St. 25. V Gorici, duo 27. mami 1900. Letnik II. lzli;ij;i. vs.ik torrk in pct<'k v teilnu (>l) II. 11si [»rt'ilpolilnc /:i inrslo lor ob 15. ni'i papoldnr za tlc/.cli). Stain1 |)O posti projcinan ;ili v (lorici n;i ddiii poniljan fclolclno S K.. poilcliii) i K. in cetrtlH.no 2 K. I'rodaju so v (ioiici v loliakarnali Schwarz v Hnlskih ulicali in .1 e I- Icrsilz v Ximskih ulicali p<> S vin. uUIlluA (Zjiitttmjc izdanj<\) Ureduištvo in upravnistTO se nahajata v «N a r o d 11 i I i s k a r n i>, ulica Votturini h. št. 9. Dopise jo nasloviti na uredniStvo, o^lase in imročniiio pa na upravništvo «Goriee». Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer uko se tiskajo 1-k.rat po 16 vin., 2-krat po 14 vin., il-krat po 12 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajalelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Dr. liia in \\m cesk Zaeetkom loga mesoea objavili sino v ,,Gorici" clanek, v katorem sino označili g. dr. Tumo kot moža, ki pripisnje vodno in ].)ovsod vse uspehe sebi, neuspehe pa dru- gim. Oaslihlepnosl na jodni in zavist na uspehih drugil» j-ojakov na drugi slrani sla pri njom lako razvili. da miici dan in IHH: svoje iiHi/^aiic, kako l»i unieil ali vsaj skrt-il zasluge in uspehe drugih poslancev, cc niso njomu v slavo. llladnokrvno in brezvestno mrevari kot deželni odboniik nokalere pri- dobitve nasili državnih poslancov, da hi izpodkopal njihov tidied in upliv pri Ijud- slvn. — Da bi svojo trdiLev podprli z dokazi. navedli smo dva slučaja, ki to jasno doka- ztijola, naslikali smo namreč dr. Tumovo poslopanje in vcdenje v zadevi vipavske železnice in obelodanili njegovo zahrbtno poeelje v zadevi ilalijansko-obmojnih cest. „Soca1' z due G. t. m. nas jo radi toga v clanku s sprcdej navedenim nad|)isom prav grdö nahrulila, kakor ji je navada, lor nakopičila v njem drzne neresniee in be- dasloče, da smo bili namenjeni Lakoj jo za- vIDitL kakor zasluži. Toda, ker jo mod tein začel pojasnjevali g. E. Klavžar v svojih stvarno utemcljonih elankih cestno zadovo ob italijanski nieji, sino pero odlozili; a vidi se nam potrebno, da to sedaj storirno. V zadevi projektiranih dveh cost ob idvijsko-italijanski meji smo Irdili mod dru- gim, da je vlada dolocila podporo za oho obmejni oesli, nainreč za eesto od JVrhovlja do Kostanjevice in naprej do Srednjega, in za ono v dolini ob Idriji. Na to j«; odgovorila „Sočau doslovno : Vlada jo dovolila podpnro, pa ki za prvo cesto, nikakor pa iw. za drugo, radi preogroninih slroškov. Kar pis« „CioHcä" ludi o tej drugi cesti, jc lc zlobno pre- račnnjona s 1 c p a f ij a, da bi uspnšnejo hujskali proti i\v. Tumi. Novodnosl. jo ti'i izkljueena". Kakor je že g. K. Klavžar dokazal v svojih že prej omenjenih clankih in so vsak.lo lahko pre])i'ica iz vladnili lisLin, ki so vsakoinu prisl.opno, jo noovrgljiva I-OSIIKÜI, da jo vlada dolocila prispt^vok za oho ob- mejni cesti. „Soda" — in kdor je za njo, naj čita jiazljivo dopis trzask(\ga namestni- štva z dno 24. avg. I. 1S99 slov. I7(i4 in državni proračan za I. 1899 in 1900 in do- Li<-ni razložbi državnega proračuna! I'OUMII naj pride zopet in naj nam oöita, da j(> naša trditev ,,z 1 o b n o preračunjena s 1 e p a r i j a, da hi uspesneje h n j- skal i proti dr. T n m i"'. K analci p a i n d r u g i (I e I e ž n i k i r a z v i d i j o lahko i z toga, kako nes ram no hoče ,,Sui:;i'1 s v e L s I e p i I i i n k ak o h r e z o h r a z n o n I a j i I i r e s n i e o, k i j i j o n e I j u ha. Ni nam pa jasno, ali dela to iz ,.n e- v ed n o s t i p o p o k I i <• ir\ ,.Nie boljt^ ni „Soeino" nadaljnje kva- senje o lej zad(Hri. Sklepali, da eesti nisla potrebni, ker so, se nekatere občine izra- zile, da nočejo prisp(!vali niwisa k slroskom teh i'osl, je smosno. Kj(^ in kedaj so ponn- dih1 občine samt; ob sebi podpore in prispovke za c(!st(», kaiore jini niso neposredno v ko- risl.V Take ohčine trel>a v to so lo pridobili, in v tern slučaju ni bilo to ležavno. I'verjeni smo, da bi se odloeil Kanal- ski trg brez odloga za dotieni prisfievek, ako hi mu bil dr. Tuina odločno kazal na alternalivo: ,.Ali pomagaj svojiin zapušče- nirn soohčanom za zgradho e<»st po že odo- brenih sprejelih načrtih, ali znesek 176.000 gld. že zagotovljene di'zavne podpore j(^ za vedno izgubljen". Seveda, ako se takini občinam lako rekoč sugeslira, naj se ne prenaglijo s pri- spevki za. oznaeeno ceste, tor s<; jim vzbnja nada, da hi se dala uporahiti že iz- poslovana vsola za ceste, ki bi bile njini v veejo korisl, polem seveda ni eudo, ako dotične obOine odklonijo vsak prispr^vek v prvotni namon. Kar piše v torn ozirn ,.Soca11, j(? h; plevel : grda in drzna laz je pa trdilev, „da je bil Kanalski I rg od pi'vega z as; oik a nasprolnik oni cesli*'. A I i n i „Soči" i n n j e JI i in p ;i I ro- ll o m z n a n o, d a j e K a n a 1 s k a oh 0. i n a p r v a p o d p i s a I a prošn j o z a o I) e označeni obmejni (• e s I i t. e r na t. a n at; in niMlvojbeno pri zn a la njiino |)«ti'<'bo in koristir Ali j(Miiogo6(i, da bi Kanalsko znpanstvo. ki je prod stirimi lel.i prvo priznalo potrobo onib cest, danes reklo: „Osti nisla potrebni, leh no niaramo:'V Ne, ne! - mi smo uverjeni, da je Ka- nalsko županstvo in da so drugi deležniki odklonili polrohno podporo svojim nesrec- nim in zapuščenim soobeanom, ki bivajo na ilalijansko-obmejnom svetu, radi toga, ker jini ni nikdo resno razlo/.il dejanskih razmer, k(>r jim ni nikdo rekel, da j<1 dr- žavna podpora noprekljieljivo izgubljena, ako se no uporabi za oznaoeni ohmejni cesti. Ali no bi bilo krvavo žaljenje zastop- slva Kanalskega trga, ako hi mu kdo impu- tiral, da noče priti na pomoč s par tisočaki svojim sosedom, kateri morajo prispevati tudi za take Kanalske ceste, ki niso njim neposredno v korist tor da bi prebivalstvo toga prel)ujenega trga radi navcdenih par tisocakov rajse pustilo vsoto 176.000 gld. v dunajskih blagajnab, nego jih privoščilo svojim sorojakomV Uverjeni smo, da bi Kanalski in tudi drugi zaslopniki nikdar toga ne dopustili. fie so se Kanalci sedaj drugače izrekli o potrebi in koristi obm(\)iiih cest, storili so to iz drugih uzrokov. Tumov načrt o cestab, objavljen v islom članku „Soče" z dne 6. t. m., nam razsvetljuje ves položaj in vse odnošaje v tej zadevi kakor blisk okolico v temni noči. l'spohi grofa AliVoda Coroninija v tej zadevi niso dali mini Tumovi častihlepnosti, njegova po grdi zavisti razjodena vest ni mirovala; to uspehe in grofov ugled in upliv jo Ireha vsakako uničiti, naj stane, kar boco. A da bi odijoznost takega zapo- čotja nekoliko inaskiral, izumil je v naglici ono cestno mrožo, na katero hoco loviti „goriske" kaline. Z ono državno podporo, ki je na raz- jjolago samo za dve italijansko-obmejni cesti, o kateri dobro ve, da se nikdar ne privoli v uporabo za drugo ceste; z na- daljno državno podporo 108.000 gld., katero so nadeja pridobiti od vlade brez predlo- zonih in izdelanih natančnih načrtov, dasi dobro ve, da vlada ne da na fantastične proizvode njegove razburjene domišlije niti vinarja; dalje na prispevek 100.000 gld., katero mu položijo naši italijanski poslanci radi njogovih lepih oei takoj v klobuk za ceslno nirožo po Kanalskein, Brijskem, Če- povanskem in Tribuškem svetu, hoče zgra- diti nie manj nego deset velikih in važnih cost, katerim jo dodal v novejšem easu še par novih. Tako slepilo je res predrzno in pre- sega skoro ono znanoga „kronjurista" Kri- slana, kateri boče zidati posebno železniško progo od Tolmina do Kobarida, in od todi na italijansko mejo in v Bovec. Človek res ne ve, ali ima opraviti z resnimi ljudmi, ali z drznimi elementi, kateri mislijo v svoji volodomisljivosli, da „goriški tepci" morajo biti hvaležni, če jib kdo sploh hoče — zafrkavati. Moj Hog! — samo za načrt cestne |)rogo od (iejiovanske ceste do Slapii je bilo treba moledovali leta in leta, dokler je I>i 1 izdelan — na papirju. Že ta načrt stal j«' mnogo denarja, a izdelana costna proga stala bi po proračunu, ki leži že leto dni v ministerstvu in o katerem ne ve g. dr. Tuma menda nič, približno 190.000 gld. Skladovna cesta od Čepovana po Gor. TribuSi do Idrije in od Gor. Tribuse do Dolenje Trihu.se stala bi po tern takem naj manj 200.000 gld. In vse to in še deset drugih daljših gorskih cest boče zgraditi g, doktor Tuma s zneskom 400.000 gld.! Škoda, da ni vsaj dvakratni milijonar, — onda bi hoteli vladi resno nasvetovati, naj mu da zahtevanih 4(X).000 gld., a naj ga potem tudi trdno obveže, da izpelje vse zaznainovane cestne načrte. fiudo, da ni izdelal še kakih novih projektov za Tolmince in Sv. Lucijo, recimo „1.) raths e ilbahir' na Km in Črno prst, od Sv. Lucije pa v Lorn in na Men- gore. No, če ne bode še leto dnij volitev v deželni zbor, pridejo gotovo tudi ti na vrsto. Da dobijo tudi Kraševci vsaj jedno veliko reko, katero jim napelje tja, da bode tekla po sredi Krasa, je samo ob sebi umljivo. Le ubogi Vipavci bodo že dolgo zdihovali po železnici, ker se nočejo ukloniti temu svetovnemu — čudaku. Lepe projekte — bodisi cestne ali dru- ge — izmižljevati, jo pač lahko, taki so ce- ueji nego robidnice; a izvesti jih, jo težjo. In tega ni g. dr. Tuma še poskusil, inače bi ne igral tako brezvestno z vitalnimi inte- resi obmejnoga prebivalstva, inače bi ne kazal svetu, da je danes črno, o eemur je stiri leta z unemo in spretnostjo trdil, da je belo. D opisi. Iz Urd, 21 marca. (Izv. dop.) Gosp. dopisnik iz Brd z dne 7. sušca t. 1. v „So- 6i" Stev. 29 nasvetuje gg. deželnim poslan- cem, za slučaj zborovanja, naj bi postavo glede vzdrževanja in presukovanja občin- skih cest preustrojili tako, da bi vezala dolžnost vsako posamezno davčno občino, skrbeti za te v svojem obsegu, kakor pred 1. 1894. Ideja g. dopisnika v tein primerljaji ni sicer brez jedra, posebno za občine, ki so deležne popolnih dobrot skladovnih cest, za katere pa morajo o novejem času vse ob- čine enega in istega okraja jednake doklade plačevati. V slučaju, da bi se postava za občin- ske ceste preustrojila, tirjala bi pravičnost, da bi se tudi postava glede prenaredbe in LISTE K. Pravni običaji ohranjeni v ljudstvu na Tolminskem (in nekoliko na Bolškem). -i l~ (J. Al. Mudovornik je nekdaj „Prav- niku'' priporočal, naj bi se ti pravni obi- eaji moj ljudstvom poiskali iji zaznamovali. lies, potrebno dolo; a tudi težavno, — Jaz som se namenil v lob vrstab nokoliko opi- stili to navade. Vom, da bodo to le ne po- polnq delo; a morda bod(; vsaj dnrgo vzhu- dilo k zapisovanji leh ljudskih šeg in navad ; sluzilo bode vsaj v primerjanje. Za podlago mi služijo tü vprašanja. in •odgovori ki jih jo podal g. rr<»maž Škrdla v Svetozoni I. 1882 št. 3H do 41 stev. 1. Zascbno pravo. A. P o j m i r o d bins k e g a p r a v a. a) v rod bin i. I. Kedaj 1. j. v katorem letu in ob kaksnih dnevih se zaročajo (snubijo) in že- i'iijo? Ali se godi, da roditolji ludi nedoletno zaročajo'? I. Mladenke se navadno rnoze [to 20 letiij mladoniti okoli 30. Glavni činitelj tü navadno ui Ijiibezon, nego družinske raz- mor<^, posebno denarne. Mnogokrat čakajo so žonitvijo i do poznojšoga časa (sin do 40 a dokle do 30 leta). I'oroka jo hila prej navadno prodpuslno sredo. Zdaj pa ne gle- dajo vei; toliko na )nisliii čas; žonilve so takrat. kadar jc dolirniin najbolj pi'i- ležno. l!('