Gospodarske stvari. Nova ali nruska bolezen". (Konec.) Pri nas v Avstriji se je pojavila ta bolezen v Krakovem, v Lvovu in zadnje dni na Dunaji, ker je samo v dunajaki občni bolnišnici zbolelo 25 zdravnikov, večinoma mlajših, in več druzih oaeb, a njim je že odleglo. Izmed strežajk so zbolele najbolj zdrave osebe. Na klinikab nazivljejo to bolezen ,,rusko bolezen". Slavni Botkin, avetovnoznani ruaki zdravnik, ki je pred 10. leti razpoznal kugo v Veljanki, rekel je o tej novi bolezni takole: Bolezen, nazivljana kitajaki nabod ali epidemična kihavica, ni splob nahod, temveo samoatojni pojav nalezljive bolezni, kojo treba nazivati infekcijonit. Ta bolezen je podobna nahodu, mrzlici ali lebkemu legarju. Z vaemi ima nekaj skup, a ae vendar loči od njih; v vedi ji je odkazano poaebno meato. Meatni avet v Moskvi je aklical zbor zdravnikov, da preiskuje to bolezen, ter je njih. mnenje, da je bolezen nalezljiva, toda a kolero ni v zvezi. Zbolelo je do včeraj v Moaki za to boleznijo 300.000 ljudi. Zdravniki imajo polno poala, ter primanjkuje zdravniake pomoči. Iz Pariza nam pa dobaja vest, da je ondi pred osmimi dnevi naatala v nekaterih akladiščib nMagazin de Louvre" ta epidemija; zbolelo je doslej 450 oaeb, med brzojavnimi in poatnimi uradniki pa 150 oaeb za ninfluenzo". Pariški zdravniki pravijo, da je to brž nekaka vročin8ka bolezen in da ni epidemični tiabod ali ,,influenza". Preko Berolina se brzojavlja, da je več ato delalcev za ,,influenzijo" zbolelo v špandavski puškarni iu po Berolinskib prodajalnicah, iatotako v Grdanskem. Ruski profesor dr. Filatov je poslal moakovakitn ,,Roakijim Vjedomostim" učeno razpravo o tej bolezni ter pravi, da je sicer nalezljiva in nadležna, toda brez vae nevarnosti in je samo poaledica neugodnega vremena in da na Ruakem, kjer je zbolelo to jeaen več milijonov Ijudij, ni umrla niti jedna oseba. Pojavi traja.jo pri nekaterih Ijudeb dva ali tri dni. Prvi stadij je kratek in traja samo nekoliko ur, nastane pa potem velika onemogloat, glavobol, mrazenje itd., dalje velika slabost, bolečine po vseb udih, vrtoglavost, dražljivoat, nahod in kašelj. Mrzlica se vzpenja do 40 stopinj in traje 1—3 dni, redko 5—6 dni, potem nastane vročina po vaem životu, in bolnik zopet okreva in je popolnem zdrav. Ajda živini za krmo. Po nekaterib krajib pridela ae veliko ajde in bodi je ljudem prevee, vsaj za toliko, da je ne spravijo lebko v denar. V tem jim pa pride prav za krmo živini in akušinje učč, da služi ajda v tem prav dobro, kajti redivnib anovi ima v sebi veliko. Samo eno je pri tem nevarno, to, da povzročuje aem ter tje unetje krvi ali pa da aili kri preveč v glavo ali v kožo živine. To pa ae izgodi le pri avinjah in pa pri ovcah, pri drugi živini pa le prav redko, skorej za izjemo. Konjem in govedi polaga se ajda prav tako, kakor ae jim daje ječmen. Kar ae tiče redivnih moci, pride ajda jeČmenu prav blizo. Z ovaom pa se lebko meri in ga še sem tje prekosi. Ker se ajda prebavlja le težko v želodci, zato je treba gledati na to, da jo dobi žival le zdrobljeno va-8e. To je pa tudi vse, kar je pri tem potrebno. Izgodi pa se v Časih, da ae mora ajda že zelena polagati ali že tako, da se živina pase po njej ali pa da se je nakosi. V tem pa je treba paziti na to, da se žival ne naaiti a samo ajdo. Tudi dolgo časa ne ameš živali s aamo ajdo rediti ali živali v silni vročini pustiti, ker bi jo tako napelo. Če se pa pokaže, da je živinče vsled take paŠ6 vzbolelo, postavi ga brž v senco, v blev. Ravno tako glej na to, če ai po zimi dajal živini ajde, da se v spomladi, predno jo izpuatis na pašo, polaga živini kake 3 do 4 tedne druga krma. Sejmovi. Dne 8. januvarija v Šmarji. Dne 10. januvarija na Planini in v Beraeah. Dne 11. januvarija v Gradci.