# Vstopanje Slovenije v zdru`eno Evropo je vsekakor zgodovinski dogodek, ki ga lah- ko primerjamo osamosvojitvi ali pa izstopu Slovenije iz avstroogrske monarhije in pri- dru`itvi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Sloven- cev po I. svetovni vojni. Zakaj smo se za to odloèili in kaj lahko od tega prièakujemo? Vprašanje je vsekakor veè kakor umestno. Potem ko smo pred trinajstimi leti prviè v zgodovini vzpostavili svobodno, samostojno in demokratièno dr`avo Slovenijo, se nujno zastavlja vprašanje, ali je zaradi istih inte- resov, zaradi katerih smo se odloèili za sa- mostojnost, po trinajstih letih smiselno, da se Slovenija pridru`i evropskim dr`avam, ki se z neprimerno daljšim lastnim suverenim dr`avnim obstojem povezujejo v Evropsko unijo. A `e samo v tem se nakazuje del od- govora. Èe so se dr`ave, kot so Francija, An- glija, Španija in skandinavske dr`ave, pri- pravljene odpovedati delu svoje suverenosti in postati del širše evropske zveze, potem je to verjetno z ene strani nujnost. Nujnost, ki ima predvsem ekonomsko ozadje in jo na- rekuje sodobna globalizacija. Toda ta nuj- nost je tudi interes, iz teh povezav izhajajo doloèene prednosti za vse, zaradi katerih so te dr`ave, ki so lahko ponašajo s stoletno in tisoèletno lastno dr`avnostjo, pristale na omenjene povezave. Komisija Praviènost in mir pri Sloven- ski škofovski konferenci je v juniju 2002 objavila obširen dokument, v katerem se je ob pripravah na referendum o vstopu v Evropsko unijo zavzela za vkljuèitev Slo- venije v Evropsko unijo in tudi povedala zakaj. V nadaljevanju se bom oprl na ta dokument.    Svetovne gospodarske povezave postajajo vse bolj intenzivne, tako da delo in kapital ne poznata veè meja. To je globalizacija, ki trenutno koristi najmoènejšim in najrazvitej- šim dr`avam in podjetjem, šibkejšim pa grozi še veèje nazadovanje in odvisnost od moènih. Globalizacijo je zato treba obvladati in do- polnjevati z globalizacijo solidarnosti in s po- litiènim urejanjem zadev na svetovni ravni s pomoèjo politiène svetovne avtoritete. Zaradi tega je pomembno, da s pomoèjo evropskih in mednarodnih povezav tudi Slovenija so- deluje pri vzpostavljanju svetovnega pravnega reda, ki bo zmanjševal prepad med razvitimi in nerazvitimi. Slovenija sama je v teh svetov- nih primerjavah palèek, toda v povezavi z drugimi evropskimi dr`avami lahko postane dejavna in soodgovorna za svetovno solidar- nost in globalno praviènost. Vendar pa v tem sestavku ne bi razmišljal o gospodarskih in finanènih vidikih našega povezovanja z drugimi evropskimi dr`avami. Omejil bi se na vrednostno-moralne, pravno- politiène in versko-cerkvene vidike.  >   Vendar je treba vedno upoštevati, da za evropsko zdru`evanje ne govorijo samo gos- podarski razlogi. Zgodovinsko gledano ti sploh niso bili prvi. Na podlagi tragiènih iz- kušenj dveh svetovnih vojn je prišlo do za- vestne odloèitve za enakopravno, miroljubno sodelovanje in postopno vedno tesnejše po- vezovanje evropskih dr`av. Pri tem je zavest- no prišlo tudi do omejitev suverenosti nacio-        nalnih dr`av in zdru`evanja teh suverenosti na višji ravni zveze veè dr`av. Tisti, ki so sno- vali zdru`eno Evropo, so imeli tudi moralne razloge: hoteli so odpraviti vzroke za nastanek novih vojn na evropskih tleh. Ni nakljuèje, da je francoski minister Robert Schuman, ki je bil eden izmed vodilnih zagovornikov evropskega povezovanja in nemško-francoske sprave, danes kandidat za bla`enega in za svetnika. Evropskega povezovanja torej niso narekovali le ekonomski interesi evropskih gospodarstev, temveè so bili prav tako odlo- èilni tudi moralni razlogi: sprava, mir, ena- kost, svoboda, demokracija, spoštovanje èlo- vekovih pravic. Tu je tudi razlog, zakaj je katoliška Cerkev od vsega zaèetka moèno podpirala evropsko povezovanje. To podporo je nedvoumno da- jal `e Pij XII., ki je celo zagovarjal konkretne strukturne in politièno-pravne oblike evrop- ske zveze dr`av, ki naj bi po njegovem bila federacija. Od Pavla VI. naprej se pape`i ne ukvarjajo s politiènimi in pravnimi vprašanji o evropskih ustanovah, paè pa vseskozi in zelo poudarjeno podpirajo samo zamisel o zdru`eni Evropi. Katoliška cerkev, ki je v de- vetdesetih letih odloèno in uèinkovito zago- varjala osamosvojitev Slovenije in je Apostol- ski sede` med prvimi priznal našo novo dr- `avo, prav tako v vseh svojih dokumentih po- leg pravice narodov do samoodloèbe jasno za- govarja dol`nost medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Zaradi miru in sodelovanja med evropskimi narodi in dr`avami je torej povezovanje in zdru`evanje narodov Evrope moralno za`eleno. Mir, varnost in prijateljsko sodelovanje s sosedi pa je tudi naš nacionalni in dr`avni interes. Evropa je in hoèe postati domovina miru, varnosti in sodelovanja in v interesu naše dr`ave je, da smo v to obmoèje vkljuèeni in dele`ni teh velikih vrednot. Miroljubno povezovanje evropskih naro- dov je mogoèe zato, ker imamo skupni ime- novalec. Kljub moèni kulturni razliènosti nas povezujeta naša skupna judovsko-kršèanska religiozna dedišèina in grško-rimsko huma- nistièno in pravno izroèilo. Zdru`ena Evropa je torej mogoèa, ker imamo Evropejci skupne temeljne duhovne in moralne vrednote. Te vrednote so: dostojanstvo èloveške osebe, èlo- vekove pravice, svoboda, demokracija, so`itje in sodelovanje, spoštovanje kulturne razliè- nosti in identiènosti, socialna praviènost, so- lidarnost in socialna dr`ava, verska svoboda, zdravo okolje in blaginja za èloveka vredno `ivljenje. Evropa je domovina take religije in morale, kjer je v ospredju èlovek kot svobod- no, enkratno in dostojanstveno bitje ter no- silec neodtujljivih temeljnih pravic in svoboš- èin. Zato lahko `ivi samo v taki politièni skupnosti, kjer ljudi povezuje enakost v do- stojanstvu in pravicah. Enotnost v razliènosti in razliènost v enotnosti sta ideji in naèeli, katerih domovina je Evropa. Zato je taka Evropa in samo taka Evropa lahko tudi naša prihodnost. V vsej zgodovini smo bili Slovenci del krš- èanske omikane Evrope. Slovenski narod je bil pri evropskem duhovnem in moralnem razvoju ves èas enakopravno udele`en, vse do- kler ga totalitarni komunistièni dru`beni red ni za pol stoletja odtrgal od veè kot tisoè let starih evropskih duhovnih korenin in povezav. Te temeljne vrednote si je Evropska unija za- pisala v svojo ustavno pogodbo. Toda s tem so zapisane na papirju. Kaj bo z njimi v vsak- danji stvarnosti, ostaja odprto vprašanje in naloga vsake politiène skupnosti in vsakega dr`avljana zdru`ene Evrope. Ustava Repub- like Slovenije nima tako jasno izra`enih vred- not, ki naj bi bile podlaga našega skupnega `ivljenja, kakor ima to Evropska unija. To je zato, ker se snovalci zdru`ene Evrope zave- dajo, da brez skupnih vrednot zdru`ena Evropa izgubi dušo. S tem nam lahko Evropa pomaga, da se zaènemo zavedati velikega po- mena skupnih vrednot tudi za naše skupno `ivljenje v Sloveniji in jih zaènemo pospeše-   # vati na vseh podroèjih našega `ivljenja, pred- vsem pa vzgajati zanje v vzgojno-izobra`eval- nem procesu naših mladih dr`avljanov.   >   Evropa, kjer sta se v 20. stoletju zaèeli dve svetovni vojni, se je po drugi svetovni vojni za- vedla svoje zgodovinske odgovornosti za mir in spravo med narodi. Narodi svobodne Evro- pe so se zavestno odrekli vojnam kot sredstvu za ohranjanje ravnote`ja moèi. Prièeli so tesno sodelovati na podlagi skupnih interesov in ena- kopravnega sodelovanja na temeljih sprave, miru, enakosti, solidarnosti, svobode, demo- kratiènosti, spoštovanja èlovekovih pravic in spoštovanja razliènih nacionalnih kultur. Zgodovina Evrope sicer res ni idealna, saj je njena zgodovina polna vojn, revolucij, na- silja, osvajanj, kolonializma, imperializma in izkorišèanj. Toda ravno zaradi tega se je raz- vila edinstvena evropska politièna kultura, ki si je `e od rimskih èasov, posebno pa še v vi- sokem srednjem veku in nato v novem veku zamislila dr`avo na osnovi ideje enakoprav- nosti in svobode vseh dr`avljanov in njihove soodgovornosti za skupno dobro. Tako je v Evropi nastala ideja sodobne demokratiène, pravne in socialne dr`ave, ki je postala danes svetovni model poštene, svobodoljubne in praviène dr`avne ureditve. Tudi Slovenija se je v oblikovanju svoje dr`ave zgledovala po tem vzoru. Ideali demokracije ter pravne in socialne dr`ave pa seveda niso uresnièeni s tem, da so zapisani v ustavi. Postati morajo del splošne civilizacije in kulture, postati mo- rajo vrednote in ideali vsakdanje politiène prakse. Desetletje slovenske samostojne dr- `avnosti nam dovolj zgovorno ka`e, kako po- èasen in negotov je dejanski razvoj v tej smeri. Slovenska politièna kultura, tista, ki jo razo- deva vsakdanja politièna praksa, moèno zao- staja za zapisanimi ideali. Poseben vidik evropske demokracije je raz- vita civilna dru`ba. Tako je tudi v Severni Ameriki. Pri nas v tem pogledu moèno zao- stajamo, ne glede na to, da imamo veliko šte- vilo nevladnih organizacij, zdru`enj in zvez. Toda mišljenje in ravnanje ljudi je etatistièno in tudi dr`ava oziroma politika se obnaša aro- gantno, pokroviteljsko in avtoritarno. Name- sto da bi dr`ava postajala vedno bolj v slu`bi dr`avljanov, so še moène politiène sile, ki uporabljajo dr`avo za uveljavljanje svojih ma- terialnih in ideoloških interesov. Zato si od tesnejše vkljuèitve v evropsko politièno prak- so in kulturo lahko obetamo hitrejši dvig splošne demokratiène politiène kulture in prakse.    Evropa je domovina številnih verskih raz- kolov in vojn. Med njimi je verjetno najbolj znana tridesetletna vojna 1618-1648, ki je si- cer prinesla z vestfalskim mirom enakoprav- nost veroizpovedi, vendar za ceno strahot- nega obubo`anja in opustošenja, saj se je v Nemèiji prebivalstvo skrèilo za tretjino. Toda za to ceno se je uveljavilo naèelo verske svobode in svobode vesti, ki je postalo bis- tveni sestavni del èlovekovih pravic. Razli- kovanje med posvetnim in verskim podroè- jem je postalo bistveno za sodobno evropsko politièno in dru`beno ureditev. Tako ime- novana »loèitev dr`ave in Cerkve«, ki jo je v Cerkvi dokaj sovra`ni obliki uvedla Fran- cija leta 1905, je poèasi postala norma in praksa v vseh evropskih dr`avah, vendar je izgubila svojo ostrino celo v Franciji, kjer vsi politièni analitiki poudarjajo, da se je nji- hova »séparation de l’Eglise et de l’Etat« iz negativne, izkljuèevalne in sovra`ne loèitve spremenila v pozitivno in spoštljivo razme- jevanje obeh podroèjih, ki pa ne izkljuèuje sodelovanja in pomoèi. V Franciji so bile leta 1905 Cerkvi res odvzete in podr`avljene vse      cerkve, toda vzdr`ujejo jih obèine in dajejo zastonj na voljo `upnijam. V drugih evrop- skih dr`avah pa prevladuje še bolj izrazit kooperativni model loèitve dr`ave in Cerkve, kjer gleda dr`ava na cerkve in druge verske skupnosti pozitivno in jim olajšuje delova- nje. To naèelo je zapisano tudi v Evropski ustavni pogodbi, kjer se Evropska unija za- vezuje, da bo glede na poseben prispevek cerkva in verskih skupnosti vzdr`evala z nji- mi trajen, odprt in konstruktiven dialog (prim. 51. èlen). Razen Francije se v nobeni drugi dr`avi ne zastavlja vprašanje verouka v šoli. Evropejci se zavedajo, da imajo starši prvo pravico, da sodelujejo pri vzgoji svojih otrok v šoli in da imajo otroci pravico, da se vzgoja v dru`ini in v šoli dopolnjujeta in podpirata. Tudi Evropska unija ima v svojih lastnih šolah, ki delujejo v evropskih mestih in so namenjene otrokom uslu`bencev Evropske unije, v osnovni šoli dve uri, v srednji šoli pa eno uro konfesionalnega ve-  Salvador Dali: Goreèa ̀ irafa, 1937, olje na lesu, Kunstmuseum, Bern.  # rouka ali pa namesto njega pouk etike za ti- ste, ki ne pripadajo nobeni veri. To stanje v Evropi ne bo moglo ostati brez vpliva na stanje pri nas, vsaj dolgoroèno ne. Seveda je Evropa tudi domovina prosto- zidarstva, ateizma in sekularizacije. V dolo- èenih okoljih so te sile moèno navzoèe in v zadnjem èasu skušajo dobiti premoè ter spremeniti kršèansko identiteto Evrope. Toda nikjer v Evropi – vsaj v Zahodni ne – ni dru`ben in politièen polo`aj podoben na- šemu, kjer imajo veri nasprotne dru`bene in politiène sile tako veliko premoè in u`i- vajo tak medijski, finanèni in politièni mo- nopol, da je boj z njimi podoben boju Da- vida z Goljatom. Drugod je kulturni in po- litièni polo`aj bolj uravnote`en in dru`bena moè je bolj enakopravno porazdeljena med razliène dru`bene dejavnike, pri èemer Cer- kev ni izjema, in kjer je delovanje Cerkve v javnosti sprejeto kot samoumevno in nor- malno dejstvo. Zato bo povezovanje z Evro- po lahko pozitivno vplivalo na normalizacijo polo`aja Cerkve v slovenski postkomunistiè- ni dru`bi. !   Slovenci imamo v svoji tisoèletni zgodovini bolj negativne kakor pozitivne izkušnje so- bivanja v dr`avah, kjer smo se nahajali v po- drejenem polo`aju. To velja predvsem za dru- go polovico 19. in celo 20. stoletje, ko smo bili najprej vkljuèeni v avstroogrsko monar- hijo, ki je v tem èasu postajala »jeèa narodov« in ni znala rešiti narodnostnega vprašanja, in za izkušnjo iz obdobja obeh Jugoslavij, kjer so nas obravnavali kot vojni plen. Te izkušnje so nas naredile previdne, oprezne in celo ne- zaupljive v smislu pregovora: »Kogar je pièila kaèa, se boji še zvite vrvi«. Naše pretekle ne- gativne izkušnje nam bodo lahko dobro ko- ristile v prihodnosti. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da danes veljajo v Evropi drugaène politiène in dru`bene norme, kot so veljale v podonavski monarhiji ali na Balkanu. Nikakor ne mislim, da bo Evropska unija idealna zveza in politièna skupnost in da v njej moènejši ne bodo ogro`ali šibkejših. Nik- jer tudi ni in ne more biti zagotovljeno, da ne bo prihajalo do sporov, v katerih se bo treba odloèno bojevati za svoje pravice. @e današnja naveza treh najveèjih — Anglije, Nemèije in Francije — zbuja bojazni. Èe se sklicujemo na skupne evropske vrednote, se zavedamo, da s tem še ni reèeno, da jih v Evropi vedno in povsod tudi spoštujejo. Toda veliko veè mo`nosti imamo, da jih bodo spo- štovali v Evropi kakor kje drugje, kjer jih niti priznavajo ne. Tudi mir, v katerem `ivimo, nikakor ni nekaj samoumevnega, na kar morda varljivo navaja izkušnja veèine današnjih evropskih dr`avljanov. Evropska, pa tudi svetovna zgo- dovina nas uèita, da je za ohranjanje miru po- trebno nenehno prizadevanje na duhovni, dru`beni, politièni in seveda tudi obrambno- varnostni ravni. Ne nazadnje smo novo vrsto gro`nje, ki ogro`a celotno demokratièno sve- tovno skupnost, izkusili 11. septembra 2001. V tej ogro`enosti smo vsi enaki, tako veliki kakor majhni, tako moèni kakor šibki demo- kratièni narodi. Zagotovo je za naš narod povezovanje z moènejšimi evropskimi narodi velik izziv. Toda druge enakovredne mo`nosti v sedanjem zgodovinskem trenutku nimamo. Od Evrop- ske unije pa ne moremo prièakovati samo us- lug. Enakopravno sodelovanje zahteva, da sprejmemo tudi obveznosti in celo morebitne `rtve. Pomembno je, da znamo stvarno in ne- pristransko pretehtati, ali so prednosti tako velike in odloèilne, da odtehtajo tudi `rtve. Ne moremo pa naivno in otroèje zahtevati samo prednosti brez `rtev, da bomo samo do- bivali, pa nièesar dali. Pristanemo lahko na vsako `rtev, ki ne bo ogro`ala našega nadalj- njega narodnostnega obstoja. Toda glede     tega bomo najbolj odloèilni sami. Sedanje sta- nje nas opozarja, da si utegnemo glede tega postati sami najveèji sovra`niki. ?"  Da bo Evropa takšna, kot si jo upravièeno `elimo, bo potrebno nenehno prizadevanje vseh ljudi, vsake generacije na temelju pra- viènosti, solidarnosti in subsidiarnosti. Evro- pa je vzpostavila socialno dr`avo, ki jo danes ogro`a neoliberalizem. Evropa je domovina demokracije, ki jo danes ogro`ajo finanèni, gospodarski in medijski monopoli. Evropa je iznašla pravno dr`avo, ki jo danes ogro`a korupcija. Evropa je torej v veliki meri projekt, na- loga in izziv. Slovenci vemo, da je tudi boj za lastne pravice in avtonomijo naporen in zahteven. Ker pa je Evropa sprejela za svoja temeljna naèela subsidiarnost, spoštovanje èlovekovih pravic, svobodo in demokracijo in ker v njej ne bomo samo Slovenci sorazmer- no majhen narod, bodo lahko v povezavi z drugimi naša prizadevanja za ohranitev na- rodnostne in kulturne identitete uspešna. Uspešna bodo, èe bomo sami dovolj za- vedni, èe bomo sami spoštovali to, kar smo, in èe bomo imeli dovolj moèno voljo, da to, kar smo, ostanemo. Naš nadaljnji obstoj in naš razvoj je odvisen od nas samih, ne glede na to, ali bomo v Evropski uniji ali zunaj nje. Odvisen je od naše volje do `ivljenja, od naše demografske in vzgojnoizobra`evalne politike ter od tega, koliko bomo spoštovali in razvijali svojo kulturno in jezikovno izvirnost in en- kratnost. Tudi èe se ne bi pridru`ili Evropski uniji, bi se za vse to morali truditi in bojevati. V vsakem primeru – razen èe bi se obdali s ki- tajskim zidom – bomo svoje sreèe in svoje pri- hodnosti kovaèi sami. S tega vidika pa nam Evropska unija s svojimi deklariranimi naèeli nudi celo veè jamstva in zaupanja kakor drugi svetovni ekonomski in politièni dejavniki, ka- terih vplivu se ne bi mogli izogniti. Naše èlanstvo v Evropski uniji bo zahtevalo od nas visoko stopnjo narodne zavesti in moralnosti. Zlasti pa bo zahtevalo odgovorno ravnanje po- litiène oblasti, vseh nosilcev javnih funkcij in mnenjskih voditeljev. Kakor pa je katoliška Cerkev v preteklosti gojila, razvijala in branila slovenski jezik in lastno kulturo, se danes še posebno zaveda svoje dol`nosti in »skrbi za ohranjanje slovenstva, saj je narodna pripad- nost del edinstvene in od Boga ustvarjene identitete vsakega èloveka« (Sklepni doku- ment plenarnega zbora Cerkve na Sloven- skem, èl. 483).