1 Vredhiitdo: ........
'■it Travaiku ti. ^77. I. M^Ur. (•«•
akrlM tadi u r»f*il|jMje lialt). .
1 IV^joaaajo ae aa' plačila vnakariaa aananila tuli v aenlpveliakata j tal k" Plača «e aa vaaka uatinao vra(<i b aald. , če ae aaaanlla aaaio dukrat M -liana, tb dvakrat, H aald., <~« trikrat. 10 a. v. a. - Po»rli loga io vaak krat 3o n. >a 5'riapelj.

za domaČe, Blovenske in obfoie potrebe . 5^«, pu.a
V Gorici, v pflclt it. mija 181».
Izhaja viafi petek.
Valj* po paMi padiljapa >» oat« lat* 3 mM., pat la(a I gald. SO a. U Čatrt let* 80 a. k d ur mm po-njo po-» oela Ici« naaaa 3[.M n.,jm tfi M r. 30 ».. aa tartj. TO «
<Ckra.Ulaa pt.ai* i. r;.<. Umattje ■•] *n pafcljti* vr«U<Mv«.
Paca«m liali «n pradajnja v Uariri v kakvaraiei K ft.fc.r-Juri aa Travni k« pa a salda«.
LctOHujtt ruzejtitvi* v Gorici.
Vho hvalo razstavam \ samo da bi bile, kakoršne bi moralo biti. Ali, kur nu tiče kmetijskih razloži), ni m o «ram priznati, du nisoni za njo posebno navdušen, in sicer zato no/ ker gledč njib ni vho uelO tako, kakor n. pr. pri obrtuijskih. V obrtuijHkib rnzložbuh no večidel zgolj novi izdelki, novi izuujdki ruzatavljeui, uli pa vsaj Itiko važni popravki iu zboljški ie znanih izdelkov, da sploh očiten napredek zaznamujejo, in zve denei, ki jih hodijo gledat, ta uupredok v občno korist po Hvetu širijo. — Vho drugači je pri kmetijstvu. Nova ali popravljenu ho tukaj navadno h«mo kmotijsk* orodja. Pridelki, ki se razstavijo, ho stari, znuni, vsakdanji; huumi tO pa taui je taord kaj na novič vpeljanega v inoH Umetna razatavu v dvoranah rasločajn se tedaj <m1 vesoljne razstave na poljih ali v skednjih, nu podeli iu kušoah le v tem, dn kaže, iu rtienr skupaj, umetno razpoložene, navadno zgolj odhraue, izvrstno pridelke, uli nuj lepše ekscmplare mnogovrstnih [iridelkov. Ali ravno v tem je nekj^j gtyilega. Voči del razstavljenih reči, uko niso navuduo—ju oe so navadne, niso za ruz' stavo—so prisiljeni, umetni pridelki, pridelki ud hoe, nli pa po naklnčbi zrasli; malukodaj in malokteri pridelek je res pravo kazalo ih zrkalo občnega zboljika v doticnem rozpolu kmetijstva, du zasluži biii zgled, ki jo vredno, pa ludi mogoče, sploh posnemati ga. Denimo n. p. da bi bilo res, kur ho pripoveduje zastran nekih npargeljnov v lotošnji naši razložbi, da jih jc razstaven, popred oelo vas prohodivAi, ua zadnjo pri nokem preknpčcvavcu izmod 6 eento^ za na Dunaj ali
Podllutek.
Zvezdar.
(1'oleg iMimSkcjfu poalovenil-ab-)
Hodu zima jo bila. — Z ziunetenih baštij (trdnjav) nizozemskega mesta Brisclja so topi grmeli. Po vBeh zvonikih so peli -zvonovi, ker je imel slavni svoj vhod princ Astnrijski, ^prihodnji gospodar skoraj treh dolov" sveta, deček sedem let star.
Oče njegov, volivni knez bavarski Maks Kuiauiiel, iu kraljevi namestnik na španjskem Nizozemskem, ni bil nič opustil, kar je utegnilo slavo njegove hiše pokazati. Vsaj u 4uiu 56 J6, ua ri.uč2jA rOuuiu« i iičin -lytherjev kmalu tako Htopinjo časti doseže, kakoršne že nikoli poprej ne.
Španjski odrastek vladarskega deblu Habsburške ga je usihal. Zadnji poganjek, bolni kralj K aro I 11. jo bil postavil, preskočiti! vejo avstrijsko, voli vnegu kneza bavarskega Jožefa Ferdinanda za „ knezu Asturijskega'' to jc, za prihodnjega dediča neizmernega čpanjHkogu kraljestva, „v kterem ni'solnco'nikoli zahajalo."
Bilo je konec leta 1099, ko jc prišel mali knc/. iz Mnihovegn v Brisclj. Od tod so ga mislili peljati v Amsterdam, kjer je 24 vojaških ladij na mačku Btalo, <la bi ga počastno do španjskega brega »prejele.
Lepo solncc je na vso moč pomagalo poveličevati Hvečuni-dan. Kolikor jo v Nizkozomljf mogoče, pri-grcvalo je—in daleč tje.se jo lesketal velikanski kip nadangela Mihaela na vrhu zvonika svetovavnienega.
v Trsi namenjenih špargoljuov odbral; kakšno zaslugo ima pri tem raalotnik? in člgaV napredek sprlčujejo li špargeljiil ? Itazatavčev ? Ne. Oele dotlčne vasi ?' Ne. Oni so le niHCteu izvleček, le roet tega ' pridelku <i onem teletu kraju■ občnega napredki'{r itL rafcpolu vrtnarije »m k alej i r Je II torej mogoč«, ljudem svetovati: Tako morate delati ? HvetOvatl, nO 'bi bilo težko, u vapo.hu bi tak svet ne imel. K veČemu ko Bode kak umen kmetovalec, kak umoteu vrtnar v pridelovanji Criakih ipurge^jnov poskmicval, pa' to le ia kratek čm, le iz radovednosti, ali se mu jMMikaŠiija dobro' spoueec; to bode le igrača; praktičnega cilja taka |K>«knšnja nima in imeti uo inorč. In veudar Ima kmetijstvo ominondho praktične namene. — Sklonimo tedaj, da lepa^očem dnpadljiva jti lahko kmntljska uli vftnsrijska razttuvu |ako, a vusfnka jej rabnooaija ,h«1 n dulee* in „ utile". fnj iuuMu razstavni odbori še tako lope, praktično na' nenu, prikrade se včndiir nuirsik^) v razioŽbo, kkr phi liord kali in je zgoljdidmbag. *) — O ražtddvi coettic.
:**> »M™
gre il nrngo, nego za poganjale za frbdstvo med peščico dilettantov in umetnih1 vrtnarjev; p. n. občinstvo nima druzega ko-— veselje, Če, namreč, d evelKcab kaj razumi ; kajti to tudi ni za všakda-njega^š^vBl.a, da hi znal vredno ceniti veo r. -vsega kvota prinesene cvetlice ali rastljinc od znane stare naše domačo rojte do cvetlice „ C7hamacyparis pltnaosa unrca " ali pa ^Cepbolotas podnnculata ".
llrugoo mislim »ekaj aproiUi, kar »leKii« veliko pripomoči k |xiv«Ji|(i bn«ty»tva. Ur popolnoma umaataVati rasatave.	t H*.
' Meščani so bili sprevldni Ijndje;— niso pluč varo vali, ker so^ bili izračnuili, kako lopo številoo milijonov se je stekalo iz Bavarske dežele vA|»aujsko Nizkozom-Ije- čutili so, da je po zlatem dežji iz dvora še kaj Več ko kraljevski volivni knez in namestnik na mesto kapalo, in videli so, koliko tujcev ua veseli dvor Mak-Lt Emanuelu v Brunclj prihaja.
Makn Kntanuel je bil dane« zidane voljo. Na konju, bolem ko sneg, je jezdil poleg vozu kneževičevegajspre jemula ga jc znamenita množica vitezev. Lepo ga je Ulo videti—„ sinjega kralja "--kakor so ga Turci imenovali, uljuduega viteza, vojvodo naj drznejšega.
Premodri zbor Bruseljskega mesu jo napravil kneževiču na čast gostovanje v svetovavniei, ktera jo s kipi hrabanških vujvodov na veličastnem lici edno nar iineuituejHih starih poslopij vsega sveta, kakor je tudi trg prod poslopjem, ker z lepimi hišami obdan, zavolj lepoto drugi za trgom svetega Marka v Benetkah.
Vhc hišo pa so šo kazale znamenja, da je bil dal preil tremi leti francoski kralj Ludovik XIV. strašno nu njo streljati. Tu in tam so preproge in zastavo pokrivale opruskana mestu im zidovji, kakor bi vojak svoje rane h no/.laČouo projianivnico pokriva/. Nar bolj ho bila poškodovana zbirališča cehov ua velikem trgu. Brodnarska hiša, ki jo imela sleme podob-io zadnji krmi ladije, jo bila tako razdrta, da jo hi -podobna ludiji, ktoro je bil vihar ob breg trčil.
: • '	(Dalje prih )
,S lom pa nočem razstav sploh in HoaobMO^aio zaničevati; botpl nem i vvodnimi lomi besedami Btmo kaaali, da po hi me mikalo o razstavi veliko' govoriti,
ko ue bi ae bil uokdu morebiti že o napruvljenji razstavo, gotovo |»a po pjej ua tako atulifičo |H>stnvil, '<la za rvetlieami in tipnrgoljni vso nekaj druzega vidi, nego „ utiJe dulci," ua kar bi bila morala moriti razstava. V uukem dopisu, govorečem o uaAi razstavi, v vladnom „ Oanorvator« Tricatino" u I. II I od 18. t. m. sum bral med drugim tc-le besude:
.... Km (I* r>|>oai(i»ar) oi »Ihfir U prort palpabile o viaibil« MHehn malerimlmcnte. r.br U naalr* |>rovinr.ia, o innglio ilirA, Ia par-liculara milana ilal clima n prr U furir.lli alol aualo poaaonft gartig -gutr oollr lianlrofa provmrio drl iel paaaa ilallaiui, r ob« vrrtmnUr imdigcHm o Ja noJ tvtlamlo Ia naiiona/lfu it »titanu. I,a m«Hlm(/na, rum rim rmfifircirnl*la
Vinilnemu časniku nočeiu očitati, da je to boaede v dopisu prezrl, saj vemo, da se to lahko vaškemu vrednišlvu primeri, kajli „dormi!at bon tu <|uundoquo llomorus;" da jih pa uii ue suinmo prezreti, opominja nbh m <laztel ta di Veneida," klora jemlje zgorej |>onne-ti stavek ad notam ter ho „ Onservatore" ju za nj le po zab valuje, češ, da taiulem a|i(|Uando tudi on sam priznava, da so miši kraji sorodni lopi italijanski de-Zeli. „{iI, d. V." imenuje to „ eonfessioue prenosa Dopisniku „Ossurvatorc-"jevpga iu „Oazzotta"-o. vesolj, da „ gore, sLmcnske, " niso bile zastopane v raistavi, ampak samo ravnina, kjer („da noi") „je le italijanaka narodno«! prvotna (indlguna)." Nočem so prepirali.z dopisnikom o tem, kdo so bili pri uas „prvotui" st^-uovavci; nočem ga prašati, ali ve, kaj je „ italijanaka paroli n oa t" v dmuiinjtm pomenu, in kaj so razna ple-piena v stari Italiji in kakina plemena so tod pri mu stanovala; prišel bi uinž preveč v aadr0go. P9vplj.bg-,, di, da omenim, da razstave se niso imeli vdeležiti vin-digeai,"' ampak sedanji prebivavei npie dežele. — Kakšna pa da jo bila v loto&nji razstavi razmera med pridclovavci ali razstavei ter med obdarjonci in pohya-Ijenei z ozirom na narodnost, pokažem s statističnimi razkazi in zgovornimi številkami ~ prihodnjič.
Oorica.
(Dalje).	,
Kuj dej o pa uradniki naši k rac por o mod laški 1 ma strankama? Uradniki so ali I^abi (domači ali vna? nji), ali Slovenci (s Slovani aplob), ali Nemci. Uradnik prav za prav nebi smel polltizovati — de jo »e kteri,—kakor tudi vojak ne. i'a kaj, uradnik jo tudi človek, je ustaven državljan, in vsaj misli njegove hočejo biti svobodne; torej ni čuda, da, kolikor mu pripuščate prisež-na zvestoba in uradskn dolžnost, kolikor mu ne. branita eorps-ni duh in disciplina in —recimo le naravnost —skrb za kruhek, ima in sme imeti in kazati tudi on svoje sim—ali antipatijo do te ali une stranke; In to sočutje ali ta stud bo pri raznih uradnikih navskrižeU, po tem ko so uradniki staro =ali novošolcl, u*tavoljubi ali absolutisti, narodnjaki ali starokopitneži, pa tem ko aluzijo v iem ali unem javnem uradu. Mislimo si n. pr. narodnega slovenskega, ali laškega uradnika zraven Staro ko pitnega ali prenapetega inostranskega tovarša: v čem so dotikata? gotovo lo v strogo uradskih rečeh, znabiti šo v leh ne posebno. Vse pa vendar oklepa tisti močni obroč, ki jo izkovan iz besede »ura dnik.a Postavimo zdaj te možč vso v eni vrsti našima stranka -naa nasprosti: kteri, mislite,da se nasmehljajo? Gotovo tisti, ktera jim ne zabavlja, ktera ne misli in snmi o njib, da ro prodani 'sužnji; tiBti, ktfra jih spoštuje, ktera sjtoznava, da služiti cesarju in državi ni sramota, dokler ni nrsdnik sum po svoji brezznač^ju<*ti uli ne poštenosti sebi, stanu svojemu in drŽavi na sramoto. V Gorici bi dandanašnji uradniki Bamim sebi nasproti delali, ko bi koga druzega s sočutjem in glasom svojim podpirali, nego avstrijsko liberalno stratiko, ktera jim
vsaj	tptd gl*ve ae apMN^ORjm ><$/{* se ž njo
vjemijo adaj,'vW vešk»a tadi »Jib/l^vrh prise-laa dolžno«* 'do; držav*VMsko" mlaatferrtvos svojim liberalizmom^ ia državni zbor s svoji« peatavodajstvom na sedanji sistem rahlo priklepata. Kolikor ma pa niso Se vdani iz uverjonja in avasti, aaiČe jih po svoiih zlatih obetanjib. 9 Orgauiaaeija ", namreč, ktera politi, škim in soduijskjm uradnikom tako lepe „ Aussiehtan " odpira, ni li to velemogočen magnet? Zberite to vs« akup, pa ima t« naravno podlago tihem u,sajnodsebneinu poratumku med mnogovrstnim urada i itvom in sedaj gospodpjočo našo italijansko stranko.
Nemci—po rodu ali omiki-*so z nemškimi uradniki vred edinih misli o tem, da sedanji sistem, in sicer ne ravno toliko dualizem (centralizem bi jim bil ljubši), ko marveč ci al a) lanski liberalizem je prav za prav njihov narodni Izdelek ali pirodek. NemStvo- in svobodno letošnje postavodajstvo in snldh ves sedanji nsčin vladapja da ste identični reči. Jasuo je tedaj parno po Sabi, da, kfer vidijo, da so kdo „ njihovemu " sistemu uklone, objamejo ga v duhu uljuono in blaga-dušno. M«rsiktoreinu prena) totemu tnkajšnjomu zastopniku nomštva niso sieer tudi naj zmernejši Lahi dovolj zmerni, Češ, da pjogovomo nzorti o „ naj južnejšem roba" starega „ banda", oziroma »prihodnje všHko Neaačije ", ali o „ nemški Adrtfi" še vse preveč peruti proatrigavajo, ter da nočejo priznati Nempev zan trsljo" naroduost v deželi; torej navadno tudi njo pisano gle dajo. Veadar pa so zdaj preeoj utolažem in zadovoljni, da so jo vsaj večina Lakov aa toliko spokorila, da jim injrp ne motajo, ter da jih no stcašgo več pozidih napisi: Morte ai Todoschi. Veseli jih, da so Lahi njim priljubljeni in ugodui stan reči sprejeli.— Dokszaao bodi a tem, da tudi nemške Ijndl pri'vas in avstr.-llb. laško stranko vale broa dogovora n pogodbe vez aa-ravnega sočatja io iutereasov.
Po tem takem ima avst-llb- laška armada sa hrbtom in na veakom krilu po eno krdelo, ki'jo' iadi-rektao, hott ali nekotA, djaajski ali paasivno podpira: duhovščino s sorodnimi privrženci, uredništvo ia Nemec.
Slovencem v teh razmerah drazega ne ostaja ko: ali gledati od daleč, kako ane stranke igrajo, ali potegniti jo za dfobro podprto sedanjo laško večino, ali zedialti ae a A toot prix opposieijsko laško stranko. —^ Ko bi bilo ošitao ia gotovo, k je nas dobiček čaka, ao-
£li bi zdajci po njem; ali gotovo je le Jo, da na nato orist v narodnem zmislu nobena naših dveh atraak ne misli; nismo tisti 'tertins, kteri daobvs litigantibas gaudet. V druzih osi rib pa- se ve da—kaže wua, naslanjati se na tisto stranko, ktera nass jo porok za javni red in mir, kot neogibni pogoj nadaljnega natega razvijanja. In, ako se ne motimo, sO je mavrica Ijaba-ra mira na zahodaesi aašem neba Že razpela. Nsei Sloveaeem zdaj ^ davno bobeaa laških strank ae aa-gaja, in. ker smo mi pravfcai, miroljubni in še propo-hlevni, in nam gotovo*'a ikdar aa idael ne pride, da bi koga dražili: aadjamp j^ jlolae«^ zunanjega mir* z laškima strankasaa- Praviee pa, ki naas gred6, bomo njima in komar koli nasproti a postavnimi po m očki branili, oziroasa, poganjali se sa nje. Tadi med sabo ste so laški straaki Že vsaj za toliko sprijaznil^ da druga drage javnem pokoja na škodo ne tarrprizaje. Brez atraak pa javno iiv^e^je v ustavni drŽavi ie tako biti ne more.	. {Konec prUu)
Dritval zbor.
Gvevr --- ■
driavnega poslanca g. A. Černe-ia o soli. •) •
(DaUs).
n Moja gdspodal jez vam aa mislim aadlog ia revščine popisovati, ktero ta dežela trpi, ker na želim, da bi al. hiša predolgo t menoj potrpljenje imela. Veadar pa se ae morem zdržatL da bi vsše pazuosti na obrnil na revne brezpoaestae kolone aa Frislsketa, kteri so po škodi na svili ia viaa ob vae prišli, ia zdaj nfmajo, a čemur bi svoje življeaje ohranili Gospd Ji, to je, poaeatolkom zemlji^ so na glavo padli in U jih morajo iz samosvojega dobička prerod iti, da njih posestva čisto ob delavce ne pridejo. Jez morem vaše oči tje na skalnati Kras obrniti, kterega velik kos spada
•) CI. lial X0.
hi goriški deželi. Kdor. izmed vas,, moja go*p&la, .js bil kdaj v Trsta, videl je to kpnnalo. dešelo, Ju itfr-je' gotovo' čudil, da je mogoči«, da v tem kfnjs kaka'živa dala prebiva.— Pa prebiva jih tukajinaieerprav ve-" liko. Prebiva jih po 8006 in več na Štlijsiki milji. Pa v V moja goapfida,^ si gotovo ne morete. mialiti, kako Ijudjč tukaj živijo. Jez vas zagotavljam, da je ta dete* Ia nama na sebi in poeebno po klimatičnih vplivih velikoalab^jša iu z« kmetijstvo menj vredna, kakor bi človek, sodil na prvi pogled. Naravne moči, posebno pa veter in voda ai neprenehoma.prjaadiovajo. da bi lo deželo bolj in boU v skalnato pnšČavo spremiuile.^Nesdr.J V Podpredsednik: MojS gospdda, prosim, dajte mir, sieer hitropisei govornika no bojo slišali.
Poslanec' Črno (nadalje govori):
Kdor v tem kraju prebiva, temo ni dosti, da bi delal kakor se dela v drugih krajih in deželah, njemu ni dovolj, da bi le svoje polje obdeloval, kakor se navadno obdeluje, temuč on mora veliko svojega delana to obrniti, da si polje ohrani, da mu ga veter in Voda ne vzameta, on mora skale, ki sta veter In voda' pmt is njih pobrala, spet a prstjo obložiti, če ne, tgino njegovo nogo in zemlja mu potrebnega kruha več no rodi.
Vrh vsega tega pa Šo pomislite, da v tem kraja ni atudenoa ne vouice, no reke. ne jezera, in tO hi zn-11 s j dežja no bilo nobene kapljico vodo, in Živa atvar bi tO ne raoghi prebivali, ako bi ljudje za to ne skrbe-li. Da pa morejo ljudjč in živali tO prebivati, moralo ubogi stanovalci teh krajov veliko težavnega dela,veliko časa in donarja potrositi, da si napravijo šterne in vodnjake, v kterih vodo za se in za avojo živino lovijo-
Moja gospOda! joz mislim, da pod uašira cesarjem ni nobene dežele, v kteri bi Ijndjč toliko težave imeli kakor v ti deželi.	(JConeo prih.)
Zbornica poslancev. — V 111. seji 10 t. m. ae ja obravnaval med drugimi rečmi proračun ministerstva za bogočastjo in nauk. O tej priliki je sprožilo 5 poslancev maraikaj zastran šol ia učnega jezika v njih. Nas mika za zdaj kar ata nasvetovala poslanca dr. Pajer in Svetee. D.r Pajer je govoril tako le: „Od kar ne more več hoditi na vseučilišči v. Padovo ali Pavyo,i siljena je italijanska naša mladina ali domovino zaps-stiti in si »italijanskih vseučilišč iskati ali na nemških se učiti; tO pa le medlo napreduje, kor jezika ne nraš.— Trije dežolni zbori, goriški tržaški in porečki, ao ao že lani s peticijami na vlado obrnili, da bi se napravila vsaj pravna akademija za mladino italijansko na-rodnosti. — Ali do današnjega dno se ni zastrau te reči Še nič razsodilo. — Prosim tedaj, naj bi vlada to zadevo brž ko jo mogoče rešisa, da ne bo noza-doVoljnoat v naši doželi še veča, ko je:"
Po8l. Svetec je rekel, da vslcd §. 19. glavne dri. postavo zastran državlj. občnih pravie imajo tudi Slovenci pravico tiijati, da svojo nčbo lahko v slovenskem jeziku dovršijo. To pa da je mogočo lo takrat, čo so mladini tudi v viŠih učiliščih priložnost ponudi, da so v svojih šolah znanstveno izuči."
Vsem 5 govornikom skupaj je odgovoril g. minister vit. Hasner tako: , „ Uazodelo so jo vladi nekoliko želj, na ktero so da splošno odgovoriti. Vso to željo, so vkoreninjene v. zahtevi, da so izpelje to, kar jo v glavnih državnih postavah, določeno, da imajo biti, namreč, vee narodpo^Uš enakopravne ter da no sme nikdo biti siljen, učiti se jezika kakega druzega naroda. Vlada ima— to se Samo raznmč — dolžnost, držati so ojstro tega principa. Storila bo to na vsako stran, in kolikor zapazi kje v tem oziru kako napako iz poprejšnjega časa, bode vsem pravičnim Željam ljudstev zadostila." (Pravo) — Dalje govori o galicijskih in dalmatinskih zahtevanjih tor obeta memogredč, da misli predložiti že v sedanji sejni dobi šo vcČ pa v prihodnji mnogo naavetov in načrtov zastran nauka in Šolatva (Dobro) .... razumo da se pa žo samo po sebi, da so bode v leh predlogih glodalo na potrebo sleherno dčželc.— „ Kar zadeva znhtcvanjo italiansko-ga, morebiti tndi slovenskega vseučilišča (dobrovolj-nost), imam povedati, dajo vlada prvo teh dveh vpra-
*)K»m Je doti Ar II peticija I. 1886 » Jonik cm zbnru obravnavala, pltMoval Jo t* »lovanako tai-uKhMo j»ra» goreče g. poal: Verne. No tbibo, zakaj je zdaj na Ilunaji lo Čanl poal. Svetoo-a.prepiul.L
šsuj rosuo preudarjala; reči a«Oram pa Udi, da ni že-leti, da bi ae napravila pravna akadsa<ija,kajtt- doae-danje poskušnje s Ukimi polovičarskimiilučiliŠči niso bile kaj ugodne. Potem ko ae je Jtovilo Italijanov v Avstriji zmanjšalo, je napravaJI*l. vseučilišča zadova, ktera se mora resno pretehtati, toda bi veliko- stroškov prizadela, iu šo ni doguauo posvetovanje, ali no bi se dalo na kaki italijanskim kronoviuam bližji nsi-versitati pomagati s lini, da bi aO neklere tvariue po julijanski razlagale. Vendar pa no tajim, da jez nisem
£rav prijatel vseučilišč z dvema učnima jezikoma, ka* or sploh ne učilifič, v kterih ao v dveh jezikih uči," Koncčno odgovarja češkemu poslane« Itanhans-u (Imeli bomo drngoč priliko, o leh rečeh kaj več govorili. Vr.)	'>■■<-
Ta teden jo razpravila zbornica poslancev razun preračuna za tekočo leto še troje načrtov: postave %Ai stran protijmzbe (koHlrolovat\ia) državnega dolga, zato ran kovanju novik zre.br.mih dvajzelic, deželic IN, še hO treba, tudi velik namesti papirnatih, in postave zastran lova koral (korali) n Dalmaciji, da uaj jih lovi llam-roč, kdor hoče. "
Važnejše pa ktf vse lo bo obravnavanjo (&) nančnik postav, ki jih je finančni minister Žo zadaje dni marca zbornici predložil, in s kterimi je imel do sedaj finančni odbor zborničiu, oziroma njen pododaok opraviti. Ta reč jc -tako zahomotaaa, tla bi pol - Domovine " potrebovali, da bi jo le površno pojaanili tistim bravcoin, ki niso v tacih rečeh zvodeui. O, javni debati, U sc ima dan na dan pričeti, pridoro žo kaj več svetlobo v la labiriut. Za zdaj zapomnimo ai, da gro momo druzega soaebno za tc-lo dve reči: aH tanje obresti <hI državnik obligacij mi M od što na sait-raj, in to je-baakrot, ali povHa*jz davka od dosedanjih obresti, in to, dokler ae denarni slan ne aboljŠa. Povišati pa mislijo doklado od .7 aa 20 od sto. Uni, prvi nasvet jorcdlaga večina, drszega pa manjšina finančnega odbora; za prvias predlogom stoji Skene, sa drugim itanhans. Ministorstvo miali sprejeti — d« no bo drugače — povišanje davka od obligacijskih obresti/ zatrdnega znižanja obresti pa (bankrota) po nilta-kem noj menim, da raji odstopi.
Ogled po Mvetn.
• Avstrija. .
Kosec delo veačal Nad jamo se, da bo_zdaj «ir in ostudnoga krika israzsajanja po časnikih kosec-Nj. veličanstvo prav- eeaar so potrdili 25. t. as. znano tri verske postave, zarad kterih je bilo toliko hrup« od lansko jeseni do zdaj. ..Te 3. postave ao zakonska, Kol-, ska in medverska. — Po eni tistih čudnih nakljačeb, ktorim pravijo Italijani -eaai, ehe sob sOso osa«," je bil tisti dan, ko je vladni dunajski list omenjene 3 postavo potrjeno razglasil, pogreb nekega glsaoritega mota, k tereni u dojo oče verskega edikta, in kteri je Udi zdaj potrjenim verskim posUvam duhovni oče. Ta mož je državni poalanec dr.Evgtm. Muklfeld, advokat na Donaji. Umrl jo v nedeljo 24. trn.; ni torej doživel cesarjevo potrdbo verskih poeUv. Ker je bil eden naj krepkejših: zastopnikov tistega duha, ki našo dobo zaznamuje, in zlasti, ker se je bil v njem včlovečil dnh, ki veČino našega državnega zbora prešinja, jo eeI6 naravno, da je bil pogreb njegov 2<J. t. m. demonstrativno veličasten.— Kaj. poreče jpa k novim poaUvam Rim? V torek je odrinil tj o baron lfeysenbnrg, da ae bo neki na podlagi notrienih verskih poaUv a av. rimakim Sedežem pogajal. Na mosto po "tistih postavah raztrganega konkor-daU od 1. 1855 misli skleniti zdaj vlada drugo, svetni oblasti ugodnejšo pogodbo a papežem. Da le bodo pa v Rimu hoteli so temu vdati!, •
V Postojni so je odprla 17. t-m. Čitalnica vpričo mnogih slavnih gostov iz raznih krajev; med njimi je zastopal goriško stran dr. LavritL Govor njegov, ki ga jo o tej priliki imel, prinese „Dom". prihodnjič. Veeeli nas tudi, da so je vrla naša .Ajdovka, gospodična /io-eina Malcoveo-evn o tej priliki zopet odlično izkazaU.
Dopis.
Ix tomlnskc okolice 22. maja.— PaS važno misol jo sprožila „ Dom. " v 20. svojem listu
J— -88 —
onimi i<-vaje veliko potrebe, napraviti giaomik iol za «btvetu<kii otrok* ma (Joriikem. Kar zadene potrebo g) iv-uo šolo za našo gorjaue, meuiin,.da je aleheru, ki io-/ua našo kraje in nji it razmere, prisiljen to potrt po pripoznati. -- l)a j<- tako velik kou dežele, ki ae razprostira od Koroško mej« do Kanalskega, iil od liqpe-čijo do Kranjskemu, ki o bitega tri okraje, in nosi blizo H(KH) prohivaveev, še zdaj brezen«', sume gluvue *j|e, touiu ao je rea nudili, če pomislimo, v kakšni razuijp' Htoji v toliko družili iltiu-luli ulovilo Licih šol h Atovilfi prehivavcev, iu reči moiamo, da z« časi, še bolj [ idagonlaujo domovine tuja, da utopimo uu nogo, iu j mirujr.mo, dokler s««, gluviia šola no ustanovi. - -(Higlodamo v šolak«' programe, kužnju nam vsako Id d« h«' utrni dijaki go.iAkuni gledč napredovanja prin roma naj liolj odlikujejo uaai gorjuni, iu od neke tj aluvč našo gore zustran hiMlrih glavie svojih prebiv« i-«'4)v Zalihog, da lo mnlo izmed ujili je U»ko Mrečm i, «la hi mogli avojo iavrHlui: itmoiiioHli v nouo uprav; j, in da v oči dol naših hutrili Auiov ontiuio /.aklad, ki v Minili. mrtev Icb. Kdo Iji pu tajil, da ui ravno pomai j kanj« glavno šolo pri iiuh tehten vzrok tej stulofll H prikazni? Koliko uiladmičeni ulmzoga titanu, pa nad t polnili duševnih moči hi hila glavna šola lo, kur bli U iiHlel mlademu drovoMon v |H»l«lni viočiui, ki atoer d i-, aevno otrpnejo?--- Pa mi ho morda l>do naših aosod v^ ugovarjal: K^j maram ja/. za tako šolo, ki hi ae tr rila v Tominu napraviti, (kor jo kol arodišč« hovškejl i, tominakegu m tiirklJaiiMUirga okraja ka to edino prin« ni kraj), hIj jez Mlaniijoiii vri ur dale«: od TomitJ ! <!ti imam £e plačnvnti xa nitiu, bom raji: plučuval v tlorir.i!- Na to odgovorim, da bogatini svojo otxol o lahko pošiljajo, čo jkn jo ljubo, ne le v Oorieo, aintu it tudi ua Dunaj; za manj premotite |Mt ni vae jedfl >, Hinovu prenkrliovati v Tominu ali pa v (jorlei. V m -»Ui mora ubogi kniot. samo od alaiiovunja za šolakO J -Ui) j jo lfi-iJO gold. od raj to vati. Kje ju pa življenj« V Lahko pa rečem, .da na deželi bi 060 dva otroka:Hj:; Htimi stroški pretivil, ki jih iina v mestu z enim aatjjf 1. Pa zravou bi otrokom ue bilo treh* po zimi pri op vab inraza trepetati, tudi ne v šok), zjutraj z mrzlj 1 Želodcem, ki iina le [iar grižljejev krnha suhoga, 140 -tla še plesnjevega v sebi, klaverno hoditi,- ker M &"*1"" domačo družino skopaj k nizi .aodli, ib jedi u ž i vai £ kukoršnih so navajeni od intadih nog, in ki se tor j * tndi zdravju liolj prilegajo. In nadalje, ali to nič
le 1 j
r « (
velja, tla bi starta; ki morajo sioor po 7-14 ur (Jorioo hoditi, čc hočejo avoje sinove vidttij to doeej pi veliko hitrojo iu brez velike težave? Kaj pa, če V. pristavim, da jc na deželi tudi manjša nevarnost, < ji so otroci a|iridijo, ker ae ne morejo tako lahko oeci iftl akrbnega učitelja odtegniti, iu kor stariši lahko večki K po njih obnašanju poprašnjejo?---	^
Iz vaaecgft koli ozira ae torej koriat, da, potroi 4.,' untanovHve glavne šOlc—in sicer, zavolj naj primerni!®"''^ lege, v Tominu^-uma o<i »ebc na vso moč vsiluje vr oemu, ki nupriatransko to reč pre udarja. Veliko se že zdavnej v Tominu o tej važni napravi govorilo posvetovalo; pa brez vapeha*). Zakaj—je lahko vg niti. D^jte nam moči, ki jo imate, aegnite naai pod r me, in bo Šlo. Združene moči pa trdna volja,.in svet premaga.	—|—
Domučl no vičar.
(V zastavljavniei goriik i) bo I o. junija in naai <lnje dni javna dražba; prodajale se bodo tiste reči, ho bile zastavljene v prvih kvstrab : feta 186? i. j. tnešceib januarju, lebroarju in marcu lanskega leta. Kdor ima in more kaj rešiti, naj hc torej podviza.
(V spomin poirditvr. verskih postav) je bila društvu „Coneordia" predsinočnim (povrh žc popred ta dan odločene veselice) primerna svečanost. Prti /noaLni govor , je imel gimnazijski profeaor g. IL . (Oknu mao bila pri nas razavetljena ne zdaj o potrdi , ne takrat, ko je bila gosp. zbornica zakonsko in ši xko postavo odobrila. • Vr.) • 1
(Take. vročine, kakor ta teden) nismo meseca wu| ae, kar pametimo, iraeii. Po goriških ulicah bi se 1 nekih arah skor jajce apekjo-.— Čo nc bo kma dežja, j>okonča suša sosobno v južnem delu go/iŠ| dolin« vse. Žalost bi bila tim veča, čim lepše jc let
;
•) N.iJj.i
1 pul I... Il.j
- pr»"poM» *biw>«. Vodolpk	to',.1)
da konoo oktobra, u 500 cld.— Pri raem lom pa in. Umu pomanjk#iojo vodo. tfuoe uo že aa pol toliko ne močijo, ko dragib let.
{V. pokoj wta iU,1 g. MM Ukor,., vikar v l^ka-vee-u »talno; g. Ani, MotnUr, vikar t Ublokak; zučaano.
UrobtladK.
Zalozna timU, ki ftoz Bren(er) (tni Tirolf •
*lce,n) drfir je naše giirjaui) jako važna, aer Jib bodi veliko tjii dela tn kruha iskat. — ltr«b je (I4i)0 <ievljev viaoka gora v tirol>kih Alpah, mi:d Jušprukom i^tercingom, na pregraji, ki severni in južni Tjrol loči. Na njem mo jioteafi V vifokoati 44411 čfliev široka, 4 uro dolga dolina, po kteri |H-'lju ceata čoz Bren. NajuŽ ui strani . gospoduje nud »jo močna FruiičiAkoya trduja va. Ko hco llrun-a govori, misli *e zmimj na lo soteako, niaro zvezuo pol med I talijo »u netnlko deželo. Zeefari lUmci ao (lili izdelali veliko ceato iz Vor^iue Čoz Br«a do Avguslovoge (Adfaburga). V, srednji dobi ao imeno v»li ta glavni preboj ined jugom in aevorjeiu „ oeaar. sko ocmIo", iu ^e bi' kupČijaka jhjI, ki jo o;ogočno lle-netko in velika i\«po*rednia uieata vezala. Tudi jo hi|a to uavadna ceata, kteri ao vojske v l tal (j o yr<?j^ jp še zdaj apominjajo na visokih pečinah »toječo, m^lanja vredne grajske razvaline, na uekdaqjo njeno Vfinoei.
/a)*! jm je Hren zopet vate« poeta I kakor, je bi) v preteklih čaaih, in morda še važeejAL železnica <\ez nj, ktero »o odprli.!«, avgaata I«67,je velika v«ao|j ooavetna ueata, ako ravno je aaino 16 tniii dolga, ker vožo jnino Nemčijo in Italijo, iu je knpčijakB pot med Kvropo in ^ntroriiei deželami. Potem ko je bila ceata odprt«, je šlo dan %m dvevom 16~1»,00Q oevlov Mn-ga in .2000	Bren. Ikenak« žciezalea je te
droga če* Alpe	aaaveit,	m pri
poleg Hrnpili skal«m*k »jen na vrb	, obrne m
Ht^^Jf, IJf^o C*f "M .»o grt te-■ ''flP^^mmPf^^Plillfcto^r^i^^liBmmKfpillrt »kale je
, ,*Sanlh, ,a> prortomv C«»«ov^ kUrb>l j. «1» JUOft,*»»i,aSOO čevljev dol®. To ti i« ptav romantič-• »daj Icii. Hkoai lena* vetiluie** akal»*ta vijM«, . p« vjaokem nauaa, ,,ii|j |(i trtgi Sile .^ilMhijU), ktora mora ia nje isgaaaa goičA po šote-atraaih it*a poleg atraiiH^a nMada,-;»av»A'n»li in zalogah. Uft aiapo to,;Sp)oako ,je*qiro, izvir Sile in Izaka in okoB. tMui proti nebo moleče gore. l"a kaialn poatane zrak mla^. nsiii; raartjitie tg, ovratojie in obUnejte, ia zdaj ae na^> odpre ,p|*kf*d»4 Bokanika dolina. V«e ti oinaiiin, d* se bliia« IlaJiji. ^ ,	: , , ,
J*WHB| L '»• s«t—; narodno posojilo' «1:60$ Ijondon l l6:<ifr, adijo srebra 114,66; ft*!' ' __________ , ,
Ul«l|l«kf JtfHlhr V Trstu '«7.6 94.1 "
m. a,Mu,	".l
■ " ' ''......'..... ' ' '
, »aaUlukl ofclli (laiirr). C.
: motel ga r. Tok«, ''J*?;*- ' ■ . dober :*!tjme, ukm (lurc) m oitUliHei .' ' ' Iv. feMMj^jfc-jmJ vsemi enakimi SŠ^atig-'. 1 ^vrouen, da so šteje za'prvega med <kl II;'nobena bOa hi ne smeh biti brez šije-
----. lk ki so se delale s tim oblilem po hoi-:
nieib snpoluale, da se dajo i ajim v kratke«, easu za dobro m brez Škodljivih nasledkov ozdravi nč Ic vsakortne rane, temnč tndi občasna ulesa (krp'-' niini tarl), če jib kdo že tudi 10 do 15 let ima^— ao takp jo je izkazala posebna meč tega oblika' ..P£,#.MJ#h ozeblinah. Tari, kakoriaikoli, .mo^ »'ff.P'ln lik" imenovani črv .ne potrebule J»!.lie.»« ta' tuster rabi, kot malo. di|i, da dozorč in da' elorel Ozdravi. - Olarna zaloga za uačo krajo jo v' gosp. I.udovik Humorjem lokaraici (apoteki) v floriei MU Travniku. — Krn veti velja M) noldov, en mmj. H 2f> mtldov.
*> r.r, amMtiii, 14, hUp.1.1 i. .cA Iti.	I1 J.