mu gostje niso bili kos. Košarkarji, kot so Dušan Kecman, Miroslav Raduljica, Nikola Pekovic, so v zadnji četrtini doživeli dokončen zlom.
Varovanci Rada Trifunoviča so jih na krilih Daniela Vujasinoviča in Vladimirja Panica dotolkli in na koncu slavili za 10 točk, v dvorani pa med gledalci sprožili pravo evforijo.
»Za vsako žogo«
Jaka Brodnik je ob koncu zadnje četrtine po metu za tri točke izsilil tri proste mete in vse zadel: »Zmaga proti Partizanu, kaj je to? To je res neverjetno. Zdaj se sploh še ne zavedamo, kaj nam je uspelo. Presrečni smo!« Laški košarkarji so pred senzacijo klonili
na gostovanju v Mariboru, rana je delno zaceljena. Trener Rado Trifunovič: je hvalil varovance: »Od prve do zadnje minute so igrali tako, kot smo se dogovorili, hrabro in čvrsto. Priložnost za zmago smo imeli že proti Ci-boni in Zagrebu, a se ni obrnilo v našo korist. Zdaj se je. Poudarjam, da imamo v tej ligi najmanj izkušeno ekipo, zato nam je na preteklih tekmah spolzelo nekaj zmag. Vesel sem, da nas gledalci vzpodbujajo. Naj bo tako tudi v prihodnje.«
Vujasinovič in Panic sta dosegla po 20 točk. Daniel Vuja-
i/i 'u O £ o
CL
sinovič je parket zapustil le za 15 sekund, sicer pa skozi celotno tekmo dirigiral soigralcem, ukradel pet žog, podelil šest asistenc, v zaključku tekme pa rutinirano izvajal proste mete. S fantastično predstavo si je prislužil še naziv najboljšega igralca 8. kroga lige ABA: »Trenutno se še ne zavedamo, da smo premagali evroligaša. Za nami bo >prišlo< čez nekaj dni. Srečni smo. Tako moramo nadaljevati. Za vsako žogo smo se metali, bili smo vsi za enega, eden za vse. Nikakor pa te zmage nismo pričakovali.« V domači ekipi ni bilo poškodovanih Grege Malija in Luke Dimca. Zlatorog bo dre-vi v 7. krogu DP gostil Elektro. »To je nova zgodba. Ekipo je treba zelo dobro pripraviti. Zmaga proti Partizanu je izjemna, vendar proti Elektri moramo znova odigrati tako, kot znamo,« je pripomnil Trifunovič. Njegovo moštvo se je v Jadranski ligi odlepilo od zadnjega mesta na lestvici, tam je zdaj Helios, ki bo v soboto gostil Laščane.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 18. krog: Mura - CM Celje 4:0 (3:0); Eterovic (14), Rep (17), Horvat (42), Fajic (63), Rudar - Nafta 2:4 (0:2); Bratanovič (88, 92); Sreš (4), Korošec (12), Da Silva (55, 78), Triglav - Hit Gorica 0:2 (0:0), Maribor - Luka Koper 2:1 (2:1), Domžale - Olimpija 0:1 (0:1).
2.	SL, 14. krog: Dravinja
-	Šampion 1:2 (1:0); Čakš (34); Petrušič (79, 90), Šmartno 1928 - Radomlje 0:2 (0:1). Vrstni red: Aluminij 33, Dob 24, Šenčur 22, Interblock 21, Krško 20, Šampion 18, Šmartno 16, Bela krajina 15, Radomlje 14, Dravinja 6.
MALI NOGOMET
1.	SL, 11. krog: Litija - Nazarje 10:0 (4:0), Dobovec
-	Oplast 1:6 (1:3); Kroflič (10
-	6 m). Vrstni red: Litija 28, Dobovec 25, Oplast 22, Puntar 18, Nazarje 12, Bronx 11, Ajdovščina 9, Casino Safir 4.
2.	SL, 6. krog: Velenje - Velike Lašče 6:1 (4:0); Linič (3), Čretnik (13, 14, 33), Lovrič (20), Štraus (30). Vrstni red: Vuko 15, Slovenske Gorice 11, Fragmat, Velenje, Brezje 10, Ke-belj 9, Sevnica 8, Tomaž, Velike Lašče 4, Stripy 2, Benedikt 1.
ROKOMET
1. SL, 11. krog: Celje Pivovarna Laško - Krka 43:27 (21:15); Marguč 10, Poteko 7, Mačkovšek 6, Poklar 5, Toskic 4, Razgor 3, Mlakar 2, Metli-čic 1; Čančar 8, Flajs 7, Ormož
-	Gorenje 29:35 (17:17). Vrstni red: Gorenje 19-3, Celje 18-4, Cimos 17-5, Trimo 14-8, Maribor 12-10, Izola 10-12, Ormož, Krško, Ribnica 8-14, Šmartno 6-16, Krka 4-18.
1. B SL, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Dol 27:18. Vrstni red: Sevnica 16, Sviš 12, Celje B 9, Grosuplje, Dol 8, Kočevje, Dobova, Škofljica, Cerklje 7, Slovan, Velika Nedelja 6, Železniki 1.
1. SL (ž), 9. krog: Ajdovščina
-	Celje Celjske mesnine 26:32 (11:13). Vrstni red: Krim Mer-cator, Zagorje 16, Ptuj 14, Krka
12,	Celje, Piran, Velenje 10, Ajdovščina 8, Naklo, Sežana 4, Olimpija, Burja 2.
KOŠARKA
1.	SL, 6. krog: Rogaška - Ge-oplin Slovan 55:57; Šoškič 16, Miljkovic 15, Smajlovič, Tomič, Strnad 6, Petrovič, Pešič 3; Ru-pnik 15, Fon 14, Elektra - Parklji 85:55; Lekic, Bajramlič 15, Nu-hanovič 14, Horvat 13, Zagorc, Lelic 10, Julevič 6, Bukovič 2; Čebašek 14, Rizvič 13, Hopsi
-	Šentjur 76:86; Hohler 21, Svi-ridov 17, Podvršnik 13, Hannibal, Sebič 10, Morina 5; Maric 24, Rembert 20, Nelson 19, Dr-žic 15, Ferme 3, Pelc, Sebič 2. Vrstni red: Elektra 11, Helios, Šentjur 10, Zlatorog, Geoplin Slovan, Rogaška 9, Maribor, Hopsi 8, Parklji 7, Mercator 6.
2.	SL, 9. krog: Konjice - Šenčur 84:65, Radenska Creativ
-	Terme Olimia 78:64. Vrstni red: Postojna 17, Šenčur, Grosuplje 16, Elektro Gorenjska, Portorož 15, Branik, Radenska 14, Hrastnik, Medvode, Terme Olimia 13, Konjice 12, Janče, Litija 11, Nova Gorica 2.
3.	SL, 7. krog: Nazarje - Lastovka 66:93, Črnomelj - Vrani 89:69. Vrstni red: Krka B 13, Bistrica, Lastovka 12, Črnomelj, Calcit 10, Nazarje, Vransko 9, Posavje Krško, Lenart 8, Union Olimpija B 6, Komenda 5.
1. SL (ž), 6. krog: Rogaška
-	Odeja 20:0. Vrstni red: Triglav 12, Athlete, Grosuplje 11, Ježica, AJM 10, Ilirija 9, Po-murje 8, Rogaška 7, Domžale 6, Odeja 1.
Jadranska liga, 8. krog: Zlatorog - Partizan 72:62; Vujasinovič, Panic 20, Brodnik 7, Lapornik, Omič, Čohadarevic 6, Škific 5, Atanackovic 2; Lu-čic, Raduljica 12. Vrstni red: Union Olimpija, Cedevita 15, Maccabi, Partizan 14, Buduč-nost, Cibona 13, Zagreb 12, Hemofarm, Široki 11, Crvena zvezda, Radnički 10, Krka, Zlatorog, Helios 9.
Jadranska liga (ž), 7. krog: Athlete Celje - Mladi krajišnik 67:61; Oblak 21, Gajic, Orozo-vic, Trebec 10, Gabrovšek 8, Jagodič 6, Macura 2; Deura 16, Bogoje 15. Vrstni red: Partizan, Hemofarm, Voždovac 12, Athlete, Radivoj Korac, Budučnost 11, Čelik 10, Mladi krajišnik 9, Vojvodina, Sloboda 7.
ODBOJKA
1. DL (ž), 7. krog: Prevalje - Ali-ansa 0:3. Vrstni red: Koper 21, Aliansa 17, Vital 14, Nova Gorica
13,	Formis 9, Puconci 7, Prevalje 2, Jesenice Bled 1. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 22. 11.
KOŠARKA
1. SL, 7. krog, Laško: Zlato-rog - Elektra (19).
Pokal KZS, 4. krog, povratna tekma, Maribor - Hopsi (19).
Sreda, 23. 11.
NOGOMET
1. SL, 19. krog, Ljubljana: Olimpija - CM Celje, Velenje: Rudar - Domžale (17).
KOŠARKA
1. SL, 7. krog, Domžale: Helios - Rogaška (19).
1. SL (ž), 7. krog, Murska Sobota: Pomurje - Athlete (20).
ŽRK Celje Celjske mesnine
en na Polzeli UršaPuPčevič
peljali do konca. Zdaj k Mercator in odigrati ugačne volje je bil do-obale: »Naleteli smo >a nasprotnika, pred-etrtinah. Zatem smo Drambi, a za popoln ljkalo energije in tudi treba stopiti skupaj in 1 igrati tako, kot smo ustljivo v obrambi.« :a Hopse dosegel 21 1 je dosegel Andrej st nam ni uspelo do-una, potem ko smo . Premalo smo bili smo morali vseskozi ližali smo se sicer v njkalo je moči. Pred a, potem pa moramo nagamo Parklje.« Na ova najučinkovitejši stavil pri 24 točkah. Iržič: »Zmage na Pol-
zeli so vedno sladke. Borba se nadaljuje, ker letos gredo v ligo za prvaka le prve štiri ekipe, zato ne moremo biti mirni. Tako je treba nadaljevati.« Hopsi bodo v soboto gostovali pri Parkljih, Šentjur bo pričakal Mercator.
Slatinčani so v svoji dvorani po prvi polovici tekme vodila za 14 točk, saj so drugo četrtino dobila z 18:4. Potem se je tehtnica začela prevešati na stran Slovana, ki je do konca srečanja uspel dokončno preobrniti rezultat in slaviti s 57:55. Pri Rogaški, ki bo jutri igrala v Domžalah, je Mladen Šoškič dosegel 16 točk.
Šoštanjčani so s 85:55 gladko odpravili Parklje. Prvo četrtino so dobili za sedem, drugo pa kar za 20 točk in tekma je bila praktično že odločena. V drugem delu se je razlika še povišala in gostitelji so prišli do pete zmage, ki jih je popeljala na prvo mesto. Sanel Bajramlič in Brane Lekič sta dosegla po 15 točk. Elektra bo drevi gostovala v Laškem.
MITJA KNEZ
17-letna Urša Pupčevič igra za celjsko člansko ekipo na levem ali desnem krilu. Visoka je 174 centimetrov, tehta 56 kilogramov, na dresu pa nosi številko pet.
Šport jo je navdušil zelo zgodaj, ko je bila še otrok, saj je bilo pred njenim stanovanjskim blokom igrišče in na njem veliko vrstnikov. Predstavitev rokometa v osnovni šoli jo je navdušila in vpisala se je v Celjsko rokometno šolo Toneta Goršiča. Leta 2005 se je priključila ekipi mlajših deklic B ŽRK Celje Celjske mesnine, ki jo je vodila trenerka Željka Dragišič. Vse do letos, ko je članica mladinske in članske ekipe, je zastopala vse starostne kategorije v ŽRK Celje Celjske mesnine. Njeni trenerji so bili še Vojko Prislan, Saša Čajavec in Miha Bojovič, zdaj je Uroš Privšek. Z mlajšimi deklicami B je bila tretja v državnem prvenstvu, z mlajšimi deklicami A pa leta 2007 prva! S starejšimi deklicami je nato osvojila tretje mesto, lani pa je bila v ekipi kadetinj, ki so postale državne podprvakinje. Urša obiskuje 2. letnik Srednje ekonomske šole v Celju (smer ekonomski tehnik). Za življenjski moto si je izbrala rek: življenje je borba, zmaga tisti, ki najkasneje odneha.
m
m v ■	■ v ■ ■
netasi povišali
Loki z 32:29, toda vsi rezultati Gorenjcev se bodo izbrisali. In zaradi omenjenega poraza je skoraj »odletel« trener Gorenja Branko Tamše ...
Velenjčani so izgubili le eno točko (remi s Cimosom). Celjani so zapravili štiri točke (poraza z Mariborom in Gorenjem), Koprčani pa že pet (poraza z Izolo in Celjem, remi z Gorenjem).
DŠ
^fdezete
celjske mesnine
Marija in Janko Šuc v družbi rejenke Mihaele ter sinov Anžeta in Damjana. Celotna družina sicer šteje kar deset članov in druženja v dnevni sobi, ob topli peči, bodo predvsem v bližajočem se prazničnem decembru stalnica.
Rejništvo ni poklic, je način življenja
Družina, ki je vrata odprla že številnim pomoči potrebnim otrokom in mladostnikom
Med težavami, s katerimi se srečujejo rejniki, pa Šuceva izpostavljata:»Včasih bi bilo treba na hitro podpisati kakšen obrazec, dovoljenje. Na primer v šoli ali pri zdravniku, pa mi nimamo te pravice. Čeprav imamo otroka v oskrbi 24 ur na dan, lahko to storijo le starši, ki pa so pogosto nedosegljivi, neodzivni. Tukaj bi morali imeti več pravic.«
Trenutno je družina desetčlanska. Poleg zakoncev živijo v hiši še njuni trije sinovi, babica, tri rejenke in 23-letnica, ki uradno ni več v rejništvu, a je ostala pri hiši.
Humanitarna akcija Obdarujmo rejniške otroke iz celjske regije tudi letos
Pred nami je čas praznovanj in obdarovanj, predvsem pa čas za izpolnitev otroških želja. Tudi rejencev, ki ne živijo pri svojih bioloških starših. Izjemen odziv obiskovalcev Citycentra Celje pri obdarovanju rejencev v preteklih dveh letih je narekoval, da pobudo o obdarovanju rejniških otrok ponovijo tudi v letošnjem predprazničnem času.
V okviru humanitarnega sklada Citycentrovo srce bo prazničnega vzdušja deležno okoli 200 rejniških otrok iz vseh osmih centrov za socialno delo celjske regije. Risbice otrok, starih med 5 in 10 let, bodo med 24. novembrom in 18. decembrom predstavljene obiskovalcem v nakupovalnem središču. Obiskovalec bo lahko izbral risbico z narisano željo, za katero bo prinesel darilo od doma ali pa se bo morda odločil za nakup novega. Ob tej priložnosti bodo organizatorji priskrbeli darila tudi za najmlajše in starejše otroke ter mladostnike, ki ne bodo narisali svojih risbic. Darila bodo konec decembra predali centrom za socialno delo v celjski regiji.
Precej mrzel dan je bil, ko sva s fotografom obiskala družino Šuc, megla pa takšna, da bi jo lahko rezal z nožem. Zato je bilo vstopiti v hišo v Močlah, nedaleč od Šmarja pri Jelšah, zares prijetno. Toplo in svetlo. Ena tistih hiš, ko človek že pri vhodu začuti, da so tukaj doma dobri ljudje.
Najprej se je zdelo, da je doma le gospodinja, med pogovorom pa člani družine kar kapljali na kup. Vsi z nasmeški na obrazu in s prijazno besedo. Med sedmimi otroci
-	no, nekateri so že čisto odrasli
-	pravzaprav ne moreš ugotoviti, kateri so rejenci in kateri so »domači«. Ker so vsi ena velika družina.
Marija Šuc je edinka. Ker je izredno pogrešala družbo bratov in sester, se je že davno odločila, da bo sama imela veliko družino. Njen mož Janko, nasprotno, izvira iz številčnejše družine. Pet otrok je bilo pri hiši in nikoli jim ni bilo dolgčas. Potem ko je njun prvorojenec dopolnil dve leti, sta v rejništvo čisto po naključju vzela prvega otroka, žrtev nasilja v druži-
ni. Leto 1987 se je pisalo in deklica je ostala pri hiši. V njihovih očeh nikoli ni bila rejenka, pač pa članica družine. Tako je tudi z ostalimi otroki in mladostniki, ki so varen dom našli pri Šucih, nekateri le za kratko obdobje, dokler jih ni katera družina posvojila, drugi so pri njih leta. »Čeprav naj bi bilo rejništvo kratkoročno, splet okoliščin včasih nanese, da nekateri otroci kar ostanejo pri hiši. Dve punci sta pri nas ostali, čeprav sta stari že 23 let. Ena študira, druga hodi v službo,« zadovoljno pove Marija.
V 10-članski družini vsi enakopravni
Sedem rejenk in rejencev je v dobrih 20 letih pri Šucih preživelo po več let, poleg njih pa so skrbeli še za številne, ki so zatočišče, tople besede in objeme potrebovali le za nekaj dni ali tednov. »Tudi kakšen dojenček je med njimi, ki ga je bilo treba sprejeti sredi noči. Tudi to je precejšen izziv, vedno je treba biti v pripravljenosti,« razlaga Marija.
Razlik med otroci pri Šucih ni. Vsak priskoči na pomoč pri razno-raznih opravilih, skupaj hodijo na dopust, kot družina preživljajo praznike in praznujejo rojstne dneve. Priznava pa Marija, da je, ko kdo kakšno »ušpiči«, do rejencev morda nekoliko manj stroga kot do sinov. Sicer pa je pri tako številčni družini potrebnega veliko prilaganja, dogovarjanja in predvsem medsebojne pomoči. Tudi med našim obiskom je Janko, ker je bila Marija pač zaposlena z odgovarjanjem na moja številna vprašanja, hitro skočil v vrtec po enega od otrok.
Vsak otrok je zgodba zase
Se pa Marija, ki ji je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve leta 2006 podelilo priznanje za dolgoletno in uspešno izvajanje rejništva, zaveda, da pridejo k njim rejenci z najrazličnejšimi zgodbami in številnimi negativnimi, tudi krutimi izkušnjami. »Vsak otrok ima drugačno preteklost, vsak potrebuje drugačno pomoč, drugačno vzgojo. Pri tem
je pomembno tesno sodelovanje s strokovnjaki, predvsem psihologi. Ampak, če je volja, se da,« pravi. Veliko pa pripomorejo tudi pogovori in izmenjava izkušenj med rejnicami, ki so združene v Društvu rejnic celjske regije in v katerem je Marija Šuc članica upravnega odbora.
Rejništvo ni dobičkonosnost
Marija Šuc je rejniško dejavnost leta 1992 začela opravljati kot poklic, jo pa nekoliko zaboli, ko sliši očitke, da je rejništvo dobičkonosno. »Meni je pomembno, da so otroci v družini, da se razumejo z našimi otroki, da jim nudim, kar potrebujejo, in pri tem na denar ne mislim. Vsaka rejnica ima sicer na to svoj pogled, ampak menim, da je veliko takšnih, ki se odzovemo klicu srca. Otroka želimo rešiti trpljenja, nasilja in mu omogočiti, da zaživi normalno življenje in da si ustvari pozitivno samopodobo. Ni lepšega, kot da se rejenec, ko odraste in se osamosvoji, vrača in pove, da je bil pri nas srečen,« pravi
rejnica. Mož Janko to podkrepi še z besedami: »Če tega ne počneš s srcem, tega sploh ne počneš.«
Oddati otroka v rejništvo ni sramota
»Staršu, ki ne zmore sam vzgajati otroka, iz takšnih ali drugačnih razlogov, naj ne bo nerodno otroka predati v rejništvo. V rejništvu mu bo lepše, imel bo vse, kar potrebuje. Trdim celo, da je človek, ki je sposoben te geste, velik človek,« je prepričan Janko. Da otrokom pri družini v Močlah resnično nič ne manjka, dokazujejo tudi besede Mihaele: »Čeprav sem bila v rejništvu, se ne počutim nič prikrajšano. V končni fazi se moraš pri rejnikih počutiti kot doma. Lahko pa sem hvaležna, da je tako, kot je, ker vem, da drugače ne bi bilo tako lepo.« Prav zato je tudi ostala pri družini. Še več pa pove, da Marija in Janko za rejence nista Marija in Janko, teta in stric ali gospa in gospod, pač pa mami in ati.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
SPODBUDNE
^Tji i g J
ZGODBE: pf I i
izbiramo takSne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami In storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam; tednik@nt-rc.si
Na Celjskem imamo velika spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi s Pianlne, Ludvik Lončar iz podjetja Biro bit. vrtnar Mirko Kraiovec iz Vojnika, proizvajalec mleka Marjan Turniek iz Lokrovca, Janez Upiaznjk iz žalskega Mi krop i s a, Mizarstvo Kovač iz Mozirja... In katero podjetje, kateri podjetrrik jeza vas spodbudna zgodba?
V
Idej za frizure ne manjka. Bi se s takšno pričesko sprehodile po cesti? Prisegate na krzno?
Kaj obleči letošnjo jesen in zimo?
Glavnina oblačil na Modnih navdihih je bila v vedno elegantni in klasični črnini ter v sivih in rjavih odtenkih. Izstopala pa je ta kreacija v zelenih odtenkih.
In še nasvet: frizerji letošnjo jesen in zimo, kot je bilo videti, prisegajo na kodre. Razen če ste dovolj pogumne, da si omislite kakšno bolj ekstravagantno pričesko, kakršno je v objektiv ujel tudi naš fotograf.
Celjani po ideje odšli na Modne navdihe
Črna, bela ter tisoči odtenkov sive in rjave so barve, ki so najbolj »in« letošnjo jesen in zimo. Za snežne radosti ali kakšen večerni slovesen izhod pa si lahko privoščite tudi živahnejše odtenke. Vsaj sodeč po Modnih navdihih - dogodku, na katerem so Celjani že 13. leto iskali ideje in najnovejše modne smernice.
Dodobra so radovedneži napolnili dvorano Celjskega doma in v slabi uri so zagotovo dobili kakšen modni navdih. Manekenke in manekene je na pisto tokrat poslalo rekordno število priznanih modnih hiš, blagovnih znamk in kreator-jev, ki so predstavili najnovejše modne trende. Videli smo oblačila, obutev in modne dodatke za vsakdan, večerne izhode, športne aktivnosti. Večina zelo nosljivih kosov, precej tudi takšnih, ki se jih ne bi branila imeti v svoji omari.
V središču Modnih navdihov so predvsem uspešni modni ustvarjalci s Celjskega, se jim pa že tradicionalno pridruži še kakšna svetovno priznana blagovna znamka. In, roko na srce, ogledati si kolekcije več kot desetih modnih hiš na eni reviji, je mogoče le redko. »Tako uspešni modni kreatorji, kot so bili zbrani na našem dogodku, le redko soustvarjajo z ostalimi kreatorji. A celjski to zmorejo
in se postavijo ob bok drugim. To jih celo navdušuje, saj lahko vidijo, kako kdo raste, kaj je pripravil in kako vidi svoj zapis mode,« poudarja organizatorka Modnih navdihov podjetnica Vladimira Skale.
Pohvale vredno je povabilo za sodelovanje na Modnih navdihih šolam. »Ker pravijo,
da obrt izumira. Na Celjskem pa imamo zelo dobre mlade kreativce in morda je to prva stopnička ali pa motivacija k njihovi poti do uspeha,« pravi Skaletova. Tako so svojo ustvarjalnost predstavili dijaki Šolskega centra Celje, ki obiskujejo programa ustvarjalec modnih oblačil in frizer. Na
modno pisto so stopili dijaki šolskega centra in Gimnazije Slovenske Konjice, ki so del programa V. S. Styling, manjkali pa niso niti dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki so poskrbeli za draženje brbončic.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Dijaka 2. letnika programa ustvarjalec modnih oblačil v srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Laura Kotnik in Gašper Kožar sta na Modnih navdihih dobila priložnost, da Celjanom pokažeta svojo ustvarjalnost.
Še malo in bodo svoja vrata odprli smučarski centri. Idej, kaj obleči za smučanje ali deskanje na snegu, je bilo veliko. Med drugimi je športno kolekcijo predstavil odličen celjski border Tim Mastnak.
Preveč je belih rož ob cesti
Namesto razigrane mladosti so rože sinonim bridkosti
V zadnjih tednih se je prometna varnost na Celjskem poslabšala. Umrla sta dva mlada človeka, več oseb se je zaradi hudih poškodb v trčenjih borilo za življenje. Letos je na cestah celjske regije umrlo 15 ljudi. Za primerjavo: leta 2001 je v prometu na Celjskem umrlo kar 46 oseb. Ne glede na to varnost danes še vedno ni dobra. »Vsaka smrtna žrtev je preveč! Želimo si doseči vizijo >nič<, torej nič smrtnih žrtev v prometu,« pravi direktor Policijske uprave Celje Karol Turk.
»To mora biti vizija vseh ljudi. Vsak je odgovoren zase in za druge udeležence v prometu. Človeški dejavnik je še vedno pri varnosti
na cesti najpomembnejši. Če preveliki hitrosti dodamo še alkohol, je to formula s tragičnim koncem,« je še dejal Turk na sobotni krajši prireditvi ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Skupaj z vidnejšimi člani ustanov in združenj, ki vrsto let delajo na področju prometne preventive, je ob križišču Stanetove, Vrunčeve in Levstikove ulice, pri Mladinskem centru Celje, postavil trajno svečo. Sveča bo na tej lokaciji postavljena ves čas in bo vse udeležence v prometu opozarjala na pomen upoštevanja prometnih predpisov, na zmanjšanje uporabe alkoholnih pijač, zmanjšanje hitrosti ter na številne druge dejavnike,
Obeležitev Svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč so v Celju pripravili Mestna občina Celje, Policijska uprava Celje, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje in Občine Vojnik, celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu, Celjski mladinski center in gibanje Še vedno vozim - vendar ne hodim.
ki so vzroki nesreč. »Sveča naj bo spomin na žrtve in opomin vsem nam,« je dodal Turk. Za Novi tednik je še razložil, da čas od uveljavitve nove in strožje prometne zakonodaje še ni pokazal pozitivnih učinkov, saj se je število prometnih nesreč še povečalo.
S spomini
Do leta 2030 naj bi bile prometne nesreče peti najpogostejši razlog za umrljivost ljudi. Po podatkih Zavoda Varna pot, ki pomaga žrtvam nesreč in njihovim svojcem, se je pokazalo, da v slovenskih regijah z nižjim dohodkom obstaja dvakrat večja verjetnost za prometno nesrečo in smrtnost pri moških. Slogan letošnjega Svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč je S spomini v desetletje za večjo varnost na cestah. Ta dan so obeležili po vsej Sloveniji. Na krajši prireditvi v Celju je bilo v soboto med prisotnimi bilo opaziti največ tistih, ki so s svojim delom vpeti v prometno preventivo. Or-
Pri postavitvi trajne sveče v spomin na žrtve prometnih nesreč so bili prisotni člani Zavoda Vozim oziroma gibanja Še vedno vozim - vendar ne hodim. Kot je znano, ti dijakom po Sloveniji že več let predavajo o posledicah prometnih nesreč. Samo letos so o varnosti na cestah predavali že 4 tisoč mladim. Na sliki je Matej Lednik, ki je zaradi prometne nesreče z motorjem danes na invalidskem vozičku.
ganizatorji so pogrešali več javnosti, torej tistih, ki še vedno lahkoverno menijo, da se jim nesreča »ne more zgoditi«. Morda jih bo na to, da jih do nesreče, inva-
lidnosti ali smrti v prometu loči le trenutek, spominjala trajna sveča. Ali pa - kot so zapele učenke podružnične osnovne šole iz Nove Cerkve: »Preveč je belih rož
ob cesti, polnih bridkosti, namesto razigrane mladosti.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
GOSTUJOČE MNENJE
Ali smo (samo)destruktivni?
»Je zgornji naslov resničen? Pravilen? Odgovor nanj si lahko vsak predstavlja drugače. Prav je tako. Smo razmišljujoča bitja s stališči, prepričanjem. Vendar, ali s svojimi ravnanji nepritrjuje-mo zgoraj zapisanemu?
V	preteklih tednih so se na območju PU Celje zgodile tri izredno hude nesreče. Kaj se dogaja? Je to le mladostna objestnost? Neizkušenost? Ima vpliv polna luna? Enoznačnega odgovora ni.
V	enem primeru bi skoraj zagotovo lahko trdili, da gre za neizkušenost in tudi objestnost. Voznik, ki ima le nekaj mesecev vozniških izkušenj, zagotovo ne obvladuje vozila kot nekdo z večletnimi izkušnjami in več prevoženimi kilometri. Eden od ponesrečenih je bil, glede na sledove med trčenjem in po njem in glede na posledice, tudi objesten, ne le neizkušen. Še pri eni nesreči je šlo verjetno za objestnost, v enem primeru pa ne moremo kar tako ugotoviti, zakaj je voznica zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila v drugo vozilo. Tu ni bilo objestnosti,
Občasna tematska rubrika Gostujoče mnenje ne odraža stališč uredništva Novega tednika, temveč poglede vabljenih piscev.
mag. ELVIS A. HERBAJ (foto: GrupA)
so pa bile druge okoliščine. Je bila morda megla, trenutek nepazljivosti, hipno ravnanje, ki je za trenutek odvrnilo pogled z vozišča? Še ne vemo, morda tudi nikoli ne bomo izvedeli, saj je možno, da se voznica ne bo spominjala dogodka.
Ker nisem ezoterik, o vplivu lune ne bi razpravljal, saj me prepričajo le dejstva in dokazljive resnice. Alkohol? Mamila? Psihoaktivna zdravila? Morda. Ne vemo še. Znano bo, ko bodo opravljene analize. Nenazadnje je za eno dekle prepozno, karkoli je bilo .... Za tiste preživele je nenazadnje tudi vseeno. Če pa je bil pod vplivom nedovoljenih sredstev kdo od voznikov, mu to zagotovo ne bo olajšalo postopkov, ki bodo sledili.
Predvsem pa mu ne bo olajšalo vesti.
Zakaj to pisanje? Ne razumem, še manj pa hočem razumeti, zakaj se morija na cestah ne konča. Mislim, da prepogosto spreminjamo zakonodajo. Res je, da sprejemamo tudi stvari, ki so pozitivne, vendar nam nikoli do zdaj ni uspelo, da bi se vsi akterji resnično vključili v procese, ki bodo imeli dolgoročne cilje - večjo vozniško kulturo, več strpnosti, večje zavedanje o vrednosti življenja, posledično pa manj nevarnih situacij in seveda nič umrlih na cestah, pa tudi bistveno manj telesno poškodovanih. Ampak dokler tega spoznanja ne bomo živeli, nas ne sprememba zakonodaje ne iz nje izhajajoča represija ne bosta streznili. Zakaj nas ne ganejo podatki o umrlih ali o ljudeh, ki so postali invalidi? Ali nas ne ganejo besede staršev, ki so se ob tragediji obrnili na vse nas, da njihovi otroci niso zgolj številke? Ali smo res tako brez čustev in razuma? Pa kljub temu se nesreče še vedno dogajajo. Res so statistični podatki zadnja leta ugodnejši, ampak umirajo še vedno ljudje, ki niso in resnično ne smejo biti le številke. Mladim je treba dati boljši zgled in pozitivno razmišljanje, da se ne bodo dokazovali in samodokazovali
Elvis A. Herbaj je že vrsto let eden največjih poznavalcev prometne varnosti na Celjskem, saj je v policiji zaposlen že 26 let. Trenutno je vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi. Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč je za Novi tednik zapisal svoj osebni razmislek o stanju v prometu in kam nas takšno stanje vodi.
tam in/ali takrat, kjer in/ali ko to ni primerno.
Vendar se bojim, da je do teh časov še daleč. Odnosi in vrednote v naši družbi so takšni, da uspevajo tisti, ki so brezobzirni, ki za lasten uspeh storijo vse. Kako ga dosežejo, ni pomembno. In takšni smo, ko smo v prometu. Premalo se zavedamo, da cesta ne odpušča napak. In oškodovanec je skoraj vedno človek.
Če odgovorim na zastavljeno vprašanje iz naslova: ne morem drugače, kot da vprašanju pritrdim. Ni pa nujno, da tako tudi ostane. Pomembno je, kako se bomo obnašali v prometu. Nenazadnje, vsak posameznik je tisti, ki bo z dejanji v prometu (in tudi v vsakdanjem življenju, medsebojnih odnosih) pritrdil ali ovrgel zapisano...«
Znižali so jima kazni
Starina in Šoba za več let v zapor
Na Višjem sodišču v Celju so v petek izrekli sodbo Zdravku Šobi in Tomažu Starini. Šoba je bil zaradi dveh poskusov umora lani na okrožnem sodišču obsojen na devet let zapora, Starina pa zaradi napeljevanja k tema kaznivima dejanjema na šestletno zaporno kazen. Kazen so jima v petek nekoliko znižali, in sicer je Šoba dobil osem let zapora, Starina pa 4 leta in 11 mesecev zapora.
Leta 1993 sta bila vpletena v streljanje pred lokalom Martinčič v Radečah. Po sporu med znanci naj bi Šoba streljal z vojaškim orožjem in poškodoval znanca, ki je od takrat na invalidskem vozičku, Starina pa naj bi ga k temu nagovarjal. Do spora naj bi prišlo zaradi poslov s konopljo, čeprav se to neposredno na sodnih obravnavah nikoli ni povedalo naglas. Že na okrožnem sodišču so zaslišali vse priče, nekatere naj bi videle streljati Šobo. Da je orožje držal on, je kazalo tudi izvedensko mnenje, ki je govorilo o načinu in kotih streljanja. Sledi streljanja so našli tudi na njegovi jakni. Zagovornika obtoženih sta po sodbi okrožnega sodišča v pritožbi navajala, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno in da so se zgodile bistvene kršitve postopka, vendar se višje sodišče s tem ni strinjalo.
SŠol
Foto: SHERPA
Zdravko Šoba in Tomaž Starina
NOVI TEDNIK
0TR05KI ČA50PI5
17
Škoržki iz šmarskega vrtca
Skupaj z otroki vrtca smo obiskali šolsko knjižnico, kjer nam je Tanja Jurjec predstavila knjigo o Škoržku. Vas zanima, kdo je to? Tudi mi smo bili radovedni, zato smo se odpravili v iskanje in raziskovanje tega možica.
Odpravili smo se v bližnji gozd. Radovedno smo pokukali v najmanjše luknjice, dvigovali vejice in pobirali listje, a ves ta čas so se nam škoržki previdno izmikali. Pod velikim borom smo nabrali storže, ki so bili zelo podobni škoržkom. Iz njih smo naredili škoržke,
Ježek Vili se bo spomladi vrnil
Prijetno toplo dopoldne nas je zvabilo na sprehod. Odšli smo proti Dolenji vasi, kjer smo si od daleč ogledali gasilski dom. Ko smo se vračali, smo v bližini občine uzrli drobno kepico, polno ježic. Otroci so ugotovili, da se ježek nima kam skriti in da ga lahko povozi avto.
Sklenili smo, da ga vzamemo s sabo. Previdno sem ga prijela in si ga položila v jopico, da mu je bilo toplo. Med potjo do vrtca smo nabrali suho listje, da si bo ježek lahko postlal.
V igralnici smo mu naredili brlog v kartonasti škatli in
mu dali tudi jabolko, da ne bo lačen. Zapeli smo mu pesmico, da ne bi bil žalosten. Drugo jutro smo ga premestili v kletko za male živali, da bi ga lažje opazovali. Bil je zelo lačen, saj je pojedel pol jabolka. Posedli smo v krog in ježka dali na tla. Opazovali smo njegov smrček, njegove oči, ušesa, tačke in rep. Naš ježek je hitel od enega do drugega in si iskal skriti kotiček. Kdor je želel, se ga je dotaknil, ga božal in pri tem si ni niti prsta popikal.
V kletki si je začel urejati brlog in z rilčkom listje potiskati na kupček. Delo ga je
verjetno utrudilo, saj si je pred počitkom še privoščil grižljaje jabolk. Ni ga motilo, da smo ga opazovali. Dali smo mu tudi ime, postal je Vili.
Gospa Magda je poklicala na veterinarsko postajo v Podlog in se z veterinarjem dogovorila, da nas bo obiskal, pregledal Vilija in nam podal napotke za nego in hrano. Še isti dan nas je poklical in nam povedal, da je poklical v zavetišče za najdene gozdne živali. Svetovali so, da Vilija odpeljejo v zavetišče, kjer bo pozimi, spomladi pa nam ga bodo prinesli, da ga bomo sami vrnili v gozd. Z otroki smo se od njega poslovili, mu zaželeli, da se bo tudi tam imel lepo. In tako se bomo zdaj večkrat spomnili našega Vilija in ga čakali.
MOJCA ŠKRABL, Vrtec Prebold
jim pripeli puhaste repke in narisali nasmejan obraz. Tudi na škoržka s pisanim repkom nismo pozabili. Izdelke smo postavili na karton, na katerega smo nalepili mah. Vse skupaj smo odnesli pokazat knjižničarki, ki je bila nad našim izdelkom navdušena. Praznik jeseni in škoržke smo doživeli v igralnici, a tudi v gozdu, ko smo opazovali ples listkov. Lahko, da bomo škoržke srečali naslednjo jesen, lahko pa jih srečate tudi vi, če se le prepustite otroški domišljiji.
KATJA ŠKOLNIK, IRENA ARTNAK
Ogled izdelave pisal
V spomin pobudniku bralne značke
V tednu otroka, ki je bil letos pod geslom Pojdiva s knjigo v svet, so v OŠ Polzela slovesno odprli kulturni kotiček pobudnika bralne značke in rojaka Stanka Kotnika.
Letos mineva 50 let, odkar se je na pobudo profesorja slovenščine začelo tekmovanje za bralno značko in so podelili prve Preži-hove bralne značke. Stanko Kotnik, učitelj slovenščine v OŠ Prevalje, kasneje profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru, izhaja iz rodu Kotnikovih iz Založ pri Polzeli, njegov ded Filip Jelen je bil nekdaj tudi polzelski župan. Pokojnega Stanka Kotnika se učenci in študentje spomnijo kot predanega pedagoga in človeka z veliko začetnico, v širšem slovenskem prostoru pa je najbolj znan kot
pobudnik in organizator bralne značke. Njegova sestra Marica Kotnik Šipec, ki živi v Založah, je prav tako znana kot izvrstna pedagoginja in tudi raziskovalka zaloških hišnih imen.
V OŠ Polzela so ob kotičkih znanih Polze-lanov zdaj bogatejši še za vitrino, v kateri sta predstavljena življenje in delo Stanka Kotnika, del razstave pa je posvečen tudi gibanju bralna značka. Ob koncu kratkega kulturnega programa, ki so ga pripravili učenci in učitelji OŠ Polzela, sta ravnateljica Valerija Pukl in Marica Kotnik Šipec slavnostno prerezali trak ter tako sklenili praznovanje 50-letnice bralne značke.
TT
18. 10. 2011 smo šli v tovarno pisal Vivapen. Tam smo videli stroje, ki delajo nalivna peresa, flomastre, brisalce in bombice. Odšli smo tudi k Roku, kjer smo barvali pobarvanke.
Eva Tržan 4.b
Šli smo v tovarno Vivapen. Sprejela nas je gospa, ki nam je razkazala stroje. Najprej smo si šli ogledat povečane sestavne dele nalivnika.
Lucijan Jakopanec 4.b
V	tovarni Vivapen sem se naučil, kako je narejeno nalivno pero, kako se sestavi in razstavi. Videl sem, kako delajo bombice in pokrovčke nalivnega peresa.
Tit Jelenko 4.b
V	tovarni pisal smo videli različne stroje. Učiteljica Petra nas je vodila po tovarni. Ogledat smo si šli posodo, v kateri vsak dan zmešajo 800 litrov črnila za bombice.
Aleks Panic 4.b OŠ LJUBEČNA
Študent Primož Krnc in mentorica Andreja Rom s knjigo o astronavtki Suniti L. Williams, ki jima jo je podaril mednarodno priznan fizik in eden vodilnih strokovnjakov ameriške vesoljske agencije Nasa Dušan Petrač.
Na festivalu znanosti
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil od 4. do 7. oktobra 17. mednarodni festival znanosti. Na njem so sodelovali tudi študentje Višje strokovne šole Poslovno-komercialne šole Celje. Z raziskavo o varčni rabi virov so sodelovali v okviru tem pod geslom Planetarni izzivi za danes in jutri.
S študenti Višje strokovne pomembno in omejeno do-šole Celje smo za festival v brino. Žal še vedno skoraj maju izvedli raziskavo na polovica anketirancev po-med 112 anketiranci. Osre- miva posodo ročno, čeprav dotočili smo se na vodo kot pri tem porabimo 60 litrov
vode, pri strojnem pranju pa le 15 litrov. Največji delež anketiranih uporablja deževnico za zalivanje vrta, medtem ko je več kot tretjina vprašanih ne uporablja. Enako jih največ pusti vodo teči med umivanjem zob, kar pomeni, da v minuti mimo nas steče 13 litrov vode, kar je na letni ravni 4.745 litrov. Prav tako vprašani ne varčujejo z vodo pri prhanju, saj se najpogosteje prhajo 10 minut. Priporočljiv čas je 4 minute in v tem času se jih oprha le 20 odstotkov, čeprav bi na ta način prihranili kar 10.000 litrov vode letno. Nič varčnejši niso pri kopanju, saj se jih kar tretjina kopa vsak dan oziroma vsaj 2-3 krat tedensko.
Kot predstavniki mlade generacije smo tudi sami dodali svoj prispevek v obliki osveščanja študentov o prekomerni rabi omenjenih virov v obliki tablic z napisi: Ali veš, da je na razpolago manj kot odstotek pitne vode? Postani eko faca in varčuj z vodo! Vsaka kaplja šteje! Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, takrat bomo spoznali, da se denarja ne da jesti. Tablice smo namestili na vidna mesta v višji strokovni šoli. K dodatnemu osveščanju pa smo prav gotovo prispevali tudi z nastopom na ljubljanskem festivalu znanosti.
ANDREJA ROM
Obiskali prijatelje v Srbiji
Predstavniki Krajevne skupnosti Galicija, gospodarstveniki in Folklorna skupina Galicija smo bili od 23. do 26. septembra na obisku pri prijateljih v Srbiji.
Folklorna skupina se je že drugo leto zapovrstjo predstavila na Mednarodnem folklornem festivalu, ki je v sklopu 48. župske berbe v Aleksan-drovcu. To je največja tovrstna
prireditev na Balkanu, posvečena vinu. Letošnjo štiridnevno prireditev je obiskalo več kot 700.000 obiskovalcev.
Posebno navdušeni smo bili ob ponovnem snidenju z vaščani in s folkloristi v vasi Lacisled, kjer so nas nekaj dni gostili. Odlično sodelovanje na kulturnem področju želimo razširiti še na gospodarstvo in turizem. Obiskali smo še
Zlakusu v okolici Užica, kjer se je naša folklorna skupina z domačini predstavila na koncertu. Zahvaljujemo se KUD Miloša Obilica za izvrsten sprejem in organizacijo bivanja v Lacisledu, Etno udruženju Zavičaj za bivanje in oglede Zlakuse in vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi projekta.
PETER VIPAVC
Jezikovni utrinki
V	knjižnici Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje je literarno debatni krožek je s pomočjo mentorice profesorice Maje Ivanc pripravil zanimive jezikovne utrinke.
V	uvodu je profesorica spregovorila o sporazumevanju v današnjem hitrem toku življenja. Besede imajo svojo moč, toda ali jih znamo še vedno pravilno uporabljati? Znamo napisati pismo, ki bi osrečilo babico? Je res vsako šifrirano SMS-sporočilo posledica ekonomičnosti časa in prostora?
Pojavlja se celo hitro branje - t. i. fotobranje. Gre za neko
zbirko tehnik in konceptov, ki pomaga ljudem, da preberejo več gradiva v krajšem času. Na to temo smo na pobudo »klu-bovcev« na predavanje povabili poznavalca fotobranja Mateja Sedmaka. Po predavanju je sledila burna razprava o tem, ali je takšno »instant« branje res vselej koristno. Dijaki so ugotovili, da ima branje knjig v klasičnem smislu še vedno svoj čar. Ali kot se je pošalil dijak: »Pravo branje je fitnes za možgane.«
Jezikovnih utrinkov sta se kot gostji udeležili tudi profesorici ŠC Celje Tanja Jelenko in Irena Sojč s svojimi dijaki.
Ti so uprizorili pravo predstavo o tem, koliko se sploh še razumemo. Predstavili so spletni jezik in iskali mejo med zapisanim in govorjenim jezikom. Svoje sosošolce z logistike pa so nasmejali z besedili z SMS-vsebinami, ki so jih predstavili preko PPS-ja. S tem so dali iztočnico za nove, prihodnje jezikovne utrinke.
Na koncu smo spregovorili tudi o razkolu med generacijami, ki ga povzroča novodobno jezikovno sporazumevanje. Iskali smo rešitve in brisali generacijske jezikovne meje.
Mentorica Maja Ivanc je zbrala utrinke v pisan jezikovni mozaik, ki ga bomo predstavili na koncu šolskega leta.
KLUBOVCI
t ■ v ■	■ ■	i	v	■
Bogatejši po prijetnem druženju
V lepem in prijetnem okolju stoji varen in prijazen Dom ob Savinji. Dvakrat tedensko prihajam kot prostovoljka v skupino Dobro jutro. Na praznik starejših in ob dnevu odprtih vrat sem dom doživela drugače. Svetla in praznična je bila jedilnica, ki se je v kratkem času napolnila do zadnjega kotička.
Izvajalci kulturnega programa so bili vseh starosti. Pričakovanje, še zadnje preverjanje in že sta pred nami stala prikupna mlada napovedovalca. Hišni pevski zbor je s himno doma navdušil in razveselil vse navzoče. Prisrčen aplavz za odpeto pesem, istočasno pa aplavz direktorici Bojani Mazil Šolinc, ki nam je za praznik podarila iskrenost, izbrane misli in želje.
Prireditve in srečanja stanovalcev z zunanjimi sodelavci so praksa in nepogrešljiv način pozitivnega povezovanja z najbližjim okoljem. Slovenska pesem Arclinskih fantov nas je
WM
raznežila in pritegnila k petju. Ko pa je zaigrala harmonika, nam je poskočilo srce, malo pa tudi noge. Poslušali bi še in še.
Sledilo je svečano odprtje na novo urejenih stanovanjskih prostorov. Čakalo nas je pripravljeno 3. nadstropje. Prerez vrvice, nato še na zdravje in že smo se srečali z vidno zadovoljnimi in ponosnimi uporabniki prelepih prostorov. Sledil je aplavz in dvig kozarcev. To dejanje sta opravila direktorica Bojana Mazil Šolinc in predstavnik občine, podžupan Marko Zidanšek. Nato smo šli iz sobe v sobo. Zelo pozitivno sem doživela svetle, prijazne in tople barve prostorov in hodnikov.
Hvala, ker ste me povabili! Polna sem pozitivnih čustev, ki mi v tem času zelo koristijo. Še naprej želim prostovoljno dajati in biti med vašimi stanovalci, saj mi bogatijo čustva in kadar odhajam, jih nosim v srcu.
BREDA KOVAČ
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Mavrica v
Pegazovem
domu
V sklopu prireditev ob mednarodnem dnevu starejših nas že tradicionalno obiščejo člani Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica iz Rogaške Slatine. Naš dom je zaživel z slikami, ki jih vsako leto ustvarijo in podarijo z namenom, da je življenje stanovalcev v domu prijaznejše.
Dan, ko Mavrica ustvarja v Pegazovem domu, je prav poseben. Umetniki ustvarjajo, naši stanovalci pa občudujejo, opazujejo, kako nastajajo motivi, kako liki dobivajo vedno bolj jasno podobo. V šali je bilo slišati, da bi nekateri lahko tekmovali v hitrostnem risanju, tako hitro so nastajale slike, druge pa bodo ustvarjalci dokončali doma in jih potem prinesli v dom.
Dragi člani društva Mavrica, iskrena hvala v imenu vseh, ki živimo in delamo v domu za starejše v Rogaški Slatini. Z vašo pomočjo in vašim prispevkom je naš dom bogatejši za vse nas in za vse, ki bodo nekoč prišli v dom.
KRISTINA KAMPUŠ
Gimnazijci v Vojvodini
Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju, ki ga vodi Tomaž Marčič, je pred svojim božično-novoletnim koncertom, ki ga napoveduje za 15. december, obiskal Vojvodino in s svojo pesmijo navduševal tamkajšnje ljubitelje glasbe. Pevcem so se pridružili kitarist Matjaž Kreča, pianistki Zala Irgolič in Teja Ulaga ter Oktet Kajuh. V prijaznem spominu
ostaja nastop v somborski Mestni hiši, v okviru praznovanj obletnice osvoboditve Somborja. Poslušalce so navdušili s pestrim programom slovenskih ljudskih pesmi, pesmim drugih narodov so za to priložnost dodali srbsko skladbo Oro in lokalno himno U tem Somboru.
ROMANA DAUGUL
Praznik »tolcka« v Vinski Gori
V organizaciji Športno-kulturnega društva Lipje je bila v Vinski Gori Tolc-karija, kjer je bil v središču pozornosti »tolcek«, priljubljena jabolčna pijača domače pridelave. Prvič v Sloveniji se je zbralo 13 degustatorjev, ki so predstavili letošnji in lanski »tolcek«. Na prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali tudi pridelovanje te pijače na star način in še mnogo drugih zanimivosti.
»Tolcek« so ocenjevali številni obiskovalci in strokovna komisija, ki so jo sestavljali domačini iz Vinske Gore. Po izboru obiskovalcev in strokovne komisije je v kategoriji lanskega »tolcka« zmagal Vlado Usar, najbolj okusen letošnji pridelek pa po mnenju obiskovalcev prihaja z domačije Lah iz Bevč. Nagrado je prejelo tudi Športno društvo Ponikva. Vsi degu-statorji so prejeli priznanja,
Zmagovalna ekipa Črnove v vlečenju vrvi
najboljši pa tudi medalje in simbolične nagrade.
Na tekmovanju v vlečenju vrvi med zaselki Vinske Gore
se je najbolje odrezala ekipa zaselka Črnova.	MA
Od Rifnika do Rifnika
Krajevna skupnost Rifnik se je skupaj s partnerji RA Kozjansko - TIC Šentjur ter Občino Šentjur prijavila na javni poziv Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja z namenom bolje povezati muzejsko zbirko Rifnik in njegovi zakladi z arheološkim parkom na prostem in oblikovati nov integralni turistični produkt za kar najširše ciljne skupine turistov.
Arheološki park Rifnik je bil do sedaj dostopen samo z osebnimi avtomobili in peš, zato je naložba obsegala ureditev turistične ceste Jakob-Rifnik z razširitvijo ožin in ureditvijo obračališča za avtobuse pri Ratajčevi kapeli, s čimer je omogočen bližji dostop za starejše. Prav tako je bila nujna obnova dotrajanih informativnih tabel v sklopu predstavitve v rekonstruirani prazgodovinski hiši, kjer je Pokrajinski muzej Celje namestil 8 novih informativnih tabel z razlago v slovenskem in angleškem jeziku. Za večjo povezanost med muzejsko zbirko in arheološkim parkom je bila izdana tudi zloženka v slovenskem in angleškem jeziku, ki zajema turistično ponudbo širšega območja med hribi Rifnik, Resevna in Kalobje. Ob slovesnem zaključku so obeležili tudi praznik tamkajšnje krajevne skupnosti. Pisno priznanje z denarno nagrado so podelili zlatemu maturantu Šolskega centra Celje, Juretu Brečku.
Listine KS Šentjur - Rifnik pa so prejeli družinsko podjetje Valner, Tone Peter ter Anica Hvalec.	PM
20
NASVETI / ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
Frizersko-
modni
»superstil«
MODNI UTRINKI
Nenavadne kreacije Gašperja Sedminka
V nedeljo zvečer se je v Žalcu končal eden večjih, zagotovo pa povsem novih frizersko-modnih dogodkov pod naslovom Super-stylish. Dogodek z mednarodno zasedbo vrhunskih frizerjev in modnih krea-torjev je v skoraj 5-urnem programu ponudil veliko sodobnih frizerskih smernic, novosti in izjemnih dosežkov.
Led je prebil frizerski dvo-jec (Tilen in Tomi) s severne Primorske, ki je nastopil pod imenom The One salon. S Hrvaške je prišla aktualna frizerka in stilistka leta Ivana Bajsič. Mlada Hrvatica je dokazala svoje sposobnosti tudi na žalskem odru, saj je
poleg tega, da je imela najštevilčnejšo zasedbo, kar 20 modelov, prikazala tudi nekaj izjemno drznih kreacij in svojih že prepoznavnih simetričnih linij. V prvem delu je ob duhovitem in strokovnem komentarju prepričal Kristijan Petek, skoraj domačin, ki je pokazal, da se lahko v 30 minutah uredi kar 4 bogate pričeske.
Zadnji del je najprej pripadel mlademu domačinu, pobudniku dogodka Super-stylish Gašperju Sedminku, ki je svojih 11 modelov »obdelal« na drzen, umetniški način, iz njih napravil čudovite skulpture, nenavadne oblike in za marsikoga nepoznane tehnike spenja-
nja in oblikovanja las. Pri ustvarjanju mu je pomagala sestra Urška Sedminek Tam-še, ki je kasneje poskrbela tudi za ličenje modelov Angela Seminare.
Zvezda večera je bil vsekakor dvakratni britanski frizer leta Angelo Seminara, ki je na svojih modelih predstavljal nekaj tehnik spenjanja las, ter trikov, ki jih uporablja
pri vsakdanjem delu. Vsekakor je domača frizerska scena dobila nekaj odličnih napotkov.
Žalec se je z dogodkom Superstylish zapisal na ze-
mljevid pomembnih frizerskih dogodkov. Če bo postal stalnica, bo znano v prihajajočih mesecih.
DT
Foto: GREGOR KATIČ
ISCEMO TOPEL DOM
Tokrat se posvojiteljem predstavljata dva kužka in dve muci. Na vas čakajo v Zon-zaniju.
Tigi je 6-mesečni kastriran tigrasti maček, prijazen in igriv.
Mica je prijazna sivo-bela samička, stara 4 mesece, ki je že sterilizirana.
Dobrodelni za živali
Živali nas potrebujejo je naslov dobrodelnega koncerta, ki bo v soboto ob 21. uri v Celjskem mladinskem centru. Pripravlja ga skupina mladih, ki se je najprej povezala na omrežju Face-book pod imenom Bolj ko spoznavam ljudi, rajši imam živali.
Na koncertu bodo nastopili Matjaž Jelen, Uroš Planinc Group, Erik (gost Trkaj), All In ter Cele attack. S petimi evri vstopnine boste prispevali za nakup hrane za živali, odej ter drugih pripomočkov za živali po zavetiščih. Na dobrodelnem koncertu bodo zbirali tudi hrano, odeje in brisače (stare ali nove), povodce, posodice ter druge pripomočke, prispevke in sredstva za živali. Na koncertu bo prav tako moč kupiti obeske z živalsko tematiko ter koledarje, za katere so zbirali fotografije.
Toby je 12 mesecev star mešanec. Našli so ga v Zrečah. Je manjše rasti, prijazen, a malo plah.
pikamo
gčr/c »tAJil
vsako soboto ob 12.15
www.radiocelje.com
95.1 9S.9 100.3 «0.6 MHz
Boby je mešanec, star 12 mesecev. Našli so ga v Žalcu. Je večje rasti in prijazen.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www. zonzani. si
imiiw.iKiiiitedniK.coiii
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7,-12. ure nad. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Spolne zlorabe otrok
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Dednost in bolezni srca
TERAPEVT SVETUJE
Vprašanje: Stari oče je umrl zaradi bolezni srca, oče je bil operiran na srcu, s srcem ima težave brat, mati pa ima povišan holesterol. Imam otroka in me skrbi, kakšna usoda čaka mene. Vse več berem o genetskem testiranju. Zanima me, ali mi lahko takšna analiza, ki ni ravno poceni, pove, ali bom tudi jaz doživela srčni infarkt in kako naj ga preprečim?
Odgovor: Ali so te težave dedne ali so posledica življenjskega sloga, ki se lahko prenaša znotraj družine in s tem povečuje tveganje za nastanek teh bolezni, je pogosta dilema pri ocenjevanju dednih vplivov.
Z odkrivanjem genetskih sprememb se ukvarja kar nekaj laboratorijev po svetu in določanje je postalo tudi komercialno zanimivo. Preiskava skupine genomov ne stane več kot nekaj sto dolarjev, kompletna analiza pa tudi ni tako nemogoča, zahteva pa nekaj tisočakov. A se ob povečani ponudbi cene pričakovano prilagajajo realnim možnostim. Preiskave niso nedosegljive, saj se opravljajo tudi že na inštitutih oziroma v laboratorijih v Sloveniji.
Na osnovi genetskega testiranja vam obljubljajo razkritje zapiskov v vaših genih, razumevanje vpliva genov na vaše življenje ter kako izkoristiti danosti, ki vam jih nudi vaša genetska struktura pri nadaljnjih usmeritvah življenja in pri delu.
Ravno te dni se je po opravljenem genskem testiranju vrnil v mojo ambulanto bolnik s potrjeno dedno obliko hemokromatoze (oblika gensko pogojene bolezni, ki v organizmu zaradi deficitarnega razvoja encimov kopiči železo v različnih celicah in jih s tem okvari). Namesto v rdečih krvnih celicah se železo kopiči tudi v celicah srčne mišice. Takšna celica ne deluje več normalno, se ne krči dovolj in tako pride do popuščanja srca, motenj ritma ...
Preiskava ni poceni
Naročiti takšno analizo je popolnoma druga zgodba kot takrat, ko se odločamo o določitvi rdeče krvne slike. Ta zgodba niti ni poceni, moramo pa dobro vedeti, kaj s takšno analizo pridobimo in kaj vse potegne s seboj. Vsi ti podatki prinašajo veliko dvomov in pogosto prinesejo nov sociološki, emocionalni in psihološki problem. Genetska analiza nam omogoči, da bolje spoznamo bolezen, da pridobimo več podatkov o prognozi, preventivi in o možnih terapevtskih ukrepih, a nam nalaga tudi nove dolžnosti predvsem do »bolnika«, hkrati jih nalaga tudi njemu.
Danes obstoja več kot 1.200 različnih testov, ki lahko dajo dobre in koristne podatke predvsem pri določitvi določene genetske ali kromosomske okvare. Tako nam genetsko testiranje potrdi diagnozo še pred pojavom simptomov in
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
znakov bolezni. Na osnovi takšne analize svetujemo pri določeni družini s pogostejšim pojavom bolezni način obnašanja in ukvarjanje z določenimi športi. To je koristno pri tistih boleznih (Alzheimerjeva bolezen, hipertrofična kardi-omiopatija ...), kjer so spremembe vezane le na posamezne gene, mogoče na največ pet genov. Pri odvisnosti in povezavi bolezni z več geni, kot je to na primer pri ishemični bolezni srca, kjer je povezava in medsebojna odvisnost vezana na vsaj 100 genov, ni mogoče predvideti vseh možnih povezav. Sklepanje o usodi je pri takšnih genskih povezavah enako predvidljivo kot po razgovoru z bolnikom o boleznih sorodnikov, slogu življenja . Je pa res, da pogosto rezultati testov omogočijo pravočasno spremembo načina življenja in zdravljenja, kot je to uspešno pri že omenjeni dedni hipertrofični kardiomiopatiji, ki je lahko vzrok nenadne smrti tudi pri športnikih.
Zato svetujem, da se o takšni raziskavi pogovorite z zdravnikom.
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
92/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Zadnje čase je vse več zgodb o spolnih zlorabah otrok. Ne bi mogla reči, da jih je več, le več je odkritih ter več se govori o njih. Za starše je nočna mora, če odkrijejo, da je bil otrok zlorabljen. Vendar je žalostno, da se še vedno največ zlorab zgodi v ožjem družinskem krogu.
V mnogih primerih starši sprva otrokom sploh ne verjamejo. Število zlorabljenih dečkov je skoraj enako številu zlorabljenih deklic. Še vedno to v večini počno tisti, ki so sami bili zlorabljeni ter so tako ali drugače otroku blizu in imajo možnost stika z otroki (učitelji, vzgojitelji, duhovniki, trenerji ...). Otrok jim zaupa in jih na neki način spoštuje. Vendar je treba poudariti, da pedofili izbirajo poklice, kjer imajo možnost stika z otroki, kar še ne pomeni, da so ostali v njihovem poklicu enaki. Raziskave so pokazale, da je več zlorab pri otrocih, katerih starši so bili zlorabljeni, ter otroci iz neurejenih družin, ne glede na raso, starost, položaj in spol. Zloraba zaznamuje otrokovo življenje, zato je zelo pomembno, da jo starši prepoznajo in otroku poiščejo ustrezno pomoč.
Najbolj pogosti znaki, ki kažejo na to, da bi lahko bil otrok zlorabljen, so:
-	nenadne in nenavadne spremembe v obnašanju;
-	vzkipljivost brez razloga, povečana plahost, umikanje pred družinskimi člani in prijatelji;
Piše: ALENKA GABROVEC,
zakonska in družinska terapevtka
-	močenje postelje, sesanje palca, dojenčkasto govorjenje, nazadovanje v čustvenem razvoju;
-	motnje spanca, strah pred temo, nočne more;
-	sprememba v prehranjevalnih navadah, anoreksija, bulimija;
-	raztrgano ali omadeževano spodnje perilo;
-	pomemben znak je zdravje genitalij - vaginalno ali rektalno krvavenje, spolno prenosljive bolezni, otekline, srbenje ali bolečina v genitalijah brez očitne nesreče, ki bi to lahko povzročila;
-	nenavadno zanimanje za dejstva, povezana s spolnostjo;
-	razdiralno obnašanje in poslabšanje šolskega uspeha;
-	strah pred dotikanjem, nenehno umivanje;
-	pogosto igranje ali prikazovanje spolno obarvanih situacij s punčkami, z risbami ali s prijatelji;
-	ko riše ljudi, jih vedno nariše s spolnimi organi, ne želi pa narisati sebe, če že, je podoba popačena;
-	izmikanje pogovorom in očesnim stikom;
-	samopoškodovanje (rezanje, grizenje);
-	beg od doma;
-	pogosto masturbiranje;
-	zakrivanje telesa ali prekomerno razkazovanje .
Še vedno so to zgolj znaki, ki nakazujejo na to, da se z otrokom nekaj dogaja. Če so spremembe vedenja pogoste ter se otrok začne zapirati vase, se je vsekakor dobro obrniti po pomoč.
Vsaka zloraba zaznamuje otrokovo življenje in če ni predelana in izrečena, bo ta otrok v kasnejšem obdobju imel probleme z navezovanjem stikov in pri tkanju odnosov. Zlorab se ne da samo potlačiti, ker slej kot prej pridejo na plan, ali na to spomni vonj, zvok, občutek ali dogodek. Je ovira, ki notranje razjeda, dokler iz človeka ne naredi samo še slepe sence tistega, kar bi lahko bil.
Če sumite, da je vaš otrok doživel zlorabo, nemudoma obiščite zdravnika. Sum povejte tudi na policijski postaji in otroku poiščite psihološko pomoč. Najprej je treba poskrbeti za psihično stanje otroka. Da bo dobil občutek, da ni sam kriv, da se je njemu zgodila krivica in da si »rabelj«, ne glede na to, kdo je, zasluži kazen.
		»J	a : M	fl
	; {V		TTTF	¡f;J
		r * ^	j,v1	i A 0
Torek, 22. november: V
dopoldanskem času bo Venera v dobrem aspektu s Saturnom poskrbela za to, da se bodo vse zadeve, ki so povezane s financami, dobro in uspešno izpeljale, v ljubezni pa se lahko obeta kakšen temeljit razgovor. Luna bo v sekstilu z Merkurjem dobro vplivala na odločitve, ki bodo sprejete. Ob 18.09 bo vstopilo Sonce v znamenje strelca, v katerem bo v naslednjem obdobju izrazilo njegovo ognjeno energijo. Puščico strelca bo treba usmeriti v točno določen cilj. V večernih urah se bo Luna srečala s Saturnom, kar je nekoliko bolj resnoben vpliv, zato bo morebiti tudi razpoloženje obarvano resnobno, vendar samo do tedaj, ko bo začel delovati prijeten sekstil med Luno in Venero, energija bo ponovno topla in dobra.
Sreda, 23. november: V nočnem času bosta Luna in Neptun prinašala optimizem in dobro energijo. Luna bo
ob 3.59 vstopila v znamenje škorpijona in prinašala zelo intenzivno energijo. V jutranjih urah bo Luna v opoziciji z Jupitrom, malce napete urice se vam obetajo, v katerih lahko gredo določene zadeve v nasprotno smer od želene. Sonce in Uran bosta okoli dvanajste ure nastopila pozitivni trigon, prelep aspekt, od katerega lahko pričakujete veliko. Tudi sekstil med Luno in Marsom in Plutonom bo energijo samo še stopnjeval.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
flstrologlnja Gordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologfnja Gordana flstrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
Četrtek, 24. november:
Merkur bo nastopil retrogradno gibanje, v katerem bo vse do 15. decembra. Povzročal bo, da se bo čas ustavil in da se bodo določene zadeve uredile, spremenile in popravile. Retrogradni Merkur bo upočasnil vse, povzročal manjše zaplete, še posebej tehnične smeri. Občutljiv bo živčni sistem. Močneje bo deloval na znamenja dvojčka, device in strelca.
Petek, 25. november: V nočnih urah bosta Luna in Neptun v kvadratu prinašala nemir in blokade, kasneje bo Venera v prijetnem sekstilu z Neptunom, kar bo prinašalo zasanjanost in odlično počutje. Luna bo ob 3.58 vstopila v znamenje strelca in se ob 8.11 srečala s Soncem, nastopila bo prazna luna. Zadeve se bodo kljub močni energiji ognja umirile, luna bo začela rasti in s seboj prinesla čas za spremembe. Ob 8.20 bo sončev mrk v znamenju strelca. Močan aspekt, ki prinaša globalne in korenite spremembe, še posebno strelcem in dvojčkom.
Sobota, 26. november: Ob
12.00 se bosta srečala Luna in
tne in sposobni boste večjih miselnih koncentracij. Dobra energija za srečanja, sestanke, poslovne dogovore. Venera bo ob 14.37 vstopila v znamenje kozoroga, v katerem bo močno izrazila poslovno stran. Čustva bodo potisnjena na stran in nekoliko težje se jih bo izražalo. V nočnih urah bosta Luna in Saturn v prijetnem sekstilu prinašala umirjenost.
Nedelja, 27. november: Luna in Neptun v sekstilu bosta poskrbela, da bo noč mirna in spokojna. Malce kasneje lahko povzroči kvadrat med med Venero in Uranom kakšno nevšečnost ali težavo. V jutranjih urah bo Luna v napetem kvadratu z Venero, zato bodite previdni pri vsem, kar počnete, vendar kmalu zatem nastopi pozitivno vibracijo med Jupitrom, zato hujšega ne bo. Luna kasneje tvori pozitiven aspekt z Marsom, zato bo energija prodorna. Malo pred polnočjo nastopi čudovit aspekt med Venero in Jupitrom, zato bo sreča mila v ljubezni.
Ponedeljek, 28. november: Dan bo še vedno pod vplivom aspekta med Venero in Jupitrom, zato se lahko zvrsti kar
nekaj zelo lepih in osrečujočih trenutkov, ki jih prinašajo vsakodnevne okoliščine. Dobre vibracije bodo tudi v ljubezen-
T„ URI»*	_so\
10 0°
iPJei^- „ „cVcaP^3
, o 00
; ¿m wr-2
{EP
Za	R tü 00
aVl nas glejte v -^Swarena.«
skih odnosih, zato naredite nekaj za svojo srečo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
it
Merkur, zato bodo misli okre - Št. 91 - 22. november 2011
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE- M/Ž: VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011: PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA RISTRICAII6C.9232 ČRENŠOVCI VARILEC
VARILEC - KLJUČAVNIČAR - M/Ž: VARJENJE S CO2 IN DRUGA KLJUČAVNIČARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.11.2011: ŠUKI-NIKI, KOVINARSKE IN GRADBENE STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 48,3000 CELJE ZIDAR
ZIDARSKA DELA - M/Ž: OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011: ALEK S TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., MARIBORSKA CESTA 80,3000 CELJE TESAR
TESARSKA DELA - M/Ž: OPAŽANJE IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011; ALEK'S TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., MARIBORSKA CESTA 80,3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
RAZVAŽALEC HRANE - M/Ž: RAZVOZ HRANE PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.11.2011: SPD, D.0.0.: SPD, D.0.0. PODRUŽNICA PIZZERIA IN CATERING OLIVA CELJE, DEČKOVA 41, DEČKOVA CE-STA41.3000CELJE
ZIDAR - M/Ž: ZIDANJE, 0METAVANJE, ČIŠČENJE GRADBIŠČA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.11.2011: INT INVEST, GRADDENE IN OSTALE STORITVE, D.0.0., NA ZELENICI 9,3000 CELJE STROJNIK, S0RTIREC - M/Ž: UPRAVLJANJE STROJEV ZA PREDELAVO 0DPADNH MATERIALOV IN SORTIRANJE ODPADNIH MATERIALOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.11.2011: DIN0S D.D.: DIN0S D.D., REGIJA VZHOD, CENTER ZA PREDELAVO CEUE, GAJI 37,3000 CEUE MIZAR
MIZAR - M/Ž: MONTAŽA POHIŠTVA, KUHINJ NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.11.2011; ARI-ESSA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA DAŠA LOGAN S.P., ULICAV. PREK0M0RSKE BRIGADE 2,3000 CEUE FRIZER
FRIZER V PLANET TUŠ CELJE - M/Ž: VSA FRIZERSKA DELA: STRIŽENJE, BARVANJE, PRAMENI, FENIRA-NJE, UMIVANJE LAS.... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.12.2011: MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.0.0., CESTAVMESTNI LOG 84,1000 LJUBLJANA PROMETNITEHNIK
ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM TOVORNEM PROMETU - DISPONENT - M/Ž: ORGANIZIRANJE IN NADZOR PREVOZOV, SPREMLJANJE IN VODENJE SKUPINE VOZNIKOV, SPREMLJANJE SPLETNIH R0RZ NAKLAD0V, VODENJE EVIDENC, DAJANJE POROČIL DRUGA OPRAVILA PO NAVODILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.12.2011: PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA RISTRICA110C, 9232 ČRENŠOVCI ELEKTROTEHNIK ENERGETIK ELEKTR0M0NTER NA TERENU - M/Ž: SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINŠTAIACIJSKIH DEL JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, TER POZNAVANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 27.11.2011: ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.0.0., NA OTOKU 1, 3000 CELJE
TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK
POSLOVODJA V TRGOVINI NA VELIKO IN DROBNO S TKANINAMI IN MODNIMI DODATKI - M/Ž: PRODAJA TKANIN NA DROBNO, PRIPRAVA IN OBPOŠIUANJE TKANIN NA VELIKO, BELO Z RAČUNALNIKOM- DOKUMENTI V MALOPRODAJI IN VELEPR0DAJI TEB BELO NA INTERNETU, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2011: IGB AGENCE, ZASTOPANJE, TRGOVINA IN PROIZVODNJA TEKSTILNIH IZDELKOV, D.0.0., LJUDUANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž: PROUČEVANJE ZADEV, KI MU JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR, PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE, PRIPRAVA ODLOČITVE, PRIPRAVA 0RRAZL0ŽITVE ODLOŽITVE, ZASTOPANJE STRANK PO P00DLASTI-LU FUNKCIONARJA PRED SODIŠČI. DOLOČEN ČAS 30.0.2012,23.11.2011: OKROŽNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22.3000 CELJE
UE LAŠKO
FRIZER
FRIZER - M/Ž: VSA FRIZERSKA DELA: STRIŽENJE, BARVANJE, PRAMENI, FENIRANJE, UMIVANJE LAS, BRITJE, ITD .... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.12.2011: MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.0.0., CESTAVMESTNI LOG 84,1000 LJUBLJANA FRIZER - LAŠKO - M/Ž: VSA FRIZERSKA DELA: STRIŽENJE, BARVANJE, PRAMENI, FENIRANJE, UMIVANJE LAS, BRITJE, ITD .... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.12.2011: MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.0.0., CESTAVMESTNI LOG 84,1000 LJUBLJANA NATAKAR
NATAKAR -M/Ž:TOČENJE PIJAČ, STREŽBA HRANE IN PIJAČ, POMIVANJE KOZARCEV, P0LIRANJE PRIR0RA, SKRB ZA ČISTO DELOVNO OKOLJE, NEDOLOČEN ČAS, 3.12.2011: SAVINJA GOSTINSTVO, ROBERT RAJŠP S.P., PEČ0VNIK 12.3000 CELJE
KUHAR
KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž: PRIPRAVA MALIC, KOSIL IN PREPROSTIH JEDI PO NAROČILU, POMIVANJE POSODE, SKRR ZA ČISTO DELOVNO OKOLJE, NEDOLOČEN ČAS, 3.12.2011: SAVINJA GOSTINSTVO, ROBERT RAJŠP S.P., PEČ0VNIK 12,3000 CELJE DIPLOMIRANAMEDICINSKA SESTRA (VS)
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA - M/Z: MEDICINSKA SESTRA V PATR0NAŽNI SLUŽBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.11.2011: ZDRAVSTVENI BOM RADEČE, ULICA0F8,1433 RADEČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK REFERENT ZA KADROVSKE IN PRAVNE ZADEVE - M/Ž: IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE THERMANE, IZVAJANJE PRAVNIH AKTIVNOSTI ZA POSLOVANJE THERMANE V OKVIRIH, POSLOVNE POLITIKE THERMANE, SODELOVANJE PRI 0LIK0VANJU AKTOV IN PREDPISOV V OKVIRIH, POSLOVNE POLITIKE THERMANE, PRIPRAVA IN OBLIKOVANJE PRAVNIH PODLAG ZA KADROVSKO FUNKCIJ0M, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE TER VLAGANJE PREDLOGOV ZA IZVRŠBO, ORGANIZIRANJE STROKOVNEGA IZOHRAŽEVANJA ZAPOSLENIH, REDNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN UPORABA PRIDOBLJENIH ZNANJ, NEDOLOČEN ČAS, 23.11.2011: THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 0,3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
DELAVEC BBEZ POKLICA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž: VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 12.12.2011: PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA Rl-STRICA 11BC.9232 ČRENŠOVCI SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBBAZBA
OPERATER NA CNC STROJU - M/Ž: ZNANJE UP0RADE STROJA S KRMILNIKOM FANUC, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 1.12.2011:0R0DJARSTV0 PUČNIK FRANC S.P., VIN0GRADNA ULICA 30,3210 SLOVENSKE KONJICE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽRA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, OPRAVLJANJE DELA NA BENCINSKEM SERVISU 0MV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2B.11.2011:JUNID MARKETING, KOOPERACIJA D.0.0., LIPTOVSKA ULI-CA45,3210 SLOVENSKE KONJICE DOKTOR DENTALNE MEDICINE DOKTOR DENTALNE MEDICINE Z OPRAVLJENIM STROKOVNIM IZPITOM - M/Ž: VSA DELA DOKTORJA DENT. MEDICINE V ZOBNI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2011: ZDRAVSTVENI BOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 17,3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽRA PIJAČ V LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 3.12.2011: M0NTEH PLUS MONTAŽA, SERVIS, TRGOVINA, D.0.0., LJURLJANSKA CESTA 32, 3230 ŠENTJUR
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž: DELO V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 18.12.2011: FERDENT, ZDBOZORAVSTVENE STORITVE, D.0.0., CESTA LEONA D0DR0TINŠKA 0 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA
SLIKOPLESKAR - M/Ž: IZVAJANJE SUH0M0NTAŽNE GRADNJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.12.2011: SU-H0M0NTAŽNE GRADNJE SMG, MATIC JAG0DIČ, S.P., PODPLAT 13.3241 PODPLAT DELAVEC BBEZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž: VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 12.12.2011: PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA Rl-STRICA 11BC.9232 ČRENŠOVCI AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž: POPRAVILO TOVORNJAKOV, VZDRŽEVALANA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.11.2011: SISI, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., KIDRIČEVA ULICA 54,3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER VOOOVOONIH NAPRAV INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž: MONTAŽA SONČNIH K0LEKT0RJEV, PRIKLJUČITEV KOTLOV ZA OGREVANJE, INSTALACIJE ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2011: T0PLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.0.0., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA
IZDELOVALEC 0STREŠNE KONSTRUKCIJE - M/Ž: IZDELOVANJE 0STREŠNE KONSTRUKCIJE, NEDOLOČEN
CAS, 2.12.2011: MEGAFIN, POSLOVNE STORITVE D.0.0., ŠALEK 86,3320 VELENJE DELAVEC BBEZ POKLICA NKDELAVEC-M/Ž;DELOVGRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.11.2011: PEKARSTVO OAZA, LESARSTVO IN GRADBENIŠTVO, D.0.0., P0DKRAJ PRI VELENJU 29 A, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA OPERATER, PROGRAMER NA CNC REZKALNEM STR0JU-M/Ž;0PERATER,PR0GRAMERNACNCREZ-KALNEM STROJU, ŽIČNA EROZIJA, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2011: D.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.0.0., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE KUHAR
KUHAR - M/Ž: PRIPRAVA VSEH VRST JEDI ZA PEN-ZI0NSKE IN OSTALE GOSTE ZDRAVILIŠČA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 23.11.2011: NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA D.D., TOPOLŠICA 77,3320 TOPOLŠICA PRAVNIK
VIŠJI PRAVOSODNI SODELAVEC- SAMOSTOJNI SODNI REFERENT - M/Ž: VODENJE ZAHTEVNEJŠIH POSTOPKOV IN IZDAJANJE ODLOČB IZ PRISTOJNOSTI PRAVOSODNEGA ORGANA, SODELOVANJE PRI IZVAJANJU DOLOČIL REDA POSAMEZNEGA PRAVOSODNEGA ORGANA, VODENJE POMEMDNEJŠIH PREDPISANIH IN POTREBNIH EVIDENC, OBDELAVA PODATKOV, ZBIRANJE STATISTIČNIH PODATKOV IN PRIPRAVA POROČIL, IZDAJA PREDPISANIH SKLEPOV IN POTRDIL S PODROČJA DELA, PRIPRAVA INFORMACIJ S PODROČJA DELA ZA POTREBE ORGANA. DOLOČEN ČAS 31.12.2012,23.11.2011: OKROŽNO SODIŠČE V CELJU: OKRAJNO SODIŠČE V VELENJU, PREŠERNOVA CESTA 1,3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIBANI PRAVNIK
SVETOVALEC V PRAVOSODJU - SVETOVALEC V IZVRŠILNIH ZADEVAH - M/Ž: OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL V POSTOPKIH PRI PRAVOSODNIH ORGANIH, SPREMLJANJE IN PROUČEVANJE PRAKSE PRAVOSODNEGA ORGANA IN STROKOVNE LITERATURE, PRIPRAVA POROČIL, ANALIZ IN INFORMACIJ, STROKOVNIH REFERATOV IN NAVODIL, PRAVNIH MNENJ IN VLOG, OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH STROKOVNIH DEL SKLADNO S PREDPISI, KI UREJAJO POSTOPEKNA POSAMEZNEM PODROČJU, IN MATERIALNIMI PREDPISI, VODENJE IN USKLAJEVANJE DELA NA PODROČJU EVIDENC IN PRIPRAVA INFORMACIJ, STATISTIČNIH IN DRUGIH POROČIL. DOLOČEN ČAS 31.12.2012,23.11.2011: OKROŽNO SODIŠČE V CELJU: OKRAJNO SODIŠČE V VELENJU, PREŠERNOVA CESTA 1.3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA V DOMAČEM IN TUJEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 11.12.2011; AVTOPREVOZNIKSTOJAKOVIČ DORISLAV S.P., LIHOJE 42.3301 PETROVČE MESAR
MESAR - M/Ž: PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2011: MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC VOZNIK
VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA - M/Ž: VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA (TANDEM PRIKOLIČAR) PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE (PO SLOVENIJI Z OPRTNIM VILIČARJEM), VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILU NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2011: NJIVA TRGOVINSKO SKLADIŠČNE STORITVE, ORGANIZIRANJE TRANSPORTA, IZVOZ - UVOZ, D.0.0., LOŽNICA PRI ŽALCU 45,3310 ŽALEC TESAR
TESAR - M/Ž: TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011: NEZIRAJ IN DRUŽRENIK, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.N.O., KAPLJA VAS 49,3312 PREDOLD ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011: NEZIRAJ IN DRUŽRENIK, GRADDE-NIŠTVO IN STORITVE, D.N.O., KAPLJA VAS 49,3312 PREDOLD NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽRA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.11.2011: SPD, D.0.0.: SPD, D.0.0. PODRUŽNICA PICERIJA BONITA, ŽALEC, CELJSKA CESTA 7, CELJSKA CESTA 7,3310 ŽALEC PBOBAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž: PRODAJA PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.11.2011: SPD, D.0.0.: HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA, SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC
PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV - M/Ž: PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV, NEDOLOČEN ČAS, 18.12.2011: MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC PRODAJALEC - M/Ž: PRODAJA BLAGA V PRODAJALNI, NEDOLOČEN CAS, 25.11.2011: ALIANSA, PODJETJE ZA INTELEKTUALNE STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., GOTOVLJE 31,3310 ŽALEC STROJNITEHNIK
MONTER/SERVISER TOPLOTNIH ČRPALK - M/Ž: IZVEBBA STROJNIH INSTALACIJ (VODOVOD, KANALIZACIJA, PLIN, OGREVANJE, KLIMA), SERVISIRANJE OGREVALNO/HLADILNE TEHNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 15.12.2011: TERMO SHOP D.0.0., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 170,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
BIPLOMIBANI EKONOMISTZA RAČUNOVODSTVO (VS)
RAČUNOVODJA - M/Ž: SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE VSEH FINANČNO - RAČUNOVODSKIH DEL ZA POTREHE PODJETJA, SODELOVANJE PRI IZDELAVI LETNEGA POSLOVNEGA NAČRTA, KNJIGOVODSTVO GLAVNE KNJIGE IN DAVČNO KNJIGOVODSTVO) TOREJ KNJIŽENJE VSEH POSLOVNIH DOGODKOV V GLAVNO IN POMOŽNE POSLOVNE KNJIGE), VODENJE MATERIALNIH EVIDENC, REGISTRA OSNOVNIH SREDSTEV, IN BLAGAJNE, IZDELAVA MESEČNIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ZA INTERNE POTREBE, IZDELAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA, PLAČILNI PROMET, PRIPRAVA IN OBBELAVA POTNIH NALOGOV, OBRAČUN DDV-JA, OBVLADOVANJE IN PRIPRAVA POROČIL ZA RAZNE NAMENE (RS, AJPES, STATISTIKA RS, BUBS), PRIPRAVA FINANČNIH PLANOV IN ANALIZ POSLOVANJA, SPREMLJANJE DOTIČNE ZAKONODAJE IN RAČUNOVODSKIH STANDARDOV, OPRAVLJANJE OSTALIH BEL PO NALOGU VODJE FINANC IN RAČUNOVODSTVA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.12.2011; DLAJ ANTON "DIAT.S.P..GRIŽE9.3302GRIŽE
VODNIK
TOREK, 22. 11.
17.00 Anina galerija Rogaška Slatina
Od risbe in grafike do slike
odprtje razstave akademskega slikarja Petra Krivca
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Forever young
razstava del dijakov Gimnazije Celje - Center, Umetniške gimnazije, likovna smer
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Restorativne metode v šolah - kako učinkovito reševati incidente na šolah
predava mag. Markus van Alphen
19.00 Fakulteta za logistiko Celje
Pro tempore
odprtje razstave likovne skupine, ki jo sestavljajo: Vlado Geršak, Vlado Geršak ml., Jure Godec, Danijel Horvat, Zoran Jošič, Drago Medved, Stane Petrovič, Božidar Ščurek in Ljuban Šega
19.30 Celjski dom_
Trio Quo vadis
Uroš Rajko, klarinet, Klara Tomljanovič, kitara in Luka Juhart, harmonika; za Koncertni abonma in izven
19.30 SLG Celje_
Anton Pavlovič Čehov: Utva
abonma Torek večerni in izven
19.30 Hiša kulture Celje_
Bam Guitar Center Celje: Paul Gilbert
seminar & life performance 19.30 Knjižnica Laško
Večer ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic
19.30 Glasbena šola Velenje
Danijel Detoni, klavir
koncert, abonma Klasika in izven
SREDA, 23. 11.
10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic
osrednja slovenska slovesnost
16.00 Glasbena šola Celje_
DOBRODELNE PRIREDITVE
ČETRTEK, 24.11.
19.30 SLG Celje
Vlado Novak v mono-drami Gajaš, arestant
vstopnice v Apoteki pri teatru, Gledališka ulica 4, Celje, cena 15 EUR. Izkupiček bo namenjen v dobrodelne namene.
DRUŠTVA VABIJO
TOREK, 22. 11., od 16.00 Prostori društva - občinska stavba Vojnik
Društvo za aktivno preživljanje prostega časa Most mladih organizira ustvarjalne delavnice. Izdelovali bodo novoletna darilca, voščilnice, nakit in magnete.
Javni nastop učencev od 1. do 3. razreda
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove urice
za otroke od 1. do 4. razreda
17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic
za otroke od 3. leta starosti; pripoveduje Metka Pivk Srdič
18.00 Velenjski grad
Prireditev ob dnevu Rudolfa Maistra
18.00 Osnovna šola Vojnik Pomagajmo jetrom
brezplačno predavanje mag. farm. Mateje Kadilnik
19.00 Kvartirna hiša Celje
Čvekalnica: celjski taksi 19.00 Knjižnica Velenje
Duhec
otoško ustvarjalno delavnico vodi Vesna Gaber Podhovnik
19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Japonska dežela vzhajajočega sonca
potopisno predavanje Mateje Mazgan
ČETRTEK, 24. 11.
10.00 Podružnična osnovna šola Prevorje
Z ljudskim izročilom in pesmijo v adventni čas
16.00 Knjižnica Doma starejših Šentjur
Ohranjanje gibalnih aktivnosti pri osebah z demenco: Zavedanje telesa
predavanje Kristine Čater 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic
pripoveduje Marjetka Blatnik
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice
za otroke od 1. do 4. razreda
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Vsa širna morja
potopisno predavanje Cirila Derganca v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Osrednja knjižnica Celje Za-govor podob
predstavitev knjige; gostje bodo avtorji knjige Matej Peljhan, Jure Kravanja in Dušan Rutar
18.00 Muzej usnjarstva Šoštanj
Klepet pod Pustim gradom
gost bo Štefan Szabo
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Najlepši kraj, hiša in kmetija 2011
zaključna prireditev 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Predstavitev novega Slovenskega slovarja frazemov
predava prof. dr. Janez Keber
19.00 Knjižnica Laško Armenija
potopisno predavanje Štefana Reharja
19.00 Glasbena šola Velenje Predstavitveni koncert Umetniške gimnazije in vzporednega glasbenega izobraževanja
19.19 Knjižnica Velenje
Ekskluzivno iz puščave
-	s kolesom po Omanu
potopisno predavanje Simona Eržena
19.30 Cerkev sv. Martina Velenje Pihalni orkester Premogovnik Velenje
koncert
20.00 Celjski mladinski center Andrej Štremfelj: Everest
-	gora na moji poti
alpinistično predavanje
21.00 Mestni kino Metropol This fire koncert: The Sandwitches(ZDA)
KINO
PLANET TOS
Spored 22. in 23. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Winx club - animirani film, sinh., 3D 15.00, 17.00
Winx club - animirani film, sinh. 16.10
Paranormalno 3 - grozljivka 21.40
Trije mušketirji - akcijska pustolovščina, 3D 21.35
Jeklena moč - akcija 18.10
Footloose - glasbena komedija 16.00
Oropaj bogataša - akcijska komedija
16.05, (torek 18.20, 20.40) Tintin - animirana družinska pustolovščina, 3D 16.20, 19.05
Tintin - animirana družinska
pustolovščina
16.35
Trgovci s časom - triler 18.30, 20.50
Jutranja zarja: 1. del - domišljijska romantična drama 15.30, 16.30, 18.00, 19.00, 20.30, 21.30
Nesmrtni - akcijska pustolovščina, 3D 18.50, 21.10
Nesmrtni - akcijska pustolovščina 19.10
Stanje šoka - črna komedija 21.00
Le kako ji to uspe?! - komedija
(sreda 19.00) premiera
SREDA
20.00 Jane Eyre - drama
www.novitednik.com
MALI OGLASI / INFORMACIJE
HITRI KREDITI
tjo 4.500
|g upotojentf ■ a aposlen» |Q-
CE. Ljubljantlta c. 71
TFC VnwH>J
L40 37 33 3.7
VOZILA
PRODAM
ključki, parkirni prostor, mirna lokacija, bližina infrastrukture, oddam. Telefon 041 720-568.	4552
ZA nedoločen čas oddam v najem dvosobno in enosobno stanovanje. Iščem tudi gospodinjsko pomočnico. Telefon 041 961-882.	4568
SEAT inca, letnik 1998, ugodno prodam. Telefon 041 654-729. Š 513
STROJI
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
PRODAM
OTROŠKO posteljo, 120 * 60, z jogijem, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 041 804-606.	4537
PRALNI stroj Gorenje, zelo malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 041 804-606.
4537
PRODAM
SAMOSTOJNO stoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot bivalni prostor. Brez bremen. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba Robi Kerš, telefon 041 727-301.	n
STANOVANJE
ODDAM
OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 42 m2, oddam paru. Telefon 041 650-737.
4553
NA Hudinji oddam opremljeno stanovanje za do dve osebi. Telefon 041 557-207.
4560
CELJE. Dvosobno pritlično stanovanje, 70 m2, zelo lepo, delno opremljeno, vsi pri-
PRODAM
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 25 do 200 kg, ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 655-528. Š 497 PRAŠIČE, od 160 do 200 kg, krmljene z domačo hrano, možen zakol pri prodajalcu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 309-101.	4481
TELIČKO simentalko, staro dva meseca in prašiča, težkega 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Informacije po telefonu 031 400-292.
4539
JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele, lahke ter enoletne kokoši za zakol prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in kilogramske piščance za dopitanje in očiščene kokoši. Telefon (03) 700-1446. 4541 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam.
Telefon 070 866-057.	4547
TELIČKE simentalke, 250 kg, pašne, možna dostava, prodam. Telefon 070 866-657.
4550
ČISTOKRVNE labradorce, črne in bele barve, prodam za 50 EUR. Telefon 070 866657.	4550
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
ZAHVALA
V 81. letu se je za vedno poslovil dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi
DRAGO SKOSPLES
iz Čopove ulice 6 v Laškem
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam v času njegove bolezni pomagali in v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
PUJSKE, težke od 20 do 22 kg, prodam.
Telefon 041 654-729.	Š 513
BIKA, 250 kg, telico, 300 kg, telico limuzin, 140 kg, prodam. Telefon 041 547-769.
Š 512
OSTALO
PRODAM
KUPIM
KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 488 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. 4445 VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223.
Š 261
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/klaf-tra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299. 3886 VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
*A *
PRODAM
SENO v okroglih balah in silažne bale prodam. Telefon 041 233-973. 4489 DOMAČO slivovko prodam. Cena po dogovoru. Telefon 030 265-540.	p
3&K
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKMRAGOLNIK d.O.O., KMtojm 12, Cdj«

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ
PETKIH-ZGODBE
S
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in tasta
STANISLAVA PEKLARJA
iz Zgornje Rečice, Laško (14. 5. 1943 - 10. 11. 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo dr. Belejevi in pa-tronažni sestri Stanki, dr. Toplerju iz bolnišnice Slovenj Gradec za njegovo nesebično pomoč in g. Logarju. Prisrčna hvala LD Dobrna, kamor je tako rad zahajal, vsem lovčevim ženam in sosednjim lovskim družinam, rogistom, pevcem, praporščakom, g. Kušerju za odigrano melodijo na pokojnikovo željo, govornikoma g. Matjažu Piklu, g. Tonetu Moguju, Komunali Laško, bivšim sodelavcem in upravi Petrola ter možnaristom iz Rogatca. Posebna zahvala SD Rečica za denarno pomoč in lepo slovo ter vsem drugim za vse prispevke,
cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste ga v času bolezni pogosto obiskovali in bili še zadnje ure ob njem.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Hedvika, sin Aleksej z Darjo, hčerka Hermina z Romanom ter vnuki Marko, Polona z Juretom, Klemen, Alen in Klara
BUKOVA drva, suha, 55 EUR/m, Celje, okolica, brezplačna dostava, prodam. Telefon 041 233-973.	4488
KAKOVOSTNA bukova drva (cepana iz debele hlodovine, sečnja v avgustu, gorska, visoko kalorična), prodam. Cena 50 EUR/m3. Razrez in dostava ob doplačilu. Področje prodaje okolica Celja, Dobrna. Telefon 041 480-486.	p
DVA hranilnika (zalogovnika) tople vode, vsak po 800 l, brez izolacije, hranilnika imata vgrajen izmenjevalec, prodam. Možna tudi montaža. Telefon 041 243089.	4556 4557 BUKOVA in gabrova metrska drva ugodno prodam. Telefon 051 666-908. Š 511
RAD bi spoznal žensko do 39 let za prijateljska srečanja. Po smrti svoje žene sem osamljen. Moji hobiji so: tenis, nogomet, plavanje it. Telefon 041 961-882.
4568
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo v Celju, okolici: čiščenje, pospravljanje, likanje, druga gospodinjska dela. Telefon 041 857-309.	4525
EMENM
ODKUPUJEMO hlodovino smreke, jelke. Lahko tudi na panju. Telefon (03) 8388516. Ivan Krančič, Trnovec 11, Rečica ob Savinji.	4559
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
SVETOVALNA RUBRIKA
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Sarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^íLK LAM, l/V>f( ft
ZANIMIVOSTI
tv-^c fl
Lep jesenski poročni dan
»uy
uut
Katja Kroflič iz Arclina in Toni Marčec iz Obreža sta za začetek skupne poti izbrala jesen. 22. oktober na zunaj ni bil čisto sončen, zato pa je močno sonce sijalo v srcih dveh, ki sta si obljubila zvestobo po treh letih spoznavanja, raziskovanja drug drugega in ljubezni, ki je iz dneva v dan rasla. Obdana s svojima družinama, mnogimi prijatelji, sorodniki in znanci ter prepričana v pravo odločitev sta ponosno stopila na skupno pot.
Srečala sta se v Mariboru, kjer sta oba študirala. Postopoma sta spoznala, da imata mnogo stvari, ki ju povezujejo, in da je vsak dan, ki ga preživita drug brez drugega, prazen. Zato so bili njuni dnevi vedno pogosteje skupni, polni načrtov in pričakovanj. In prišel je lep
jesenski dan, ko sta oba žarela od sreče.
Ženin ni kar tako prišel do svoje neveste, saj je moral odgovoriti kar na nekaj težkih vprašanj, kar mu je uspelo s pomočjo priče, dolgoletnega prijatelja Marka. Nato ji je Katjina priča, svakinja Danijela, dovolila, da stopi pred svojega izvoljenca. S posebnim žarom v očeh sta nazdravila, Toni pa ji je izročil poročni šopek, ki ga je prinesel. Po ganljivih besedah Katjine mame so se svatje odpravili na Dobrno, kjer je Marijana Kolenko občuteno in odgovorno opravila obred civilne poroke. Cerkvena poroka pa je bila v župnijski cerkvi v Vojniku. Ko je par slovesno stopal proti oltarju, ga je spremljala čudovita poročna koračnica. Poročno mašo sta v somaševanju opravila
domači župnik Tone Perger in Katjin študentski prijatelj Goran Merica, ki ju je tudi poročil. Mašo je polepšala domača vokalna skupina Forte.
Ženina in nevesto je potem čakalo še veliko presenečenj. Od izrezovanja srca v platnu, skozi katerega je moral Toni Katjo prenesti na drugo stran, do gasilskega »tuša«, ki so ga pripravili gasilci PGD Škofja vas, kjer je Katja svoj čas aktivno delovala, Nato se je vesela družba odpravila proti gostišču Medved, kjer so člani ansambla Donačka do jutra zabavali vesele svate. Večer pa so popestrile maškare, ki so prišle iz Tonijevega rojstnega kraja in s tem prinesle k nam enega izmed običajev, ki so pri njih v navadi ob porokah.
IVICA KOS
Gobe za kosilo
Kdo pravi, da letos gob ni bilo? V dokaz, da je tudi letošnja pičla sezona presenetila z izjemnimi najdbami, je Edi Dobovičnik iz Dobrne prinesel pokazat velikanskega jurčka. Ostala sta le še spomin in fotografija ...
Foto: SHERPA
Našel in pokazal, a ne pojedel
Alojz Sitar iz Zagaja pri Ponikvi je šel nabirat gobe dežnikarice. Našel je nekaj lepih primerkov, pravo presenečenje pa je bila najdba jurčkov - dvojčkov v domačem gozdu. Krasna gobja primerka, ki novembra nista pogosta, je prinesla pokazat njegova žena Zlatka. Pojedli pa so ju njuni prijatelji.
Foto: SHERPA
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
IMAMO DOJENČKA
Zadnji oktobrski dan je na Ajdičevo kmetijo v Podlog pri Šempetru v Savinjski dolini, prinesel še posebno veselje. Rodil se je bodoči naslednik Aljaž Toman. Kot se za pravega mladega gospodarja spodobi ima s svojimi 52 centimetri in slabimi 4 kilogrami kontrolo v svojih rokah. Mamica Katja in ati Grega ponosno opazujeta njegovo rast, medtem ko ga babica Slavica in dedek Franci že pošteno razvajata.
Krava na oknu