Št. 52.
Celovec, dne 29. septembra 1920. Izhaja dvakrat na teden.
Hrvati slovenskimi Korošcem!
«Bratje koroški Slovenci!
„Iz najčistejše in najnesebičnejše ljubezni do svojih slovenskih bratov na Koroškem smo se odločili, Vas bratovsko svariti, da saj nad Vas ne pride strašna nesreča, ki je nas zadela. Mi Hrvati smo proti svoji volji pridruženi novi jugoslovanski državi. Pravico samoodločbe, katero bi se moralo dati tudi na najnižji stopinji stoječemu narodu črncev, nam niso priznali. Mi, 3tari kulturni narod, ki je imel skozi stoteja svojo lastno državo,"narod, katerega ime je v zgodovini zapisano po toliko slavnih bitkah, mi, ki smo branili skozi tristo let krščanstvo in zapadno kulturo proti napade Vzhoda, mi smo na milost in nemilost predani polciviliziranemu narodu, ki stoji na za veliko nižji stopinji kulture kakor mi. Bilo jih je sicer nekaj med nami, ki so od nove države prave čudeže pričakovali in, ko se je stara monarhija zrušila, bili polni nad, da bodo našli v jugoslovanski državi novo domovino.
Kako bridko so razočarani!
Nismo postali svobodni, temveč sužnji! Niso nas k novem življenju prebudili, temveč nas
obsodili na tužno in ob enem sramotno smrt!
O, ko bi Vi le k nam mogli priti, dragi slovenski brati v Koroški, da na svoje lastne oči vidite, kaj smo mi Hrvati v novi jugoslovanski državi doživeli!
Nenasitni Srb ravba pri nas na Hrvaškem hujši, nego so razsajali kdaj Turči in Tatari. Kakor hitro so bili Srbi gospodarji nad našo zemljo, so nam odvlekli vse, kar jim je prišlo pod roke. Neusmiljeno strogo obremenijo naš narod z ogromnimi davki in jih krvavo izterjujejo-pobirajo, do-čim Srb v svoji deželi v obče ne plača nobenih davkov. Proti revnemu hrvatskemu kmetu, ki se te nazaslišane strogosti brani, besn6 s puškami in bajoneti. Pokaže hrvatski vojak, ki je pod staro monarhijo bil navajen boljšega in človeškega postopanja, le najmanjši znak nezadovoljnosti, ga takoj učijo palice, da je zdaj srbsko vreme, da mora brez-pogozno pripoznati razbojniško dinastijo Karagjor-gjevičev. Sinove našega naroda, ki zdaj prisiljeno
Bračo korušku Slovenci!
Ij najčišče i najnesebičnije ljubavi spram svoje slovenske brace u Koroškoj odlučili smo se, upra-viti Vam ove riječi prijateljske opomene, ne biste li se barem Vi sačuvali od strašne nesreče, koja je nas zadesila. Mi Hrvati smo protiv svoje volje pridruženi novoj jugoslovansko j državi. Pravo samoodredjenja, koje bi se moralo dopitati i na najnižem stepenu kulture stoječemu crnačkoMU narodu, nama ni je prizuato. Mi, stari kulturni liarod, narod historijski, koji se može podičiti vlastitom, više stolječa starom državom, ko-jega ime je skopčano sa nebrojenim slavnim bitkama, koji smo kroz tri stotine godina bili grudo-bran krščanstva i zapadnjačke kulture proti najez-dama Istoka, mi smo na milost i nemilost predani polucivilizovanom, na kud i kamo nižem stepenu kulture nego li mi stoječem narodu. Bilo ih je do-duše medju nama, koji su od nove države prava % čudesa očekivali, koji su se nadali, kad je več stara monarkiji propala, da če u u jugoslavenskoj državi nači novu domovinu.
Koli gorko su razočarani!
Nismo postali slobodni, nego robovi; nisu nas novom životu probudili, več su nas osudili na tužnu i Jošte k tome sramotnu smrt!
O, kad biste barem k nama mogli doči, draga slovenska bračo u Koruškoj, da na svoje rodjene oči vidite, što smo mi Hrvati u novoj jugoslavenskoj državi doživjeli! Nezasitni Srbin harači kod nas u Hrvatskoj gore, nego li je ikada haračio Turčin ili Tatarin. Cim su Srbi zagospodovali zemljom, od-vukli su nam sve, čega su se mogli dočepati. Ne-mijlosrdnom strogošcu naprčunu se jadnome narodu ogromni porezi, te se krvavo utjeruju, dočim Srbin u svojoj zemlji uopče poreza' i ne plača. Proti jadnome hrvatskome seljaku, koji se od te nečovječne strogosti brani, bjesne puškom opetušom i baju-netom. Pokaže li hrvatski vojnik, koji je pod starom monarkijom bio priviknuo boljem i čovjeka dostojnijem postupku, i najmanji znak nezadovoljstva, tad ga uče batinom, da je sad srpsko vri-jeme, da bezuvjetno mora priznati razbojničku di-
Berite in dajte drugimi
w
Širite naš domač list!
Koroško Korošcem
služijo pod srbsko zastavo, odvlačijo daleč od domovine v Macedonijo in jih silijo, na se borijo s Črnogorci, ki se ne dajo od Srba podjarmiti, ampak s pravo levovo hrabrostjo branijo svojo staro svobodo. — Našemu staremu denarju po odvzeli Srbi vsako vrednost in Hrvati moramo štiri krone plačati za en dinar, tako da so tri četrtine našega narodnega imetja izginile v nenasitnem srbskem žrelu.
Z nami ne postopajo kot z brati, kakor so nam nekdaj lažnjivo obljubovali, temveč kaTtor s sužnji! Naša zemlja ni sestrska dežela Srbije, temveč jo srbski državniki imenujejo „okupirano" deželo in jo izmolzejo hujši kakor le kje kolonijo. Ogorčenost in nezadovolstvo vlada po celi deželi!
Hrvat škriplja z zobmi in preklinja svojo usodo
in tako nosi verige svojih novih gospodarjev — a žalostno in z močnim hrepenenjem obrača svoje oči v preteklost, ko je še človeško mogel živeti. Naši uradi, naše javne zgradbe, naši kolodvori, ki so prej nosili lu-vatske napise, nosijo zdaj srbske, katerih nobena živa duša ne more brati, ker so napisani s cirilico.
Spijonaža in vohunstvo cveti (kakor nikdar prej — srbski rabeljni so vselej na delu, da ovadijo in vržejo v zapor vsakega Hrvata, kateri najmanjši znak pokaže, da je nezadovoljen. Naše politične voditelje zaperajo v ječe, po katerih čakajo mesece in mesece, ne da bi jih kdo zaslišal ali še manj peljal pred sodnika.
To Je jugoslovanska svoboda, to Je domovina, ki so jo Hrvati našli v tej prekleti, pod srbsko komando stoječi državi!	^
Vas, brati koroški Slovenci, čaka ista usoda! Tudi po Vas bodo z palicami in pajčo mlatili, ko padete pod Jugoslavijo. A Vi ste srečni, Vi držite usodo še v svoji lastni roki. Vi stojite neposredno pred glasovanjem, ki ima odločiti, ali hočete — pripasti k tej 1'azbojniški državi ali postati svobodni državljani kulturne države. Nam ni bila usojena ta sreča. Nas so, ne da bi nas barali. prepustili srbski samovolji.
Ne dajte se zapeljati od brezzvestnih agita- ' torjev, poženite od svojega praga one, ki Vas vabijo v jugoslovansko državo, zaprite uho-pred brezzvestnih zapeljivcili, ki hočejo, da greste na vrat na nos v nesrečo! Storite, kar je edino prav, storite to, kar od Vas zahteva Vaše blagostanje, Vaša sreča, Vaša bodočnost, kar je Vam v prid in korist — in enoglasno glasujte za Avstrijo, za ono Avstrijo, kjer so z Vami človeško ravnali in videli v Vas enakopravne brate! To je Vaša edina rešitev! Samo s glasovanjem se morete obvarovati strašne usode, katera je prišla nad nas!
Mi Hrvati od tega ne moremo ničesar dobiti in nič ne zgubiti. Nam je to vse eno, kamor se hočete obrniti. Ce Vas vendar reano svarimo, dobro vam želeč, storimo to samo zato, ker še nismo pozabili, da smo se v toliko zmagonosnih bitkah rama ob rami z Vami borili, da so Vaše lepe gore, Vaši klanci in prehodi in pašniki tolikokrat napojeni tudi z hrvatsko krvjo, ko smo proti skupnemu sovražniku smeli braniti takrat tudi še skupno domovino. Cisto nesebično, brez vsake koriste za nas, vas svarimo, slovenski koroški brati, tako bra-tovsko im
nastiju Karagjorgjeviča. Sinove našega naroda, koje sad sile, da služe pod srpskom zastavom, od-vlače daleko od domovine u Macedoniju ili ih sile, da se bore s Crnogorcima, koji se ne daju od Sr^a podjarmiti, nego upravo lavljom hrabrošču brane svoju staru slobodu. Našem starom novcu oduzeše Srbi svaku vrijednost, te Hrvati moraju sa cetiri krune plačati jedan srpski dinar, tako da su tri četvrtine našega narodnega imutjka izčeznule u ne-zasitnom srpskom ždrijelu.
S nama ne postupaju ko s bračom, kako su nam nekoč lažno obečavali, nego kao s robovima! Naša zemlja nije posestrima zemlja Srbije, nego ju sprski državnici nazivaju „opsjednutim" krajem, a isisavaju ju gore, nego li je ikada isisana koja kolonija. Ogorčenje i nezadovoljstvo vladaju čitavom zemljom;
Hrvat škripi zu bi m a i prokTinje svoju s u d b i n u,
te tako podnosi okove svojih novih gospodara, a s tugom i dubokim čeznučem obrača svoje oči u proš-lost, dok je još mogo živjeti ko čovjek. Naši uredi, naše javne zgrade, naši kolodvori, koji su prije nosili hrvatske napise, sad nose srpske, kojih ni živa duša ne može citati, jer su napisani čirilicom.
Uhodarstvo i doušničtvo cvate ko nikada prije; srpski su krvnici uvijek na djelu, da pro-kažu i bace u tamnicu svakoga Hrvata, koji i naj-manjim znakom pokaže, da je nezadovoljan. Naše političke vodje bacaju u tamnice, po kojima čame mjesece i mjesece, a da ih nitko ne presluša, a još manje da ih izvede pred 3uca. To je jugoslavenska sloboda, to je domovina, što-8U ju Hrvati našli u toj kletoj pod srpskom vlašcu stoječo j državi!
Vama, bračo koruski Slovenci, prijeti ista sud-bina! I po Vama če štapom i kandžijom mlatiti, padnete li pod Jugoslaviju! Ali Vi ste sretni, Vi držite jošte uvijeh svoju sudbinu u vlastitoj ruci. Vi stojite neposredno pred glasovanjem, koje ima da odluči glede toga, hočete li pripasti k toj raz-bojničkoj državi ili postati slobodni gradjani kuh turne države. Nam nije bila sudjena ta sreča; nas su i ne pitajuči nas, prepustili srpskoj samovolji.
Ne dajte se zavesti od besavjestnih agitatora, otzorajto sa svogo praga one, koji kod Vas snube za jugoslovensku državu, začepite svoje uši od besavjestnih napastnika, koji hoče da Vas sunovrate u nesreču! Učinite, što je jedino ispravno, činite što od Vas zahtijeva Vaša dobrobit, Vaša sreča, Vaša budučnoat i Vas probitak, te listom glasujte za Austriju, za onu Austriju, gdje su s Vama ko s ljudima postupali i u Vama nazrijevali ravno-pravnu braču! To je Vaš jedini spas! Samo glasovanjem možete se sačuvati od užasne sudbiue, kojoj smo mi žrtvom pali!
Mi Hrvati ne možemo tim niti što dobiti, niti što izgubiti. Ta nama može napokon biti povse sve-jedno, kamo se kanite obratiti. Ako uza sve to upravljamo ovu ozbiljnu i dobromišljenu bratinsku opomenu na Vas, tad to činimo samo zato, jer još uvijek nismo zaboravili, da smo se u tolikim pobje-donosnim bitkama rame o rame s Vama borili, da su Vaša divna brda, Vaši klanci i Vaši pašnjaci toliko puta natopljeni i hrvatskom krvlju, kad smo od zajeJničkoga noprijatelja smejeli braniti tadu jošte zajedničku domovinu. Posve nesebično, bez
Vas živo, za božjo voljo prosimo tla rešite same sebe, svoje otroke in vnuke grozne usode, ki nas neusmiljeno čaka, ako nam zadnjič previdnost ne pokaže kak pot iz te nesreče. Pomislite, da zdaj še svobodno in prosto morete določiti svojo usodo. Je glasovanje enkrat izvršeno, potem je vsako kosanje prepozno. Imate voliti med Avstrijo, ki jo ravno tako dobro poznate kot mi, in Jugoslavijo, ki smo jo mi predobro spoznali in katero je postala grob naše svobode. Poglejte torej na nas in našo žalostno usodo, izognite se onemu, čemu se žalibog mi nismo mogli izogniti in glasujte za Avstrijo!
Dol z Jugoslavijo!, ki hoče pod larvo bratov-ske ljubezni dobiti samo Vaše glasove, da Vas potem izroči srbski samovolji, kakor je nas predala. Bežite od prepada, bežite od globočine, v katero Vas hočejo vreči, pojdite edino pot razuma in izkušnje — ne glasujte za razbojniško državo, ki meri le na Vaše imetje in Vašo lastnino, na Vašo srečo in zadovoljnost! Glasujte za Avstrijo, s katero ste toliko stoletja skupaj živeli! Ne verujte lažnjivim agentom Karagjorgjeviča, ki Vam vse mogoče obljubujejo in se zanašajo na Vašo lahkovernost, ja, slaboumnost. Verujte samo lastni glavi, verujte predvsem vsem onim, ki so enako kakor mi Hrvati na svoji lastni koži občutili, kaj se krije za gladkimi besedami srbskih agentov!
Ne letite v svoj propad! Ne verujte, kar Vam lažejo, da v Jugoslaviji teče med in mleko. Draginja ze v Jugoslaviji ravno ista, kot je pri Vas, — a pri tem je nezadovoljnost brezmejna, ni več varno ne življenje ne svoboda ne imetje, javna korupcija pa ne pozna grence.
Ker Vam želimo srečno bodočnost, prosim») Vas še enkrat, ne obnemagajte v skušnjavi, držite se odločno in trdno, glasujte za Avstrijo, ne pa za Jugoslavijo! Končamo naše besede s srčno željo, ki nam pride iz dna naše duše:
Živeli naši brati, koroški Slovenci!
Živela Avstrija! — Dol z Jugoslavijo!
Dano v enem hrvatskem mestu, sredi meseca julija 1920.
Podjarmljeni Hrvati —
v skrbeh za svoje brate, koroške Slovence.
ikakove vlastite koristi, upravljamo Vam, slovenska koruška bračo, ove svoje riječi bratinske opo-mene. te
Vas molimo i zaklinjemo, da spa site sebe same, svoju djecu i unučad od grozne sudbine, koja nam neumoljivo prijeti, ako nam u zadnji čas providnost ne pokaže kakav izlaz iz te nesreče.
Promislite, da sad možete jošte slobodno i nesmetano odlučivati svojom sudbinom. Prodje li glasovanje, bit če kasno svako kajanje. Imate da odlučite inedju Austrijom, koju isto tako dobro poznate, kao i mi, te medju Jugoslavijom, koju smo i predobro spoznali, te koja je postala grobom naše slobode. Ugledajte se dakle u nas i u našu fužnu sudbinu, ugnite se onome, čemu se mi žalibože ne mogosmo ugnuti,
te glasujte za Austriju!
Dole s Jugoslavijom, koja pod krinkom bratinske ljuba vi hoče da dobije samo Vaše glasove, da Vas onda izruči srpskoj samovolji, kako je i nas izručila. Eježite od bezdna, u koje vas hoče da bace, podjite jedino putem razuma i iskustva, ne glasujte za razbojničku državu, koja teži samo za Vašim imanjem i vlastničtvom, za Vašom srečom i zadovoljstvom! Glasujte za Austriju, s kojom ste toliko stolječa zajedno živjeli! Ne vjerujte lažlji-vim agentima Karagjorgjeviča, koji Vam sve mo-guče obečavaju i računaju na Vašu bezazlenost i lakovjernost. Vjerujte svome vlastitome razboru, vjerujte prije svega onima, koji su poput nas Hrvata na vlastitoj koži osjetili, što se krije za glat-kim riječima srpskih agenata!
Ne srn i te u svoju propast! Ne vjerujte, sto Vam lažu, da u Jugoslaviji teče med i mlijeko. Skupoča je u Jugoslaviji isto tolika, kao i kod Vas,-a pri tom je nezadovolstvo neograni-č e n o, nestalo je sigurnosti osobe i slobode i imetka, a javna pokvarenost i ne pozna granica.
Zabrinuti za Vašu sudbinu molimo Vas Jošte Jednoč, da ne podlegnete napasti, da se odločno i tvrdo držite, da glasujete za Austriju, ne pako za Jngoslaviju, te zaključujemo ovaj proglas s iskre-nom iz dna našeg duše dolazečom željom:
Zivjela naša brača, koruški Slovenci!
Zivjela Austrija! Dole s Jugoslavijom!
Dano u jednom hrvatskom gradu, sredinom mjeseca srpnja 1920.
Podjarmljeni, za svoju braču koruške Slovence zabrinuti Hrvati.
Spodnji Dravograd kliče!
Prebivalci Spodnjega Dravburga in okolice so poslali antamtni komisiji pismo, v katerem ganljivo prosijo, da bi se tudi njim dovolilo prosto glasovanje, h kteri državi hočejo pripadati. Glavna vsebina te prošnje je:
„Po St. Germainski mirovni pogodbi je bil z Mežiško dolino tudi trg Spodnji Dravburg in večji del občine Kienberg od Koroške odtrgan in brez glasovanja prisojen Jugoslaviji. Ta sklep stoji z dejanskimi razmerami tega okraja v tako kričečem nasprotju, da je gola zasramba pravice samoodločbe.
Spodnji Dravburg je bil od Nemcev v 13. stoletju ustanovljen. Sčasoma ao se naselili tudi slovenski kmetje, posebno iz Mežiške doline v njegovi okolici. Ti Slovenci so od nekdaj svojo kulturno in gospodarstvo zaslombo iskali in naili pri Nemcih — pismene slovenščine, kakor je nastala na Kranjskem, ne zastopijo. Se leta 1918., ko so nekleri advokati
in duhovniki iz Kranjskega vzbujali gibanje, ki je imelo namen, odtrgati Spodnjo Koroško in jo združiti z jugoslovanskimi deli nekdanje monarhije, sta bila Spodnji Dravburg in Kienberg med občinami, ki so protestirale proti takem raztrganju Koroške. Udeležili smo se tudi mnogih ljudskih shodov in ogromnih ljudskih izjav, ki so se takrat v protest priredili.
Na tem koroškozvestem mišljenju prebivalstva tudi žalostni, krvavi dogodki začetkom lanskega leta niso veliko spremenili, ko je Jugoslavija s silno pestjo zasedla obe občini in ustanovila grozovito samovoljno gospodovanje, ki mu ni lahko para.
Zdaj kakor prej stojimo zvesto h Koroški, s katero smo bili skoz stoletja vkup in s ktero hočemo ostati vkup tudi zanaprej!
Kajti tudi gospodarsko se moramo na sever in zahod prikleniti, naii kraji so del koroške gospodarske enote. Zi-
valrne naravne kupčijske razmere so vezale Spodnji Dravburg z ostalo Koroško in strogo zaperanje z nespametno demar-kacijsko linijo je na novo dokazalo, da drdramo — proč od naše Koroške — v obubožanje, v zapad.
Ze skoraj poldrugo leto ječi Spodnji Dravburg pod silnim jugoslovanskim gospodovanjem. Neizmerno je trpljenje, katero je prebivalstvo v tem času moralo prestati in še prenaša vsled še-le pribandranih fanatikov, ki s slepim sovraštvom preganjajo vse, kar se njihovi volji ne podvrže brez upora. Mesece že ječijo naši ljudi brez izpraševanja, brez za-tožbe — ne da bi se mogli braniti — v pliberških ječah. Neizmerne so vrh tega gospodarske škode, ki so jih zakrivili razni sekvestri. Brez obrane, brez pravice živimo življenje helotov — sklafov. Poprej ugledno šolo so zdaj ponižali v kraj, kjer se šopiri nacijonalna agitacija najnižje vrste, kjer se kuha strup proti vsemu, kar je koroško, kjer se cepi in öeje brezvestno v mlada otroška srca.
Ko je svojčas amerikanska komisija stvarno in natanko preiskavala dejstva, je prišla do zaključka: Spodnji Dravburg spada geografično, gospodarsko in narodno h Koroški! — Mi ne gremo tako daleč, mi ne zahtevamo neposredne ločitve od Jugoslavije. Ali mi prosimo in zahtevamo, da se tudi nam d& pravica samoodločbe — podlaga mirovne pogodbe — zahtevamo, da se tudi nam dovoli, v prostem, svobodnem glasovanju odločiti se, h kteri državi hočemo pripadati.
Dan glasovanja bo dokazal, kako samoumevna je naša zahteva, kaka enoglasna naša volja in zahteva, ostati pri Koroški!
(Sledijo podpisi.)
Ljubljanski „Domoljub", glasilo jugoslovanske kmet-ske zveze, piše v svoji št. 84:
„Čemu vse to?
(Dopis z dežele.)
Ob prevratu se je vedno govorilo: militarizem se mora odpraviti in prav bi bilo, da bi se odpravil. Kakor se vidi, je pa še veliko hujši, kakor je bil v bivši Avstro-Ogrski. Nismo zoper vojaštvo, kolikor ga res v današnjih razmerah potrebuje država. Vojaštvo pa veliko stane, zato se mora omejiti na res najpotrebnejše. In kako je pri vojakih ? Fant, ki je bil v vojni in je skozi tri leta prenašal vse
Pravljica — resnica.
Bil je nekoč divji, zaklet gozd, ogoljen in olčleščen. V njem je brez prestanka divjal zimski vihar in mikastil drevesa, tako da se je drgnilo deblo ob deblo in veje so se klestile medsebojno v poginjajočem hreščanju.
Tako je prešla marsikatera noč, ki je s svojo ledeno pestjo zatrla vsako življenje. Sledili so ji dnevi, mračni in temni in smrtna senca je tavala nad gozdom.
Naposled je prvi dih pomladi pobožal vsa bitja in stvari — in v drevesih zakletega gozda se je zganila skrivna divja moč, ki ždi pod vsako hrapavo skorjo in rekla vsakemu od njih s pritajenim, zamolklim hrumenjem, ki je seglo tja v globino do korenin:
„Čuvaj se! Ce se daš premotiti mikavnemu vabilu mlade vesne, če se prvo ogrneš v zelenje in cvetje, snemo tvoj belščeči kinč drevesa, ki cveto kasneje od tebel"
nazhujše muke italijanskega ujetništva, je rekel, da je neznosne jše kot v ujetništvu! Tako in podobno se jih izraža v e-
1 i k o. Iz tega se vidi, kako je pri vojakih in koliko morajo trpeti naši fantje po vojašnicah. Red in disciplina gotovo mora biti pri vojakih, ali tisto nepotrebnomučenjeinpre-ganjanje naj se odpravi. In kaj je pa zopet to ? Danes pride na župana: popiši V3e moške, kje in koliko, časa so služili pri vojakih, jutri zopet, koliko mož, žensk, otrok, potem zopet koliko uprežne živine, vozov in materl-jala je v občini, drugič zopet kaj drugega. Zupan kliče enkrat ljudi skupaj, da popisuje, enkrat leta od hiše do hiše, zopet drugič da odbornikom, da popisujejo in tako mora župan na kmetih vse kmetsko delo pustiti in pisati in popisovati (kar v poprejšnjih časih ni bilo), tako da je ves iz sebe.
K žigosanju živine, vozov in materijala se ukazuje, naj vsak prinese hrane za se in za živino za dva dni. Kaj to pomeni, ne razume nihče. Med ljudstvom pa raste nevolja in godrnanje. Ze zopet velika zamuda časa in pa stroški: tako ne more dalje!"
Ljubljanski „Naprej" pa je pisal v svoji štev. 181 tega leta besede:
„Človek bi mislil, da se bo država po šestletni vojni otresla vojske in posvetila vse svoje moči zdravstvu, zgradbam, soc, skrbstvu. Toda poglejmo: za vsa ta velevažna ministrstva je predvidenih v proračunu skupaj samo 250 milijonov dinarjev, vojaštvu pa 1 milijardo 120 milijonov, torej štirikrat toliko!
Da, Jugoslavija — ti si velika kasarna!"
Kraneii rajtengo vkupštejejo...
Črni oblaki se zbirajo nad gospodo v Jugoslaviji, ljudstvo stoji pred volitvami, ljudstvo šteje rajtengo vkup in šteje grehe gospode. „Večerni list" z Ljubljane piše dne 17. tega meseca pomembne besede:
„V Jugoslaviji ne vodimo gospodarske politike, ampak jugoslovanskp gospodarstvo vodijo špekulanti, ki prav nič ne mislijo na splošno blaginjo in dobrobit države, marveč edino-lenasvojžep. Samo tako je mogoče, da se v naši državi draginja po vojni ne le ni polegla, ampak je še neprimerno narasla inševsakdanraste. Poglejmo le površno, kar smo v gospodarskem oziru doživeli od prevrata sem!
Takoj po prevratu, ko ni bilo na razpolago kaj prida blaga za špekulacijo, nismo čutili bogve kakega olajšanja, gotovo pa tudi ne nove draginje. Zelo blagodejno pa se je uveljavil naravni potek gospodarstva ob no vini 1. 1919., ko so šle cene ne le živilom, ampak tudi drugim življenjskim potrebščinam znatno navzdol. Živeti smo že skoraj začeli kakor pred vojno. Toda to je trajalo le par mesecev. Tedaj se je V Bel-gradu sklenila zarota proti kroni, ki je dotlej veljala malone
Tako je v zakletem gozdu medsebojno nezaupanje dreves zatrlo njihovo notranjo silo, ki jih je tirala pomladi v naročje — in ostra zima je prehrumela klic pomladi.
-Pa kaj se je zgodilo nekega dne, kakšen čudež je zlomil mrtvaško zakletje ? Katero drevo se je drznilo prvo prestopiti dano postavo iu je kot topola v aprilu vsulo na vse strani trake zelenja in znanilo daleč naokoli o prenovljenju ? Odkod oni topli, življenja polni solnčni žarek, ki je v hipu stri tisto skrito moč v drevesih ?
A ves gozd je zašumel zmagovito, poln razkošnega sijaja in radostnega miru.
Pridi torej kmalu žarek solnca in predrami ves gozd k življenju!
-o-
Slovenci, to-li ni pravljica o ljubi naši domovini ? Ni pri nas ravno, ravno tako, odkar so se vdrli Jugoslovani v našo lepo deželo ?
Kar je Bog združil, Srb ne bo zrušil!
toliko kakor dinar in je bila po gospodarskem in socialnem stanju novih dežela tudi zares toliko vredna. Od zgoraj doli se je dinar dvignil visoko nad krono in ukazalo, da je dinar vreden štiri krone. Začelo se je žigosanje in kasneje koleko-vanje in končno zamenjava kron. Vse to so izrabili špekulanti, v to, da so neprestano dvigali cene. Dobiček je šel izključno v žepe špekulantov. Tudi srbski narod v celoti od uničenja krone na korist dinarju ni imel koristi, nego škodo. Dinar v Srbiji niti danes ne plača več nego največ 2 kroni pri nas. Dobiček so torej spravili izključno špekulanti in njihove banke.	-.••-£■> tjj I
To bi bilo eno. Drugo so bile izvoznice. Imeli smo vezano trgovina, toda vsak špekulant in lump je mogel po raznih botrih in stricih v Belgradu dobiti dovoljenje za izvoz toliko in toliko vagonov živil in drugih žvljenjskih potrebščin. Tako smo doživeli, da smo znova začeli stradati kruha in da je moka popolnoma izginila a trga kakor v najhujših vojnih časih. Izginil je krompir, izginila mnoga druga živila ali pa se tako p o d r a ž i 1 a, da jih Je moral delavec in uradnik kupovati v količinah kakor zdravila (arcnije).
Posebno jasno smo pa mogli opaziti kremlje špekulantov ob letošnji novini, ko so začele v veliki trgovini hitro padati cene žitu, živini in drugim živilom. Tedaj je šel glas o milijonskih izgubah, ki jih bodo imeli veliki kupčevalci, ki so si bili po višjih cenah nagromadili velike zaloge žita in drugih živil. Ljudstvo si je oddahnilo, češ, vhala Bogu, sedaj pa 1« pojde, sedaj bomo pa le zopet prišli na zeleno vejo in se bo mogel človek zopet pošteno preživeti. Nihče ni hotel kupiti drugega, nego le najnujnejše, češ bom že, kadar bo še cenejše in se cene umire. Toda mi smo obračali, kapitalisti bankokrati in špekulanti so pa obrnili. Toliko časa so kuhali in žgali svoja vražja zelišča v belgraj3kem kotlu, da so izkuhali, kar so želeli: svobodno trgovino. Vlada je dovolila, da se izvozi na tisoče vagonov pšenice, meso in mast ter prešiči pa neomejeno. Sedaj so bili špekulanti zopet na konju: „Cene gori"
In cene so šle in še gredo gor. Ubogo, ogoljufano ljudstvo pa stoji in gleda in ne more pojmiti. Namesto pričakovanih nižjih cen kar čez noč nova draginja, namesto belega kruha, o katerem je sanjalo, se mu reži nasproti novo stradanje! Kaj vse je pretrpelo to ubogo ljudstvo v zadnjih letih! Ne le, da so mu pritrgali živila tako zelo, da se je le kakor po čudu ohranilo na življenju, marveč so ga še pri tistem malem, kar so mu dajali, nesramno, zločinsko goljufali in mu med moko, mast in druga živila mešali ničvredne in celo zdravju škodljive primesi. Ker se ljudstvo vsemu temu početju še do danes ni uprlo, mislijo špekulanti in tisti, ki so jim na voljo, očividno, da se je ljudstvo lakoti in vsemu pomanjkanju popolnoma udalo in da smejo torej oni svojo igro z njim brez konca uganjati.
Nedvomno je sreča za državo, da so v tem času že razpisane volitve, v katerih je ljudski nevolji dan izdaten ventil.
Tudi s tem špekulirajo špekulanti in tem brezskrbneje greše. Tako so nesramni, da delajo tak-le račun: Ljudstvu smo vrgli volitve, da vnjih znese svojo jezo. V tej jezi bo še bolj slepo in brezumno nego navadno in tu moramo skrbeti, da pridemo k njemu v ovčjih oblačilih in ga z demokratičnimi in socialnimi frazami preslepimo, da smo ravno mi najboljši njegovi prijatelji. Tako nas bo volilo in nas znova postavilo nadse, d» ga bomo vladali, kakor smo ga vladali doslej. Tako bomo imeli svoje lonce zopet na dobrem ognju."
Ali ni tako ? Ali ne hodijo isti, ki so prava stranka kapitalistov in vseh vrst špekulantov, ki imajo na vesti vso korupcijo v državi, vso zločinsko protiljudsko gospodarsko politiko in po izrecnem priznanju dr. Kukovca tudi zadnjo lum-parijo: uvedbo svobodne trgovine ?
Obračunajmol"
A, jugoslovanski priganjači, to je vaša „država kmetov in delavcev", kaj ne ? — To je vaša „svobodna" država! Ni le svobodna za gospodo, za špekulante in bankirje ? — To je vaša „poljedelska" država, kjer se je po „Večernem listu" ljudstvo le kakor po čudu ohranilo na življenju, kjer so se živila tako podražila, da jih kupuje ljudstvo kakor arcnijo! — Obrajtate se z vašo „svobodno trgovine in psujete Avstrijo, ker je tam še malo reči na karte. In „Večerni list" vam sam udari po vašem balkanskem gobcu in to svobodno trgovino kratkomalo imenuje „lumparijo"!
Ja, „sijajna" je bodočnost Jugoslavije, „svetli dnevi* čakajo njene otroke. Kaj ne ?!
Koroška — od Pece pa gorta do Tur! Kdor take ne mara — črez Ljubelj so dur!
Kakor divji, zaklet gozd, ogoljena in okleščana je postala naša Koroška. Brez prestanka pa je divjal po njej jugoslovanski zimski vihar, mikastil in mučil koroško ljudstvo, da se klesti medsebojno v poginjajočem hreščanju. Dolgo je trajala temna jugoslovanska noč nad Koroško, jugoslovansko nasilje pa je bila ledena pest, ki je zatrla vsako pravo koroško življenje. Doživeli smo dneve, mračne in temne, smrtna jugoslovanska senca je tavala nad nami.
Naposled pa je nas pobožal prvi dih spomladi, vrnili so se tudi begunci domov na njih posestva, v svoje hiše, podedovane od pridnih očetov in delavnih mater, vrnili se k svojim ženam in svojim otrokom, vrnili se k svoji familiji, priti bi imelo ljudsko glasovanje, da se otrese Koroška divjega zimskega viharja, se oprosti ledene jugoslovanske pesti, ki jo tlači na tla, miniti bi imeli mračni in temni dnevi in miniti smrtna senca. Pripavljali smo se, vstajali. Korošci in Korošice, da raztrgamo verige, na katere so nas bili tujci nakovali. — Minul pa je čas, minul mesec za mesecem in ljudskega glaso-
vanja ni bilo, zatrta je bila na novo vsa naša notranja sila, ki nas je tirala spomladi v naročje in ostra jugoslovanska zima je prehrumela klic spomladi, pa ne več na dolgo! Ce več kot dva meseca živi med nami antantna komisija, ki ima varovati po mirovni pogodbi naše pravice, odstranjena je demarkacij-ska linija, odstranjeni bajoneti, odstranjena tuja žandarme-rija — stojimo tik pred glasovanjem.
To glasovanje bo zlomilo v naši Koroški mrtvaško jugoslovansko zakletje, na vse strani bo vsulo naše ljudstvo trake novega zelenja, novega življenja, znanilo daleč naokoli o pre-novljenju! Prosto in tajno ljudsko glasovanje je nam življenja polni solnčni žarek, ki bo v hipu stri vso jugoslovansko mo5 pri nas, stri ledeno njih pest!
In vsa Koroška bo zmagovito zašumela, polna razkoš-njega sijaja in veselega miru!
-o-
Proč z Azijati in Balkanci!
„Prost mora biti, prost moj rod, Na svoji zemlji svoj gospod!"
(Poročila iz zone H.)
Pliberk. Žensko društvo za naše mesto in okolico šteje že skoro 500 članic. Gratuliramo! — Jugoslovani so ves ča« razširjali vesti, da je posebno v našem okraju vse za nje; nič ne de, ko drugi kraji za Avstrijo štimajo. Ste se malo vrezali, kaj ne ? Korošci vstajajo, Jugoslovani pa čutijo, da pride konec vseh koncev — Koroška jim izpodleti iz rok, odkar nimajo bajonetov, odkar je odbila plebiscitna komisija silno jugoslovansko pest, ki je tlačila Koroško. „Koroško Korošcem!" Na obrazih Jugoslovanov se vidijo te besede — ni več predrzne surovosti, prav. pohlevni so gratali in hodijo po samotnih potih. Naše duhovništvo gre skoro vsak dan v gostilno na Libuče in se z alkoholom trošta. Učitlej Kuraš se potika čisto bled okoli. Tako gre od dne do dneva za našo domačo koroško stvar navzgor!
Dobrlavas. Naš denar so nam poštemplali — tako hočemo tudi gosp. kaplana Krašna malo štempljati, ki je zares pristen Jugoslovan-Balkanc. Ste že enkrat slišali, da je duhovnik švindlar in goljuf ? Ne ? No, tu ga imate pred sebo. Pehtar Narodnega doma v Grebinju Ručigaj je prišel spomladi 1912. na Koroško. Krašna mu je pa dal potrdilo, da je že leta 1911. bil kupil posestvo Skorianc. No, vidiš, Krašna, zdaj ti saj ni več treba ime duhovnika nositi, kaj ne ?! Prav ponižno vprašamo, ali je že tako pomanjkovanje jugoslovanskih štim ? Ja, ko bi bili Korošci tako neumni, da bi ti ne preprečili tvoje nesramne goljufive nakane! — Krašna, kje je pa bicikl, ki ti je ga posodil kovač Keber v Dobrlivasi ?
Grebinj. V naši gmajni imamo gvišno 75 °/c Korošcev. To srbske tujce seveda srbi. In zato so pridigali dne 9. t. m. fajmošter s kloštra: Dolgo sem že tukaj, a kdor za Avstrijo glasuje, ta me prežene (Ja, menite, ljubi naš, da se bomo drli in vekali zadelj Vas ?!) — ta je moj sovražnik, ki ni vreden krstne vode! (Zakaj pa da ne narobe ?!)
Labod. Dne 22. minulega meseca so pridigali, kakor se nam zdaj poroča, fajmošter Ivan Sekul v šoli v Rinkolah pri „igri", da je vsak Nemec in Nemčur lucifer, lucifer jih je rodil in lucifer bo zopet prišel po nje. Največji greh je, za Avstrijo glasovati. Vsak mora to povedati v spovednici! — Gospod, kdo Vas je učil to vero: Kristus ali lucifer ? Menimo, da Kristus ne! Torej??
Sv. Jurij na Vinogradih (Važenberk). Ste se blamirali! It», septembra so hoteli tuji nadučitelj, sekreter Znidarčič in jugosl. žandar Kuehs večjo množino soli zapleniti, ki smo jo vsi vkup kupili. Sin gerenta Rieplna in en kranjski žandar v civilu sta jo hotela kar odpeljati. Ob pravem času smo to avedeli in se vsi zbrali. Zahtevali smo uradno potrdilo, da se mora sol zapleniti. Tega pa niso imeli — torej „Abzug!" Smejali smo se tem nerodnim svetlarjem — siroteji so si morali velkokart brisat ppt, ki jih je oblil, ko so se vračali domu.
Skocijan. Naš fajmošter niso več samo učenec, so že prav brat našega zveličarja Kristusa. Pred kračem so bli pri eni trdni Korošici v Piskrčah, kjer so rekli: „Ce bo tu Jugoslavija, bomo na Vitingah tri križe postavili, na ktere bomo vse nemčurje obesili." — Priče so nam znane. — Poljanec, ali je bil Jezus „šorfrihtar" kot Vi ? Poskrbeli bomo, da bote tudi Vi sfrčali po 10. oktobru doli na Balkan, morebiti potrebujejo tam kje kakega šorfrihtarja!
Ruda. En mož, ki je prišel iz Slövenjega Gradca je pripovedoval: Te dni je prišlo 10 kmetskih sinov od orožnih vajah iz Srbije. Nektere so s kopiti tako bili, da so morali v špital. Zato se je zbralo okoli -50 kmetov pri okrajnem glavarstvu. Prišlo je za okrajnega glavarja tako hudo., da se je moral skriti! Oh, kako si dobra, majka Jugoslavija!
Libuče. Dne 19. t. m. so imeli Jugoslovani zborovanje. Potem so marširali na Pliberk. Na glavnem trgu so vprizo-l'ili divje vpitje. Zvečer so nameravali hišo zvestega Korošca Valentina Paulitsch napasti, a se niso upali. Ni dneva, da bi mu dali pokoja. Ja, misliti, da bo vaša balkanska surovost kaj pomagala. Le še bolj zvesto bo stala cela familija h Koroški! A ne samo to, tudi drugi, ki stoje še na Vaši strani, se bodo s studom obrnili od tako balkanske Jugoslavije.
Hodiše Poroča se nam: Gerentu Segerju srce poka, vsa -Jugoslavija gre po koroški vodi. Pod lipo menda sedi, lakete na kolenih in glavo med rokama in žinja: Kaj bo ... ? Kaj bo ... ? Gospoda fajmoštra ima na piki. Groza ga obhaja in spreletava!
Kotmaravas. Tudi naša gmajna ima zdaj že žensko društvo, ki dela z vsemi močmi za enotno, nerazdeljeno Koroško. Veliko uspeha!
Kako delajo Jugoslovani ceste: po zimi so zmerili cesto med našim krajem in državno cesto (Hollenburg). Dne 13. t. m. so začeli z delom, ne da bi prej barali posestnike ali jim odkupili grunt, kjer naj pelje cesta. Malo čudno -e nam to zdi, v Avstriji tega nismo bli navajeni. Dela sicer le en sam moz.
Kapla v Rožu. 18. septembra gre nadučiteljev sin Hubert Marinitsch, star 15 let, z Kaple v Kožentavro. Vidi ga prügel-gardist, zdaj seveda „žandar"! Lovrenc Miklavčič, ki se zakrije v turščico. Ko gre Marinič mimo polja, plane ta hajduk -žandar na njega, ga vrže na tla in ravna tako lepo ž njim. da je fantu prilila kri iz ust in nosa. Oštokal je fanta navrh še prav po balkansko! — Korošci, kdo bo štimal za te srbske hajduke ? Čudimo se potrpežljivosti ljudstva!
V nedeljo, den navrh smo imelo veliko žensko zborovanje, bilo je črez 300 žensk. Nečakinja gospoda regirungsrota Ferjančiča in dr. Hacin se gugata že zelo nevarno. Burno odo-brenje, ki so si ga zaslužili gospod fajmošter Feinig. je dokazalo, da naše ženske, omožene in neomožene, mlade in stare s njihovo bistro glavo ne gredo Jugoslovanom na lim! Kdo se pa boji glasovanja ? Mi ne!
Podgrad (Medgorje). 19. septembra se je zbralo okoli 150 kmetov iz našega kraja in okolice. Obman domovinskega sveta občine Medgorje je otvoril zborovanje po sovenji. Govoril je g. Lora, ostro bičal nesramne, lažnjive zavijače Jugoslovanov in njih silna dejanja, primerjal balkansko s sredno-evropejsko kulturo, vojaško Jugoslavijo z ljudovlado, avstrijsko republiko — obračal se Je na naše srce in našo glavo. Pohvala zbranih h koncu govora je bila zares lepa. Korošci vstajajo in se zavedajo!
Podgora pri Borovljah. Istega dne je bil tudi pri nas 3hod, prišlo je okoli 200 ljudi, mož in žensk Govoril je domačin, sodnik dr. Janschitz iz Boro vel j z jako lepim uspehom. Kam bote zlezli, Jugoslovani, na 10. oktober ? Zdaj se pečajo vaši svetlarji le še s prüglbandami, kakor v nedeljo ob 11 ponoči, al'te! ko je hodila po Borovljah taka banda (1«—18) pod komando fahlerarja Mišica in direktarja dohtarja Mišica. Ja to je ana fajn, ana lepa žvahta: lerar in direktar — doktor „prüglgardista"! Vaši zadnji krči, kaj ne?!
Pliberk. O Spodnji Štajerski se poroča: Od Spodnjega Dravograda do Maribora stoji za Jugoslavijo zelo slabo, ljudje so razburjam. Delavci ne marajo te Jugoslavije, kmeti pa bo prišli do prepričanja, da pridejo vsi na nič in njih posestva na drumlo. Za SHS so le veliki posestniki, učitelji in peom-tarji ter duhovniki. Ko bi bilo ljudskega glasovanja, bi dobili Jugoslovani največ 20 %! — Potem še le jugoslovanski poraz na Koroškem! Pomislite!
Vetrinj. Jugoslovanska „einkvartiringa" je naredila posestniku Kopper v Krotni vesi precej škode. Ze delj časa je od tega, kar so mu Jugoslovani obljubili škodo povrniti. Zdaj |e bil poklican na občinski urad, kjer mu je gerent K latzer izjavil, da dobi takoj denar, ko štima za Jugoslavijo. Klatzer je ovadil tega fajn ptička pri antantni komisiji v Borovljah.
Ali se vam lušta k žovnirjom?

Ribnica. V žandarmerijo je bil sprejet tudi Valentin Ro-patsch. ki je sedel 1913, ker je kradel, tri mesece, Ze aprila je bil pri žandarjih, Jugoslovani so ga pa vendar odstranili — zdaj pa kot prtiglgardista seveda zopet vzeli. Moramo reči: Ana fain žandarmerija!
Prav odgovor so dobili Jugoslovani za svojo postopanje due 23. septembra z zborovanjem domovini zvestih Korošcev. Govorila-sta g. Lutschounig iz Zihpolj in g. Pietschnig s Celovca. Posebno govor prvega si je pridobil burno pohvalo in veliko navdušenje. Gospa Erbutschnig je govorila v imenu žensk in si zaslužila navdušeno pritrjevanje kakor tudi naš dr. Bercht, ki je kot zadnji govoril. — To zborovanje pomeni velik korak naprej in je imelo jako dober uspeh. Korošci smo prav zadovoljni! Ne zatajimo naše domovine!
Bistrica v Rožu. V ljubljanskem listu „Jugoslavija" z dne 22. sepetmbra beremo pod napisom „Naš vsakdanji kruh": „Odsek za določenje cen naznanja, da se od četrtka naprej kruh zopet podraži. Poželi smo torej za to, da bo draginja pri nas rastla in ne za to, da se bo ublažila. Pred kratkim se je podražila mast, čene živilom skačejo od dne do dne in seveda temu primerno tudi cene kruha ne smejo ostati iste. Kako tudi! Bilo bi preveč blagostanja v deželi, verižnikom pa bi grozilo uničenje eksistence. Torej le tako naprej, ko-rajžno in krepko!" — To je „država delavcev", kaj ne?!
Zgornja vesca. Pri p. d. Cemernjaku v Lokovici je bil jugoslovanski shod, na katerem se je balkanski hajduk Valentin Einspieler, p. d. Petrove izrazil: „To Ano Einspieler. tega hudiča bom ustrelil!" — 11. t. m. je rekel zopet: „Če to Ano srečam, jo bom ustrelil!" — Zares visoka kultura, ki so jo prinesli Jugoslovani sem na Koroško. Zadnji čas je, da začne delati interaliirana sodnija, da pride tudi ta surovež tja, kamor sliši!
Skocijan. Dne 19. t. m. je bila v velikovškem okraju cela vrsta korošikh zborov. Posebno podučen in posebnega uspeha je bil zbor v Škocijanu. Napovedan je bil na 2 popoldne. In šele ob tem času, ko so bli govorniki (Lutschounig, Lukas in Steinncher) že navzoči, se je obvestila žendarmerija o tem zboru po § 2. Zandar je menil, da se mora obvestiti okrajno glavarstvo, da se torej zbor ne more vršiti. Korošci pa so rekli, to jim nič ne gre an, če okrajno glavarstvo proti postavi ravna in otvorili ob 3 zbor. Ni trajalo dolgo, pride žandar: Od okrajnega glavarstva je prišel ukaz. da se mora zbor takoj razpustiti! Ja. kaj še! so rekli Korošci, ta ukaz nam noben ukaz ni, ker je proti zakonu. Mi se umaknimo le sili, zahtevamo pa, da nam da žandarmerija potrdilo, da je bila eno uro pred zborom obveščena. S tem pojdemo na distriktno komando. Kar hočete! Zandar je šel. Ob pride dr. Svetina kot jugoslovanski vladni zastopnik in ukazal na novo razpust zbora. Korošci ga podučijo boljšega. Dr. Svetina utihne, zarudeva, se pomisli in pravi Steinacherju: „Vi nimate tu glasovalne pravice, torej tudi ne pravice, da govorite!" Odgovor: „To ni javen shod, to je zborovanje po § 2, torej imam pravico, gospod!" Svetina ni več vedel kaj. Končno je hotel ostati in poslušati. To se mu je dovolilo le pod pogojem, da izjavi, da ostane le kot privatna oseba, ne pa kot vladni zastopnik — nič mu ni preostalo, moral je dati to izjavo. — Govor se je nadaljeval, dr. Svetina je moral vse poslušati, ne da bi mogel kaj reči, ljudje so se mu smejali in eden drugega žokali . . . Korošci so videli na lastne oči, da je jugoslovanska silna pest brezmočna. odstranjena. In uspeh tega zborovanja je bil sijajen.
Zrelcc. Ne samo Krašna v Dobrlivasi, tudi dr. Arnejc (dr. bogoznanstva ... da bi ta človek Boga poznal, si ne moremo misliti!) je že cel Albanec-Arnavt. Oba sta rekla du-hovnistvu in cerkvi „Adje!" in sta kraljevska komisarja, po domače: komandanta priiglband in žandarjev iste vrste. Vredna sta eden drugega, zares! Prve naše zbore po § 2 s silo razgnati, potom pa še mirne ljudi napadati in kakor Sibitz-a a bajoneti traktirat, za mladim Sibitz-om na 3 do 4 korake
streljat dati, to je na kratko vašo balkansko-junaško delo z dne 22. t. m. Ali je prišel ta Albanec dan navrh v Borovlje h gospodu fajmoštru Trunku spovedat se, ali je prišel k Fec-jančiču po plačo za svoje balkanstvo ali je hotel na Kranjsko niti (imel je kofer s seboj) — čas bi že bil — to se ne ve.
Merkaj Korošec!
Rožek. Silnikom v Ljubljani in coni A manjka že denar za agitacijo. Torej beračijo po vseh jugoslovanskiE cajtengah za zadnji pritisk. A, žalbog, bo vse zastonj! Gospodje le ba-rajte eolski urad (Zollamt) v Jesenicah, kaj pravi k koroškem plebiscitu: Vse je zastonj — ob pravem času smo še bežali ie Zihpolj v Jesenice! —
Borovlje. Gospodu kaplanu Cirilu Metodu Kandutu v odgovor na njegovo pisarijo v „Miru" z dne 21. t. m. štev. 56: Imamo več prič, ki morejo zapriseči, da so vas že večkrat z nekim ljubeznivim dekletom videli v „schattigen Park". Se nič ne spominjate, kaj ? In ne veste več, ko so začeli drugi, 1*
Glejte na Celovec in Beljak - in vedeli boste, kako vam je glasovati!
Eni fovš aposteljni Skušajo ludi, V ovčjem kožuhu So volki sami.
Z lažmi pa s fovšnijo Rajlagajo šrift, Str d je jih mar en j. Al notre je gift.
Vas hočijo kupit', Vam ponujajo dnar, Da b' jim predali Domači oltar.
Da bi feratali Našo zemljö, Pa špraho koroško, Pa staro šeg6.
To vi ne stor'te, Tolik' vas poznam, Pokaž'te jim duri Tem zavitarjam.
Saj Judeži niste, Da ne mate vesti, Zato jim povejte, Kar srce vas uči:
Je taužent let blo že Pa taužend še bo, Koroško ne cep'mo, Kaj hoč'te z meno ?
Nisem tlake navajen, Jaz hočem bit' frej; Ostanem Korošec Dan6s in naprej.
imajo malo več pravice do ljubovanja, vas motiti v vaši presrečni uri in žvižgali in vpili Živijo — kar so se pač od vas na Bistrici naučili 1 — se ne spominjate več, kako hitro in kako jezno ste potegnili revolver in strelili na otroke. Mi socialdemokrati iz Borovelj naj vas še le opozorimo na prvo in najvišjo zapoved ? Ljubezen do bližnjega je druga, kaj ne ?
Gospod Kanduth otroke naj Krščanski nauk uči, A on seve veliko raj Pri ljubici sedi. Gorje mu, kdor bi motil ga V objemih sladkih teh: Revolver sproži-ena, dva! In že ležiš na tleh.
Zihpolje. V nedeljo 19. t. m. je bilo tudi v našem kraju pri Razaju veliko zborovanje zvestih Korošcev, prišlo jih je 598, z naše gmajne, pa tudi iz okolice. Novi žnadarmerileitnant — den prej še šulmaster — se je hotel bogve kako šopiriti. Pa mu nič ni pomagalo. Z veselim navdušenjem so poslušali Korošci govornika, videli so, da imamo sveto pravico, prosto in svobodno govoriti, ne da bi se bali tujih bajonetov, videli so, da se konča ljubljanska strahovlada nad našo domovino. Solo s pagat ultimo pa špilamo 10. oktobra I
Smarjeta v Rožu. Dne 22. septembra je aretiral vaht-majster Lušnik koroško mislečega Mihela Mack in ga eskor-tiral na Doberlovas. Da hočejo Mačka le iz političnih vzrokov zapreti, se izvidi že iz tega, da niso ga peljali na Borovlje, ampak v Doberlovas, h kateri sodniji naša občina nikoli ne sliši — le da bo dalj trajalo, da pride Mack zopet domov. Mislimo da odgovarja le resnici, da tiči za tem balkanskim postopanjem hujskač far Hraba. Mack ima v naši občini dobro ime, je neomadeževan in še nikoli ne štrafan. — Jugoslovane sil-neže preveč srbi, da imajo Korošci tudi v tej občini večino in zato jih hočejo še zadnje dni pred polomom Korošce trpinčiti kolikor le mogoče. Cim bolj nas trpinčite, tem sijajnejša bo koroška zmaga!
Zovt je povsoda Frderbov ludi, Al pa tače zmede Ke pr Cušah čir ni
Folk čema rehta, Siva je vse, Pravica se maže Bol k čedrje.
Sam boš ti jedov, Sam boS debov, Al kdo bo ti potle Stajre plačvov?
Polno Hrvaško Je svinj in praset; Koj za se boš ti futrov: „Selber essen macht fett!"
Kdo bo ti kupov Cevg pa mašin ? Kdo bo kril streho, Keder bo hin?
Kdo bo ti šenkov Crevlje pa gvanf? Pel boš: adijo Pauerski stant.
flntantna komisija je vrgla gen. Majstra iz naša dežele!
Dopise je uposlati: Uredništva „Koroško Korošcem", tiskarna Leon, Celovec.
Hopsa, bopsa, bopsasa — vkup sta coni B in fl!
Koroška vstaja, Cnši beže — veselo zavriska Korošec: Juhe!
„Zlata Jugoslavija/*
(Po rožansko.)
Cej je cukr, petroTi ?
Cej je suev, čej je cajh ? Tam je velkobart' hujši Ke Tajčesterajh.
Koroški pauer pod Jugoslavijo.
Polna je Serbija Volov in pa krav; Kam boš ti srotej Tvojo luljco predav?