5Na pogaja- mandžurijo uspeha j^Sr. - več dni tra-( 4f^jauja meci Chiang j ij;,^1 'n komunističnim ^ generalom Chou s 'Posredovanjem »enerala Marshal's zaželjenega uspe- % Q ^ se zanaša le na svo-pričakuje, da bo ^ v Poset Changchu-I naclalje razprav-5ia em premirju. On ij^ 'kakor ne more priti, J^unistične mirovne | , Jlrn s tem prepusti S® Mandžurije. Ko-zavzeli tudi mesto |Jj| ki teži 175 milj se-IW °,d Harbina, ki je 1 komunistov. ff' avijatičarji Mihajlo- feiiiev •'Hntj "Vsako dobro 'povračilo," takega Ve s am«riški leta-ki se je na-\ zaineton, da pri vla-HiJ- dov°Uenje, da bi '••Viiflg,1 v obravnavi proti Vi letališkem vo-\ Iiha.iloviču. ^ je bil sestreljen Sij/^im letalom nad Hr^6' Junija 1944 in pilili ^ z Ju£°-Ptm^etniki- Seda-i je ? % 'z armade in Pa o« stern univerzi SS4 W. 10 St. Od-^vijatičarjev za *ta|0 alu Mihajloviču je av| s katerim so po-Jatičarji v Wash- ftiier,šk> letalci, ki so Jt>raP.0 Mihajlovičevih Jj&njVlj.°: "On je rešil % e >n sedaj hočemo H Q,ee°vo," Njick La-% ®velandčan, ki je J it t akih z Mihajlovi- St^11 Pridružil tem - W^agajne c hitlerje- ;4na pisma ? pisma in dru" % >enti, ki jih je IV111« so bila naj-blJ blizu Badena. S&jno, katero je f Do„Skril 0tt° Abetz, iji j, 8>ik v Parizu in V1 kn^^je obravnave S t?lnalec- blagajne so na-i v JJ1"}«1«*, ki so bili It Hh iČateni skrinjici, v Alw ' -le bil navzoč ni,.so ga bili v tV 11 lz Ječe. - ^|ese zbirajo v Irancoski meji t1«. V ^r" ^eneralissimo V% Co je poslal, Vt>( Svojih vojakov v Hn°oski meji. Ta-Ue vRešljivi viri. Jem mestu mudil \Sn nski častnik, ki EHoS sv°jimi vojaki (Jin ga izpraševali t % , tv, , • • . \ ^ t/,1' Je reKei' h*« " i" da ni nih-^irjen. Pomanjkanje živeža ne . . : a « v ■ ■ ni dan brez poseb- bo končano z letošnjim pridelkom Zed. držav Poljedelski tajnik pravi, da bo pomanjkanje živeža še leta 1947 in celo 1948 Washington. — Poljedelski tajnik Clinton P. Anderson svari, da ne smemo pričakovati, da bo naš letošnji pridelek zadostoval, da se zadosti nujnim potrebam stradajočih narodov v Evropi. Amerikanci moramo pričakovati, da bo marsikatere vjrste živeža primanjkovalo še večji del leta 1947. Nekaterih potrebščin pa bo primanjkovalo še v letu 1948. Poleg raznih živil, ki jih še vedno primanjkuje, bomo Amerikanci imeli v teh letih manj maščob in olja kot pa smo ga imeli v letu 1945. Anderson pravi, mi delujemo na tem, da ohranimo svetovni mir in tega pa moremo ohraniti le z /zadostnim živežem in da nasitimo lačne narode, ki smo jih osvobodili raznih diktatorjev v Evropi. Naša vlada pričakuje in upa, da bo mogla izpolniti svoje obljube v pomoči narodom Evrope, ne da bi bilo treba doma ma u pel jati še kakšno posebno živilsko kontrolo. Vendar pa s tem še ni rečeno, da bi se vlada ne poslušila kakih novih odredb v tem pogledu, če bi se narod sam ne odzval prostovoljno in pomagal vladi v njenem prizadevanju. Anderson je tudi poudaril, da naša vlada ne vpraša ljudi, da hranijo olje in maščobe, mapak da ohranimo kolikor največ mogoče človeških življenj. -o--— V Budapešti so odkrili monarhistično zaroto London,. — Radio iz Moskve poroča, da je policija v Budapešti ' odkrila monarhistično zaroto, ki je .bila organizirana med madžarsko mladino. Do sedaj je . policija že prijela krflg sedemdeset članov te organizacije in zaplenila večjo zalogo orožja ter drugih zalog, ki so potrebne v taki akciji. Namen te nepostavne organizacije je bil, da bi bili odpeljali madžarskega demokratskega voditelja. Sodi se, da so organizatorji te monarhistične skupine pristaši bvišega madžarskega nazijskega voditleja Ferenc Salzi, ki je bil nedavno usmrčen radi vojnih zločinov. Voditelji so pripravljali vstajo, a jih je policija še ob času razkrinkala. nih poklonov Tokyo. — Včeraj je praznoval japonski cesar svoj 45. rojstni dan in brez tradicionalnih poklonov. Japonska časnikarska agencija Kyodo je za ta "veliki praznik" pripomnila, da se na ta dan ne bo več praznovalo s raznimi strogimi pokloni v šolah in drugih javnih uradih kot je bila to navada v preteklosti. Z vsem tem smo pometli, kakor smo tudi z vso drugo nepotrebno šaro, ki je samo mučila japonski narod pred to vojno. -o- Italija vpraša "velike štiri" za zaslišanje radi njenih kolonij Rim. — Italijanski premier Alcide de Gasperi se je obrnil na zunanje ministre "velikih štirih," ki sedaj zborujejo v Parizu, da bi bila Italija zaslišana pred njih zbornico predno bodo podali odločitev, kar bi morda oviralo italijanske mirovne dogovore. Paris. — Zunanj^ministri so razpravljali o najbolj kočljivem vprašanju, ko so imeli pred sabo, odločitev glede bivših italijanskih, kolonij y Severni Afriki in Doclekaneških otokov, ki so najbolj kočljivo vprašanje v razpravi glede Sredozemlja. V tem vprašanju je pričakovati, da bodo zadeli skupaj ruski in angleški interesi. Glede Tripolitanije bo največ razmo-tirivanja. Rusi so vprašali za upravo Tripolitanije, temu pa je nasprotoval angleški zunanji minister Bevin, češ, da bi b;la s tem križana angleška zveza z Srednjim Vzhodom in Indijo. Zed. države pa so zato, da Združeni narodi prevzamejo u-praviteljstvo nad ' Libijo, ki vključuje Tripolitanijo, Eritrejo in Vzhodno Afriko. -o- Pogajanja med premogar-ji in lastniki premogovnikov so se zopet pričela Washington. — Delavski tajnik Lewis B. 'Schwellenbach se trudi na vse načine, da bi se končala že 29 dni trajajoča stavka premogarjev. Zopet so se sestali linijski zastopniki in lastniki premogovnikov k .novim pogajanjem. Pogajanja so se obnovila, ker je pomanjkanje premoga pričelo resno ogrožati vso ostalo industrijo. John Lewis je vodil unijske zastopnike, ki so se bili zbrali najprej na konferenci z delavskim tajnikom. Kljub temu da so lastniki pripravljeni za nova pogajanja, pa še vedno vztrajajo pri tem, da jim "je nemogoče ustreči zahtevm John Lewisa, katere je podal že na prejšnjih pogajanjih. Varnostni koncil U. N. glasoval •v za preiskavo v Francovi Španiji Sovjetski delegatje so umaknili svoj veto, a so se vzdržali glasovanja. V ta namen bo imenovan poseben odbor, ki bo podal svoje poročilo do 31. maja. New York. — Varnostni koncil združenih narodov je odglasoval, da se imenuje pododbor iz petih narodnosti, da preišče Francovi režim Španiji in dožene, koliko je resnice na tem, da ogroža svetovni mir. Naloga tega odbora je, d^i preišče razmere v Španiji in potem poda svoje poročilo do 31. maja. Koncil je odglasoval par minut pozneje, ko je sovjetski poslanik Andrei Gromyko rekel, da bo ta pododbor samo zavlačeval akcijo koncila: napram Španiji. Obenem pa je izjavil, da on umakne svoj veto, s katerim bi lahko zaustavil odločitev koncila. Predsednik varnostnega koncila Hafes Afifi Pasha je takoj imenoval delegate Avstralije, Brazilije, Francije, Kitajske in Poljske v ta preskovalni odbor s priporočilom, da naj bi bil načelnik tega odbora avstralski delegat Paul Hasluck. Tako je koncil s tem odlokom končal zopet eno kočljivo točko, ki je ovirala delovanje. Sovjetski veto in pa poraz predloga za preiskavo Španije bi bil v tem čast!, naplavil kaj slab utis na javnost in poleg tega pa bi se bil počutil Franco veliko bolj močnega. Varnostni koncil se najbrže snide k zasedanju v pondeljek, ko ima zopet priti na razpravo perzijsko vprašanje in poročila, glede umaknitve sovjetskih čet iz Perzije, kar je Rusija obljubila izvršiti do 6. maja. Razne drobne ijovice iz Clevelanda in pa te okolice NOVI GROBOVI iMari/ Riffler Po trimesečni hudi bolezni je umrla v Glenville bolnišnici dobro poznana Mary Rigler, rojena Meden (p. d. Jurjeva) stara 59 let, stanujoča na 1024 E. 64. St. Bila je vdova; soprog Louis je umrl 10. decembra 1944. Tukaj zapušča sestro Jennie omo-ženo Hlad, dva nečaka in šest nečakinj ter veliko sorodnikov. Rojena je bila v vasi Selšček, Begunje pri Cerknici, kjer zapušča brata Johna in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 39 let. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, podružnice št. 25' SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Vida. Pokojna je bila zlasti poznana po izvrstnem ročnem delu. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:45 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. ter v cerkev sv. Vida ob 9:3€ in nato v družinsko grobnico poleg soproga na Calvary pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje. -o--- Številne stavke zadržujejo produkcijo novih avtov Sutdebaker kompanija na-znaja, da je izdelava novih Studebaker avtov 1947 modela v polnem razmahu in da bo kmalu večje število teh avtov na trgu. Najbolj zadržuje produkcijo stavka . jeklarskih delavcev pri Cleveland Midland Steel Products, kjer izdelujejo ogrodja za te avtomobile. V Tokiju je bila odkrita zarota na življenje generala MacArfhurja Tokijo. — Zavezniški glavni stan naznanja, da je bila odkrita zarota za atentat na generala MacArthurja. Načrt je bil narejen, da se nameravani atentat izvrši ob priliki komunistične parade in masnega zborovanja na 1. maja. Voditelj zarote je Hideo To-kayama, katerega še niso prijeli. Ostali znani zarotniki so sicer tudi še na svobodi, a so dobro nadzorovani. Kljub odkritju te zarote, pa ni general Mac-Arthur izdal nobenih posebnih varnostnih odredb za svojo ose-bo. Sieeii se ževiprej širile govorice, da se pripravljajo atentati na voditelje okupacijskih oblasti na Japonskem, a to je bil prvi slučaj, o katerem poročajo vi glavnega stanu. clevelandčani se postavijo s svojo konjenico Enajst elevelandskih policajev s svojimi konji je bilo na razstavi konj v Mexico City deležnih velikih ovacij krog 4,-000 b roječe množice, ki se je udeležila druge mednarodne konjske razstave. Clevelandska policijska konjenica z ameriško zastavo na čelu je prva korakala na prostor ob otvoritvi pod vodstvom James J. Matowitza, ki je brat elevelandskega policijskega načelnika George "Matowitza. Ta skupina je izvajala posebne vaje s konji skcizi ogenj, kar je gledalcem izredno ugajalo. --o- Kadar morale ponoči preko cente, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vas voznik lažje opazi._ Vedno imejte v spominu, da je boljše biti minuto počasnejši kot pa sekundo prehiter in to posebno velja pri prehodu čez cesto, kjer drvi na stotine avtov in drugih vozil. Ob štirideset-letnici— Mr. in Mrs. Joseph Svete, poznani in spoštovani slovenski par v Lorain, O., praznujeta 1. maja 40 letnico srečnega zakonskega življenja. K čestitkam številnih prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo let sreče in zdravja. Sladkorna znamka 39— Danes je zadnji dan, da porabite sladkorno znamko št. 39. Od 1. maja pa do 31. avgusta bo v veljavi znamka št. 49 za pet funtov sladkorja. Naznanjala zaroko— Mr. in Mrs. Frank Kuhar, 15619 School Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Vera z Mr. Edward F. Ludwig, ki je sin Mr. in Mrs. John Ludwig, 1108 E. 74. St. Mr. Ludwig je bil pred kratkem častno odpuščen iz armade, kjer je služil 43 mesecev. Išče brate— Micka Lukatova išče bjrata Mihata in Jožeta Legan, doma iz Zališča pri Žužemberku, bivajoča sedaj nekje v Clevelan-du. Za nadaljna pojasnila naj se zglasita pri Mary Grzindc, 1.540 E. 45 St. Shod progresivnih demokratov— Nocoj ob osmih se bo vršil v Slovenskem delivskem domu na Waterloo Rd. velik političen shed, na katerem nastopijo odlični govorniki in kandidat-je za razne javne urade. Govoril bo Edward Kovačič, kandidat za okrajnega komisarja, William Boyd, kandidat za kongresmana "at large,'" Edward Pucel in še več drugih kandidatov. Odbor prosi, da bi Se naši državljani udeležili tega shoda, kjer bo tudi pojasnjeno stališče te organizacije. Išče strica in telo— Maver Franca, ki se nahaja v begunstvu na Koroškem bi rada izvedela za naslov svojega strica Alojzija Maver in tete Marije Jernejčič živeča nekje v Cleveland«. Zglasita naj se pri Mrs. Fortuna, 19212 Ke-' wanee Ave., \za nadaljna pojasnila. Farma pogorela— V pondeljek 22. aprila je pričelo goreti v hiši Louis Grego-riča na Dock Rd. Ogenj je nastal od prezakurjene peči. Hiša je zgorela do tal z vsem pohištvom in obleko vred. Mr. Gregorič se je komaj sam re- Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Kdo so terenci? Najnevarnejši komunisti so bili tisti, ki so se po vaseh navidezno mirno zadržali, v resnici pa izdajali partizanom tiste va&čane, ki jih je treba pobiti kol najbolj odločne protikomuniste. Ti so določali, koga je treba "likvidirati." Terenci so bili vaški ovaduhi. Zato jih je ljudstvo sovražilo kot se sovraži golazen, ki te zajeda. Ali je tedaj kaj čudnega, da so domobranci, ki so varovali vasi pred partizanskimi roparji, morali trebili tudi njih pomočnike po vaseh? otroci, vžigalice in gazolin ne gredo skupaj - je gotovo nesreča Mladi fantje, ki se igrajo z najmanj v dotični okolici, ki bo-vžigalicami so v nevarnosti, če sta vedela, kaj lahko povzročijo pa je tukaj zraven še gazolin, je j vžigalice, pa še toliko bolj nevarno, kajti vžigalice l in gazolin, pomenijo kar gotovo nesrečo, pravi varnostni direktor Frank D. Cele-brezze. Pred par dnevi so se igrali mladi fantički na nekem zapuščenem avtu. Eden je sedel na strehi avta in poskušal vreči vžigalico v odprtino gazolinskega tanka. Drugi pa je stal blizu zraven in pazil, kako bo njegov tovariš pogodil. Ena izmed prižganih vžigalic je padla naravnost v odprtino, rezultat — posvetilo se je in fanta sta dobila hude opekline. Oni, ki je bil manj opečen je popravici povedal, da peče kot ne ve kaj. Ta nesreča pa pomeni, da sta dva dečka Ta dva sta pač poskusila na svoji koži, vi pa lahko poučiti svoje otroke, ne da «bi oni kaj trpeli pri tem, samo povejte jim priliko o tej nesreči ali če znajo citati, dajte jim in naj sami preberejo. Skoro gotovo bo napravilo to nanje globok vtis. Doma imejte vžigalice v takih krajih, kjer majhni otroci ne morejo do njih, posebno pa ne puščajte kjer koli vžigalic v škatlicah, kot na primer, na mizi, na cigaretnih pepelnikih, policah na oknih ali kjer koli bi lahko mali otroci prišli do njih. Bodite pozorni na to, ker je to v vašo lastno korist in v dobrobit vaših otrok. šil. Dospeli ognjegasci nisi> mogli nič več pomagati. Škoda je občutna. Išče sorodnike— Jurše Leopold, Eboli, sprašuje za strica Jurše Antona, roj. krog leta 1885 v Slov. Konjicah pri Mariboru. Očetu ime Jernej. Berlec Ivan, begunec išče naslov svojega strica Berlec Ivana, iz Srednje vasi št, 22 pri Kamniku. Kdor ve kaj o njih naj sporoči v našem uredništvu. Od sredah bo trgovin azaprta— Grdimi Shoppe naznanja, da bo od jutri naprej njih trgovina zaprta vsako sredo popoldne od ene ure naprej. Prva obletnica— V četrtek ob 8:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka Edward Strauss v spomin prve obletnice njegove smrti. Klub Ljubljana— Klub Ljubljana ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih. Članstvo je sprošeno, da se udeleži. Materinski klub sv. Vida— Materinski klub fare sv. Vida ima svojo redno sejo v sre-do. ob osmih zvečer v šoli sv. Vida. Članice so prošene, da se gotovo udeleže. ------Q---- V sklad za vojaka Sklad za dom pohabljenemu vojaku Joseph Brodnicku vidno raste in upati je, da bo sedaj še več posnemaicev, ki bodo darovali v ta sklad za našega junaka. Od zadnjič so darovali še'sledeči: Po §100.00 Joseph A hI in iz E. 66 St.; po $25.00: Dr. Vincent Opaskar, Mr. in Mrs. Charles Leveč iz Addison Rd.; po $15.00: Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar, Mr. in Mrs. Louis Roitz iz Grovewood ; po $10.00 : Mr. in Mrs. Louis Lozar iz Grovewood, Mr. in 'Mm. Edward Jerman iz St. Clair Ave.; po $5.00: Mrs. Anna Grdanc in hčere iz Carry Ave., in Joseph Ferra iz E. 152 St. Prav lepa hvala vsem za lepe darove in se odbor priporoča še za naprej. Darujete lahko naravnost blagajniku odbora: Mr. Anthony Brodnik, 1324 Giddings Rd., ali pa lahko izročite svoj dar tudi v uradu Ameriške Domovine, tako tudi v uradu Slovenske posojilnice na E. 63 St. in St. Clair Ave., kakor tudi v obeh uradih North American banke. V nedeljo zvečer ob pol devetih pa pridite na zabavo, kjer bomo klicali" številke na korajžo, ki bo v cerkveni dvoran« sv. Vida, Za en dolar boste dobili dve karti in bodo tudi lepe nagrade. Ves dobiček od tega gre v sklad za našega junaka Brodnicka. Isti večer bomo tudi izvedeli, kdo se bo peljal domov v novem NASH avtu. Kar bo čistega preostanka pri avtomobilu pa gre v korist cerkVe sv. Vida. --o-- Snežni zameti v državi New York Albany, N. Y. — V soboto so širom države New York divjali snežni viharji in je po nekaterih krajih zapadlo do 18 palcev snega. Sneg je zapadel širom di*žave, 11 AMERIŠKA® DOMOVINA °AROM! " AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ^TV^fiOO SLOVENIAN MORNING Vjj^^J IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., O., TUESDAY MORNING, APRIL 30, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII 2 " AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 30, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po počti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. D, S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.60 for 3 months. Single copies S cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Marcfi 3rd 1879. 1 I 83 No. 85 Tues., April 30, 1946 Frank J. Lausche imenoval v ta urad in upoštevajoč, če pri primarnih volitvah ne zmaga Huffman, bo dana našemu guvernerju politična zaušnica in upoštevajoč da bo pri Lau-schetovi izvolitvi pri jesenskih volitvah več pripomogel, kakor pa kdo drugi od dveh demokratskih kandidatov in upoštevajoč velike zmožnosti in dobrega ljudskega zastopnika priporočamo našim in vsem državljanom slovanskega po-kolenja širom države Ohio, da volijo pri primarnih volitvah in za jesenske volitve nominirajo JAMES W. HUFFMAN for U. S. Senate. BESEDA IZ NARODA MM Zopet bomo zbirali U. S. senator James W. Huffman Pred dobrim letom je guverner Frank J. Lausche na izpraznjeno senatorsko mesto po Harold H. Burtonu imenoval za nedokončan termin James W. Huffmana, kateri se je v tem kratkem času popolnoma uživel v važno pozicijo federalnega zakonodajalca, kateremu je poznan politični in ekonomski ustroj Združenih držav. O njem nam je znano, da je odločen neglede na posledice, ki ga imajo zadeti od strani politične stranke, če vidi, da bi njegov nastop koristil nižjim slojem. O njem tudi vemo, da je ne samo s sladkimi besedami, ampak z dejanji naklonjen delavskemu sloju in sovraži vsakogar, ki bi hotel delavske mase v sebične namene izkoriščati. Senator James W. Huffman ima bogate izkušnje v administraciji in je vojni veteran prve svetovne vojne. Pod guvernerjem Donahey je bil imenovan za eksekutivnega guvernerskega tajnika in pozneje radi velikih zmožnosti, ki jih je pokazal, imenovan za državnega komisarja ljudske utilitetne postrežbe. Da je bil vešč svojega posla v Donaheyjevem kabinetu znači, da ga je poznejši republikanski guverner Myers Y. Cooper naprosil naj urad državne javne postrežbe pod njegovo administracijo nadaljuje, kar pa je odklonil in se vrnil privatno advokatsko prakso. Leta 1945. takoj, kakor hitro je nastopil guvernersko mesto Frank J. Lausche, o katerem je znano, da išče in v važne urade imenuje'samo zmožne ljudi, j£ takoj in prvega zaprosil naj v njegovi administraciji zavzame mesto direktorja za. industrijo, obrt in trgovino. Guverner Lausche, kateremu so bile Huffmanove zmožnosti do temelja poznane, mu je zaupal za njim najvažnejši urad v državni administraciji. Mi vsi poznamo odločnost našega guvernerja in tudi njegovo neodvisnost, pa bilo to v političnem ali gospodarskem oziru, da si ne da nikoli po političnih "bosih" ničesar narekovati, še toliko manj pa odločati; kdo naj njemu in državi služi. Izbiral je po zmožnosti in ne po politični pripadnosti in ravno radi tega je izbral James W. Huffmana v ta važni urad. Kmalu po izpraznitvi U. S. sena.torskega mesta v Wash-ingtonu je guverner Lausche na to mesto zopet imenoval človeka, o katerem je bil globoko prepričan, da je v svojem srcu pošten, nerazkričan politikaš, kateri pozna administrativna dela, pozna ustroj države, veruje v socijalne reforme, razume industrijo, obrt in trgovino in kateremu so poznane mednardone spletke vojnega časa in človeka, ki prihaja od trdega farmarskega dela, poznavajoč vse druge panoge javnega življenja in to v osebi James \V. Huffmana. Zdi se nam, da boljše izbire, da zadosti vsem slojem v državi ni mogel guverner narediti. Če pogledamo v rekorde U. S. senatne zbornice se bomo prepričali, da je guverner Lausche dobro izbral in izbral moža, ki ve kaj dela, ve kaj hoče in ve kaj ljudstvo potrebuje. Vsi vemo, da v tem kratkem času ni čudežev delal in tudi vsi vemo, da ni mogel i/ države Ohio paradiža napraviti, vemo pa, da je v tem kratkem času enega leta, napravil več za svojo državo, kakor pa kakšen reakcijonaren senator iz juga. Prepričani smo, če bi mu bilo določeno, da toliko časa služi v U. S. senatu, kakor pa mrzli in v sebe zaljubljeni Robert A. Ta ft, da bi storil za ljudstvo več v enem terminu, kakor pa reakcijonarni senator tri termine. V torek dne 7. maja se vrše primarne volitve, na katerih si bomo izbirali kandidate za novemberske glavne volitve. Na demokratski glasovnici kandidirata poleg James \V. Huffmana dva demokrata in sicer: Stephen M. Young in advokat Marvin C. Harrison. O njih vemo, da sta poštenjaka toda dvomimo, da bi bila boljša zakonodajalca, kakor pa James W. Huffman, kateri ima v tem pogledu bogate izkušnje. Mogoče sta boljša govornika, vemo pa o Huffmani}, da je boljši de;avec, kateri bore malo da na lepe fraze, ampak vrjame bolj v konstruktivno delo. Razumljivo, izbirali bomo mi in kar si bomo izbrali, to bomo imeli. Razumeti pa moramo, da bo v jeseni pri glavnih volitvah demokratski kandidat tekmoval z republikancem John W. Brickerjem, kateri je bil tri zaporedne termine guverner države Ohio in leta 1944 podpredsedniški kandidat Združenih držav. Borba ne bo lahka, če vzamemo v poštev federalne volitve iz leta 1944, pri katerih so izven guvernerja Frank J. Lausche-ta republikanci državo Ohjo temeljito pometli. Mogoče se bo Bricker po industrijskih centrih bolj slabo pokazal, toda jug mu bo dal tako večino, da bo 'nadkriljevala industrijska mesta. Pametno je, da imajo demokratje dobrega kandidata, kateri prihaja iz farmarskega naselja in je priljubljen v industrijskih centrih. Zdi se nam, da bolj priporočljivega, bolj sposobnega in odličnega kandidata ne bi mogli dobiti, j kakor ga imamo v osebi sedanjega U. S. senatorja fames W. Huffmana. Maše uredništvo upoštevajoč, da ga je naš guverner Kakor vsako leto ob tem času, bodo potrkali na vaša vrata in na dobra srca dobri prijatelji katoliških zavodov za: stare in onemogle, za nesrečne od paralize zadete otroke in take, ki nimajo staršev, ali jih pa starši niso zmožni podpirati. Z drugo besedo: Za vse ujedi-njene take zavode spadajoče pod elevelandsko škofijo, s Parma-delsko ustanovo vred bomo imeli kampanjo, ki je razdeljena v dve sekciji: Prva kampanja, v katero sem imenovan podpisani, se začne še ta mesec; druga in •splošna pa malo pozneje v maju. Pod moje področje spadajo oni, ki bi zamogli podariti kaj več. Vsak pa, kdor je vprašan da kaj podari, je opravičen tudi vedeti, zakaj je vredno da podari. Naj. vam tu podam moje misli in-namen, zakaj sam kaj dam in sicer rad podarim. Tale primera bo najbolj odgovarjala: Neki glas v človeku vedno očita, da je treba kaj več dobrega storiti na svetu, ker sicer bo treba kmalu iti s tega v tuji neznani svet, kamor človek ne sme iti praznih rok. Vzeti mora nekaj s seboj na potovanje. Dalje nam očita tudi tole. Poglej, toliko zapraviš za nepotrebne stvari, zelo kla-verno pa tu in tam kaj dobrega storiš. Resnica! Greš v zavod takih zgoraj omenjenih in vidiš me, toda, redke. V največjih slučajih sem našel ostale očete, osobito še vdovce siromake, ki so otožno tarnali osamljeni in zapuščeni nevedoč h komu in kam naj se obrnejo. Dokler je še živela soproga je bilo v hiši vse preskrbljeno, po smrti soproge se je pa začelo tužno življenje za postaranega soproga vdovca. V tem najdemo nekaj razlike za vdovo soprogo, za mater. Do nje imajo otroci vsaj nekaj več spoštovanja in sočutja, dočim je oče vdovec pozabljen hitreje, številno takih slučajev poznam in rečem, da so taki možje vredni spo-i mina in naše pomoči. Ko sem jih pa videl take v zavodu usmiljenk, tako zvanih "Littel Sisters of poor," ki jih je bilo veliko skupaj, sem pa videl \ njih obrazih vse drugačno živahnost in zadovoljstvo. Za to sem sklenil, da se bom za take javno zanimal in da bom vpora-bil vsako priliko, da bom zanje govoril. Sedaj pa naj malo premisli vsak katoličan. Mi vemo kaj velja dobrodelnost; Amerika je v tem izjema za vzgled celemu svetu. Tu v Ameriki kljub tolikem razmetavanju in zapravljanju, vendar storimo zelo veliko dobrega za sirote, to že iz namena izobraženosti. Pri tem pa mi katoličani nosimo še posebno svojo obveznost v ljubezni do bližnjega in v veri do Boga, ki je nedolžne sirote otročiče, ki si ne. plačnik za dejanja dobra ali zla. morejo nič sami pomagati, usmi-j ln, ko beremo kaj se dogaja po Ijene sestre jih s žlicam hranijo, širnemu svetu se nam vsiljuje nosijo na rokah kamor je potre-, mjsel, kaj storiti, da se ljudstva ba. Ne morejo govoriti, ne hodi-j i„ narodi zboljšajo in da se ustali edino mil pogled imajo vprt v tebe, kakor da pričakujejo od tebe gotove pomoči. Takrat se dvigne v nas iz srca želja za pomoč taki nesrečni deci. Greš v zavod za stare in onemogle, tam zagledam može iz raznih stanov, nekatere, ki so bili javno znani in svoje čase imoviti, očetje in matere večjih družin. Zavod je veliko poslopje, podobno vojaški kasarni, vidiš jih cela omizja, kakor trope vojakov, sedejo krog mize, od-molijo in jedo do sitega. Prostor .je sanitaren, sobe na okrog lepo urejene, sedijo krog miz, heka-teri prižgo pipice, drugi poslušajo radijo, nekateri se pa s kartami kratkočasijo. Ko vse to vidiš, se čudiš in praviš: "Kaj takega je samo v Ameriki mogoče." še več kot to: Strežnice tu so zopet usmiljene sestre, po angelsko se žrtujejo te služabnice za dobro bližnjega in za diišni blagor. Bil je slučaj, ki sem imel sam znjim opraviti. Poznal sem moža, ki ga ni zanimalo hodi it v cerkev, v takem zavodu je šel z drugimi vsako jutro v kapelo na to pozoren, sani mi je pripovedoval potem, kako lepo in prijetno je to! Tako bi vam našteval še o drugih takih slučajih, kjer nesrečni zunaj med svetom, postanejo srečni v zavodu. Ko vidim take dogodke in vidim toliko mizerje, trpljenja in tugovanja posebno starih očetov, ,ki so nekdaj srečno živeli z družino, dokler je bila odvisna za hrano od dela očetovih rok, ko so pa sinovi in hčere dorasli, so se po ženili in vzeli na sebe svoje družine, sta oče in mati ali samo eden odnjih .ostala, ostal sam, tedaj se je hišna sreča spremenila v tugova-nje. Oče ni bil otrokom več potreben, sinovi in hčere so že prevzeli na sebe očetovstvo in materinstvo, njih ljubezen se je tedaj izsejila od staršev na njihove lastne otroke. To je prišlo avtomatično. So tudi častne izje- vi morija svetovnega klanja, se nam zopet odpira pred našim razumom misel, da je potrebna katoliška izobrazba in vera v Boga. Ali se nam ne nudi lepa prilika ravno v takih kampanjah, kjer zbiramo še s posebnmi namenom, da se deca, ki je zapuščena, brez^ staršev ali pa ima nezmožne starše, da vzamemo tako d.eco v naše zavetišče, da jo, prvič ohranimo pri življenju, drugič pa, da ji damo vzgojo, ki je in bo vredna za srečno življenje tistega otroka do starih let. Po moji misli je ravno tu največji triuimf, kjer se ji da prilika, da se v takih zavodih vzgoji največ najbolj učenih in za izobrazbo zmožnih otrok, ki postanejo imenitne osebe in pridejo v dobre službe. Ali ni tu "point," ki je vreden, da mi investiramo nekaj novcev v ta sklad, ki nosi tako imenitne obresti in k bomo ta sklad nekega dneva zelo potrebovali, ko bomo odgovarjali, kako smo trosili denarje brez prave vrednosti. In, ker dandanes po celem svetu grozi polom radi sovraštva narod napram narodu, ali ni ravno tu največja potreba katoliške izobrazbe! če hočemo, da se na zemlji res.zboljšajo narodi za medsebojno sporazumljenje, je treba pred vsem take, katoliške vzgoje. Tu pred nami je sedaj prilika, ki jo nam nudi organizacija Catholic Charity, ki je bila pred mnogimi leti začeta po dolgih preiskušnjah škofijskih preiskovanj in delovanj za sirote, ki so se obračale za pomqč do urada škofije. Veliki so načrti, ki jih ima korporacija sedaj za bodočnost, s katerimi se bo vse uredilo in preskrbelo za zgoraj omenjene "Onemogle in zapuščene." Prispevki v ta blag namen bodo naj-bolja investicija kakor že omenjeno. Vsak naj sam razsodi po svoji volji in prispeva v teh kanv- panjah. Tisti, ki ima več, naj da več itd. Kakor že omenjeno: Prva kampanja je že začeta, to je za' one, ki naj bi dali več. V to sem pooblaščen za vse slovenske fare zbirati in poročati. Vsak pa, ki bi daroval v prvi kampanji, bo njegov dar sporočen tisti fa-ri kamor on spada. Večim so odpQslana ali še bodo pisma iz urad korporacije. Sam sem na razpolago, da se oglasim pri teh, kjer bi želeli podariti v ta blagi namen, ako mi sporočite vaš naslov. Glede te kampanje je pisano tudi v vseh časopisih, posebno pa v Catholic Univers. Anton Grdina, član korporacija. Hubbardske novice Madison, O. — Velika noč na Hubbard Rd. je minila. Tako sem bil zaposlen z barvanjem, da sem še mojim cenjenim bralcem, posebno pa šem mojim prijaznim bralkam, na katere polagam še največ zaupanja, da jim še velikonoč nisem voščil. Delal sem namreč poleg kapelice tudi še križev pot, oziroma postaje in sem ga naredil tako lično, da se prav lepo ujema s kapelico. Postavil sem ga kraj kapelice in tako lepo pobarval, da kar vid jemlje in še posebno, če sonce posije nanj. Torej letos sem zgo. tovil precej veliko in krasno delo. Sedaj se bom pa kar lepo sprehajal med vso to krasoto in še posebno bo pa lepo, ko bodo naši velikanski javori oze-leneli. Že si kar sam sebi slavo pojem, ko premišljujem vse to. Na vrtiu pa mi bo cvetelo na tisoče najlepših cvetlic, ki mi bedo veselje delale, ko se bom med njimi sprehajal. In mnogi, ki prihajajo k našemu jezeru na oddih si jih bodo ogledovali. Ko sem bil oni dan v našem slavnem Madisonu, me je nekdo vprašal, kaj delam. Povedal sem mu, da barvam in se je kar začudil, kaj neki bi še barval, ko je pa že vse tako "namazano", da se vse naokrog blišči. Torej 'velikonočni prazniki so minili in ko sem dobil velikonočno številko Ameriške Domovine in videl v njej toliko oglasov mojih nekdanjih kolegov, so mi stopile kar solze v oči, ko sem se spomnil na tiste dobre Čase, ko sem bil tudi jaz med njimi. To se vidi, da je časopis Ameriška Domovina še najbolj priljubljen med vsemi. Torej, kljub vsem težko-čam, katere moram prenašati, me drži še pri prilično dobri morali naš "beautiful park" in moje rožice. Pozabljen pa tudi nisem bil za velikonoč, kajti naši iz Ole-velanda so me obdarili z raznimi dobrotami, kot navadno ob velikih praznikih. Tudi naš dobri sosed John Perpar in je bogato obdaril Frančiška v kapelici. Ko je prišel s tistim golončkom dobrega ohijčana, ^e je najprej ustavil pred kapelico in potrkal na vrata ter vprašal, če je Frančišek dema. On se je pa oglasil in povedal, da je na lestvi in barva Takrat isem namreč barval moj poletni urad. Kar postavi tiste dobrote, s katerimi hočeš obdarovat Frančiška, na prag. Tako je storil in lepo odšel. To je bilo prvo darilo v kapelico, v kateri prebiva moj patron Sv Frančišek. Po odhodu Johna pa sem se lepo usedel k tistemu daru in si prav zadovoljno oddihal. Na tihem p a Boga hvalil in prosil, da bi mu trta obilno obrodila to leto in da bi John potem obiskaval mojo kapelico s tako, dobrimi darili še večkrat. Tako sem obujal lepe spomine na veliko noč. Posebno pa smo bili za praznike presenečeni, ko nam je naš Eddie po ktvblu poslal velikonočno voščilo iz Nueren- berga v Nemčiji. Malo potem pa nas je poklical po telefonu.' Tako vidite imamo zvezo med' Hubbardom in Nemčijo. Še bi imel marsikaj sporočati, a pri najboljši volji mi čas ne dopušča. Ko se bom enkrat preselil v poletni urad, bom tudi še marsikaj zanimivega napisal o farmarstvu, delu na farmah ter novih naseljencih in s kašno "imaniro" se naselujejo na farme. Pozdravljeni. Frank Leskovic. Kam smo prišli? Cleveland, O. — Mi, volivci v Clevelandu vedno mislimo, da živimo v svobodni deželi, pa ne in zakaj ne? Prošlo jesen smo izvolili žuipana in mestne odbornike, da nas bodo zastopali ni delali z nami in za nas. sedaj se je pa pokazalo, da mi volivci, župan in drugi nimamo za govoriti, ker vse tako izgleda, da imamo v Clevelandu diktatorja in kar on reče, to se mora zgoditi. -On»odloča, kdo bo dobil delo in kdo ne bo imel besedo pri tej ali one stvari. Mi Slovenci smo pri zadnjih volitvah pokazali, kaj premoremo in kaj smo. A, sedaj pa Slovenci ne štejemo nič in smo zadnji, če je kje kaj za dobiti. Ampak, naši vojaki so se borili proti diktatorjem in jim tudi pokazali, da nimajo mesta in tudi ne moči zapovedovati milijonom ljudi. In kdo hoče biti diktator v Clevelandu? Nihče drugi kot Ray T/Miller in par njegovih pomagačev, ki nam hočejo usi-liti in zapovedovati, kaj moramo storiti in kaj ne. Ne podaj mo še. Pokažimo tudi mi v Clevelandu, da živimo v svobodni deželi in da ne potrebujemo diktatorjev. Pokažimo, da smo mi gospodarji in uradniki, ki smo jih izvolili. Njega nismo izvolili in zato pa naj se ne utika v delo naših uradnikov in naj nikar ne diktira, kaj smejo in kaj ne smejo storiti. Maja meseca so zopet volitve. Dajmo volit ljudi, ki so z nami in za nas. To so naši pricinktni in vardni vodje. Izvolimo take, ki bodo rekli, da je dovolj tega in da bodo delali svobodno tako, kakor smo jih mi izvolili. Posebno mi Slovenci nimamo nobene besede, 'le tisti, ki so njih ljubljenčki imajo vse, kar želijo. Zato pa pakažimo pri prihodnjih volitvah, kaj želimo in volimo posebno za slovenske kandidate. Ne pazabino nešega Edward Kovačiča, ki je sedaj mestni odbornik iiz 23. varde in ki kandidira za okranjnega komisarja. On je res neodvisen človek in tudi rad pomaga vsakemu, neoziraje se kdo ga vpraša pomoči ali nasveta. Dalje ne pozabimo Edward Pucla, ki je mož na svojem mestu in borec za vsako pravično stvar. Oba ta dva sta naša moža, ki zaslužita, da se ju vpošteva povsod in vedno, ker ona dva stia se borila proti takem postopanju kot je sedaj pri mestni upravi ^n hočeta, da bo Cleveland res svobodno mesto, kjer bo vladalo ljudstvo samo in ne kak diktator. Frank Dragolich. Pismo iz starega kraja Priobčujemo odlomke iz pisma, ki nam je došlo te dni v roke in ki slika razmere pod komunistično diktaturo kot smo jih mi opisovali po drugih poročilih. Naj priobčimo samo Gospodarsko stanje na Notranjskem je obupo. Predvsem manjka ljudi za delo. Vsaka vas objokuje celo vrsto najdelav-nejših ljudi, ki so padli kot žrtve patizanske krutosti. Drugi vzdihujejo na prisilnem delu drugod. Tako se bodo lahko južni kraji bahali z obnovo na račun naše nešrec'n\f. ' ni je. P c vaseh vlada P ^ ' romaštvo/ ki prehaja ^ | resnične lakote. D® ^M Imajo pa vsega dovoli ^.J voljeni, ki so noreli * J Za te dela. aprovizac'K J je UNRRA ; za drug" vice. Pri vsej tej ž^j J včasih vendar na&mej ^ tizani so namreč P^jJ kar se je dalo, tudi so jih prej podPira"op(t kimi svotami. Tak° s jf plačilo za svoje Pre] delovanje s titovci. • Ljudje so na>^5 bosi. Nikjer ni do»Jt ^ pri-prostih predmet**- ^ j rodja ni. Ped /oK° |(i borzi se dobi marsi*?^ nar j a. Črna borza J režim ovcev. i silil'"1 ■ Ljudje žive pod s» , skom OZNE. "0Vj kraja v kraj, ker ^ji.? nim stalnim nadzor* s ni OZNE so tujci, služujejo domači'1 > iti pa nerazsodne je f1 šolskih otrok. So'a ^ nekak obveščeval'^ ^ vzgoje val niča bodo jev. Najtežje P^^V oblast domačih »ei ^ Taki, ki so po P ,ip»* ječah radi tatvine *» ^ drugače v sram®■ vasem, sedaj P°ve1^ $ vaj a jo oblast. pl.'clJtil! žja so sodišča, | sodijo., jds' Velika večina o^f preje za OF, so s® to ozdravljeni, '.^str za komunistično <> mo tisti, ki žive od ^ de pri polni skled' ^ Splošno vlada Pre| p0fS» bi bil Titcv re'^.^t 80'- večino, če w svobodne volitve- ^ Na kak notraj , mogoče, misliti« t ^ r in moštva, ki s°. ^ začetka1 pri OF ^ f nezanesljivosti, s ^ ii'5 izgine v večnest-ve kdaj. Silna je ljudsk*je mora izročiti s >'J pouk svojim ra , ^j^J nažo proti las j ampak jim s Pr? 5tv» I bo vcepljajo sov1 ki niso za Tita- a : J V šoli slisiJ0.® if I izmišljenih zloc'1 e/I cev in vse ^ J^jJ se otrokom P1'1,1' p^JM dejanja "belft- ^ /J ta nova šola ^^ ! no čuvanje. 0 ni, ker učite l ^ ^ sfabricirano s<" yare Ql Učne knjige p partizanih i" 0 itji#J pa pitajo na morajo hoditi. b. ^ naukom o ured'1 p ^ dino odtujujeJ0 flb >' tem da jo na delo za koi«u jo- . . .n>'j< Zelo vsiljuf %i p* i nistična Klaril a ljudje izogibaj0' ^ povedati »ičeSrL^ i kar ukazuje P1 Ljudje, mnogo molu0- () d' / * ™ ob;nv>> razmere le tJ in da spet ' -Sed .rif^fSf' živali v glav goveje vi konj, ki jih Jfc. , «• si" Phillip pripeli * trallijo. , * /i _ Franco^1 t„ " J dijo, da je 'lH "s ličnih jezikov- ^ XHERlSKA Dok OVIRA. APRIL 30, 1946 n™-............................3 Turjak 1946 Mt u 1946 Su Mol | Tu |We FrllSa T S HQ [8 2 Ti 3 10 [4 ft 12 13||14 |15 16! 17 .Mi 19 20|!21 |22 23| 24 |25i 26 27||28 129 30! 31 n KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 5.—Mladinski pevski zbor Skrjančki koncert in plesno veselico v SDD na Recher Ave., Euclid, Ohio. 5.—Zabava z kartami v cerkveni dvorani sv. Vida v korist skladu za pohabljenega slovenskega vojaka. 12.—Baragov zbor priredi "Materinsko proslavo" v šolski dvorani sv. Vida. 12.—Community Welfare Cluib bo praznoval 25 letnico ■obstoja z banketom in plesom v prizidku SND na St. Clair Ave. 18.—Podružnica št. 49 SŽZ plesna veselica v SDD na Recher Ave., Euclid, Ohio. 19.—Baraga Glee Club plesno veselico v avditoriju SND, na St. Clair Avfe. rist skladu ,za pohabljenega slovenskega vojaka. 25.—Lake Shore Post št. 273 plesna veselica "Victory Dance" v SND na St. Clair Ave. 26.—Pevski zbor "Planina" priredi koncert v SND v Maple Heights. Pričetek ob sedmih zvečer. 26—Mladinski zbor fare sv. Lovrenca ima koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. JUNIJ 23.—Društvo Sv. Ane št. 150 KSKJ priredi piknik na prostorih Slovenskega doma ml 6818 Denison Ave. JULIJ 14.—Društvo Sv. Antona Pa-dovanskega (samostojno) praznuje 40 letnico s piknikom na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24.—Velika plesna zabava v S. N. D. na St. Clair Ave. v ko- Sivši jug. državni poslanec in senator piše Janez Brodar, bivši jugoslovanski državni poslanec in senator, posestnik v Hrast j ah pri Kranju, sedaj bivajoč kot begunec v taborišču Peggez pri Lienzu, podaja naslednje poročilo : (Nadaljevanje) Vinko Bedenk V Kranju je bil pri okrajnem 'glavarstvu nastavljen kot živi-nozdravnik Vinko Bedenk, kranjski domačin, zaveden Slovenec. Mož ni bil naš strankarski pristaš, gibal se ies bolj v tako zvanih naprednih ali liberalcih vrstah, radi svojega dela pa je bil med kmeti splošno priljubljen in je imel velik vpliv po deželi. Bedenk je bil, kakor vsi, sprva navdušen za Osvobodilno fronto, ker pač ni vedel, da je to le komunistična'organizacija, pač pa je veroval, da je to narodna osvobodilna akcija. Komunisti so znali sijajno maski-rati pravi značaj te svoje organizacije. Bedenk je imel stalne veze s partizani, obiskoval jih je v gošči, nosil jim zdravila in tudi sam zdravil in celo operiral njih ranjence. Ko pa je uvidel, da vojaško brezpomembni partizanski napadi na kak most ali žandarmerijsko postajo, kjer so oddali par strelov in zbežali, škodujejo samo slovenskemu narodu, ker so za vsak napad nemške' oblasti streljale nedolžne talce po 10 do 30, ker so Nemci požigali kot odgovor za malenkostni napad cele vasi in njih prebivalstvo izseljevali v Nemčijo. Prepričan, da bodo partizanske metocle, ki so bile brez vsake vojaške vrednosti, napravile ogromno škodo narodu na življenju in premoženju, se je odpravil s svojim avtomobilom k partizanski komandi na neki DEL0 D0BSJO hrib nad Krizami pri Tržiču. Mož je bil dovolj naiven in še ni poznal komunističnih metod in je veroval v poštenost borbe O. F, šel je tako sam v svojo lastno klavnico. Sestal se je z #vo-dilnimi komunisti in jim svetoval, naj ustavijo tak način postopanja. Opozoril jih je, da na eni strani partizani sami more poštene Slovence, na drugi strani pa izvršujejo strahotne po-kolje radi partizanov Nemci med slovenskim narodom. Komunistični voditelji so Be-denkova izvajanja mirno poslušali in se prijazno poslovili od njega, namignili pa dvema tovarišema, naj ga spremljata do avtomobila. Ko se Bedenk usede v svoj avto na cesti in se hoče odpeljati, potegne partizan — komunist Pevko revolver in večkrat ustreli Bedenka v glavo, da se zgrudi mrtev za volanom. . . Umnik Anton V Šenčurju pri Kranju, v eni izmed najlepših gorenjskih občin, je županoval že kakih deset let pred izbruhom vojne ugledni posestnik Anton Umnik. Iz| brihtnega kmečkega fanta se jej v naših kulturnih organizacijah razvil v uglednega kulturnega,' socialnega, zadružnega in političnega delavca, ki je užival splošen ugled po vsej Gorenjski. Posebno se je udejstvoval na zadružnem polju. Vodil je domačo Rajfajznovo hranilnico in posojilnico, ki je mnogim pomagala s cenenimi posojili, posebno delavcem, da so mogli zidati svoje hiše, kmetom za izboljšanje njihovega gospodarstva. Vodil je pa tudi Kmetijsko društvo, Zadružno mlekarno, sodeloval pri Prosvetnem društvu in pevskem zboru. Kot eden najbolj uglednih mož v okrajuxje bil izvoljen tudi v banski svet, ki je bil neke vrste deželni zbor. Umnik je bil praktičen talent, česar se je lotil, vse se mu je posrečilo. Razumljivo, da je vsa Gorenjska gledala v njem vodilno CONGRESSMAN GROSSER Naj navedemo samo par del kongresmana Crosserja, ki jih je napravil iza ameriški narod, neoziraje se pri tem na raso, vero ali politično prepadnost posameznika. Predvsem je bil on največji zagovornik starostne pokojnine za vse državljane, dalje pe dosegel upeljavo brezposelne zavarovalnine, da delavcem, ki ne morejo dobite dela, ni treba prosjačiti. Veliko je njegova zusluga tudi, da je vpeljana zavarovalnina na hranilne vloge. Je velik zagovornik delavstva in s? boril u pravice organiziranja istega. Kongresman Grosser je pri šel v Ameriko kot mlad deček oprijel se je dela in učenja ir skoro vse delo v svojem živ ljenju posvteil za splošno bia goistanje. V tem zmešanem ča su je priporočljivo in velike važnosti, da ga volivci zope. pošljejo v kongres s tem, di volijo Crosser for Congress \ primarnih volitvah 7. maja.— Ad -o- Zahvala otrok-beguncev j osebnost, v katero je imelo Ijud-| stvo splošno zaupanje. Za to je ; bil pač napoti komunizmu in ga i je bilo treba odstraniti. I Pripominjam še, da so Nem-! ci Umnika takoj, ko so zasedli j Gorenjsko, odstavili od župan-j stva in mu vzeli iz rok vse za-I druge, ki jih je vodil, torej m najmanjšega govora o kakem sodelovanju z okupatorjem! Tudi Umnik ni storil niti najmanjšega koraka proti OF., njegov zet dr. Pintarič je bil že takrat pri partizanih, kjer je dosegel čin majorja. Res pa je, da je bil Umnik zaveden slovenski in katolikši mož in kot tak ni mogel biti za komunizem. Dne 3. septembra 1942 se je napotil Umnik pop. ob 3. uri z vozom v gozd, kjer je njegova družina grabila steljo. Ko nalagajo steljo na voz, se nenadoma približa 12 oboroženih komunistov ter zahtevajo, da gre Umnik z njimi, ostali družini pa so ukazali, da mora ostati na mestu, kjer sta jo stražila dva komunista partizana do prihodnjega dne zjutraj, ko so jih odpustili domov. Umnika so odpeljali preko gozdov in polja v eno uro oddaljeno vas Hrastje, kamor so dospeli v mojo hišo ob 9. uri zvečer. Jaz sem jih s svojim sta-rejšm sinom pravočasno opazil in sem se skril, da me piso dobili, ker so nameravali naju oba z Umnikom skupaj ubiti v moji hiši.* Ko privedejo Umnika v hišo, zahtevajo od moje žene, ki je bila v kuhinji skupaj z dvema otrokoma, naj me pokliče, žena in 14 letni sin me gresta klicat, a me nista dobila. Med tem časom so pričeli partizani ropati po hiši vsepovprek: c' M:*. vila in vse, kar je imelo kaj vrednosti. žena jim odgovori, da pri nas nimamo ne denarja in ne zlatnine. ^ Na to zahtevajo orožje. In zopet jim pojasni, da pri naši hiši ni bilo nikdar nikakega orožja, kar je potrdil tudi poleg stoječi koipupičt domačin. Nato pravi komandant bande: "Vaš mož organizira Belo gardo." žena mu odgovori: "Jaz o tem ničesar ne vem, in če bi jo organiziral, bi jaz to gotovo vedela." Ko so komunisti zropali hišo in si napolnili vse nahrbtnike, je komandant pomignil enemu izmed bande—po domače Belehar-jevemu iz Šenčurja — ta je pristopil k Umniku in mu je oddal tri strele v glavo, da se je zgrudil mrtev na tla pred mojo ženo in dvema otrokoma. Na to je zbežala morilska in roparska 1 banda komunistov v temno noč. 1 Morilec, ki je ustrelil Umnika, je bil po vsej okolici znan kot popolnoma pokvarjen človek, de-lomržnež, ki je le kradel in popival. Taki zločinski tipi so se posebno zbirali v "Osvobodilni fronti" in taki so tudi imeli glavno besedo . . . Ta zločinec je ubil tudi naslednjo žrtev zločinskega komunizma. (Dalje prihodnjič). Delajte v MODERNEM POSMPJU TBS TELEPHONE COMPANY, potrebuje ienck« pa hišno znaženj« « poslopij v mestu Stalno delo — dobra plala Poln ali delni ča« 6 večerov v tedna od 5:10 IV. do 1:40 ij. Zglaaite g« 9 Employment Off le« 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do S pop. vsak dam razen e nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO, Moški za skladišče Stalno delo zglasite se pri Brown Fence & Wire Co. 6560 Juniata Ave. Ave. severno od St. Clair iz Addison Rd. (87) Used Fat Makes Soap One pound of salvaged fat makes five bars of toilet soap. Save every of used cooking fat. " > , . i ' Ko so dobili Formoxo zopet v posest Kitajci, hi so odločili, da morajo japonski 'državljani zapustiti otok. Na sliki vidimo Japonce, ki z rolovsko vprego peljejo svojo imovino v pristanišče do ladje, ki jih bo odpeljala v njih domače deželo. Socialni odbor za slovenske emigrante Peggez — Lienz, 26. j an. 1946. na Koroškem — Lienz Velecenjeni gospod urednik! Prav za božične praznike s< bili po vseh slovenskih begunskih taboriščih naši otročički prijetno iznenadeni. Dobili si zavoje z izredno praktičnimi da. rovi in svežim sadjem, katerega večina v 1- 1945 ni še okusila še bolj j)a so bili presenečeni ko smo jim povedali, da je to dar dobrih tetk in stricev iz Amerike. Otroci in stariši so bili ginje-ni nad pozornostjo in dobroto svojih ameriških sorojakov in so nam naročili, naj se vsem za sedaj še neznanim in znanim dobrotnikom v njihovem imenu prisrčno zahvalimo. Nikoli ne bodo pozabili tistih, ki so se jih v najtežjih dneh njihovega življenja spomnili. Za svoje dobrotnike bodo molili v trdnem zaupanju, da bo dobri Bog vsem in vsakemu posebej poplačal njegov dar. Vljudno p rosi m o, gospod urednik, da blagovolite to zahvalo nedolžno trpečih otrok in težko prizadetih staršev objaviti v Vašem uglednem listu. Tej zahvali se pridružuje tudi Socialni odbor za Slovenske emigrante na Koroškem in vsem ameriškim dobrotnikom izreka toplo zahvalo za vso njihovo pomoč in razumevanje. • Porabljamo to priliko, gospod urednik, da se javno zahvalimo tudi Vašemu uglednemu listu, Vašim sodelavcem in naročnikom za izredno pomoč in tolažbo, ki nam jo izkazujete s tem, da se s tako ljubeznijo in odločnostjo za nas slovenske begunce zavzemate, nam pomagate, ko pravilno informirate naše rojake o našem zadržanju in o naši usodi proti lažnjivi in ostudni propagandi tistih, ki so nas oropali vsega in nam hočejo sedaj vzeti še poslednje, kar nam je ostalo: čast in dobro ime. Blagovoli, gospod urednik, sprejeti z izrazi zahvale tudi izraze našega globokega spoštovanja. M. škrbec, predsednik; Pernišek, tajnik. -_o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. ženske za čiščenje Dnevno delo polni čas „ od 6 zjutraj do opoldne v Stalno delo Zglasite se v Employment office, 5 nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. (89) PORTERS Moški za navadno delo poln dnevni čas stalna plača zglasite jse v Employment Office Wm. Taylor Sons & Co. (89) MALI OGLASI Nov lepotilni salon Mary Ann Tekaucic naznanja svojim mnogim prijateljicam, da je odprla lepotilni salon na 14605 Harvard Ave. Pokličite WA 1201. (88) Iščejo sobe Zakonski par išče 2, .3. ali 4 sobe z kopališčem, opremljene ali ne. Pokličite PO 0527. (88) PRIJATEL'S RADIO SERVICE 1142 E. 66. St. 90 dni garancija na vseh delih in popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zvečer. Trgovina: EX 2680 Stanovanje: EX 3985 JOHN ZULiCH INSURANCE AGENCY FRANCES' ZULICH, licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Hiša naprodaj Krasna hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, kopalnica iii dvojna garaža, 2 furneza, dvojni pod, ravna streha. Spodaj prazno kakor hitro se proda. V bližini Euclid Beach poulične. Tudi blizu trgovin, transportacije in šole. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500 (88) Naprodaj Prvovrstna farma 47 akrov, dobra poslopja hiša za dve družini 5 in 5 sob, 3. nadstropje dovršeno Za pojasnila pokličite PO 6727 C. A. Rybak (86) ^'aiifl i ij* Je neprijetno zaze-i!j()'e Pade Turjak? In če .Poslednji Legionarji? 111 setev kaže, da bi if|n gJaka .rodil tisoč Tur-fe^-t tisoč Legionarjev | "Kožico novih bojevnici, "Sevali m izpol- Turjaka. . . ■^J; Ne' sklanjaj se b Emirje!" mo radi!" Celo Pernetu so se zaleske-tale solze v očeh. Pa je bil trd \ Gorenjec in še vojak po vrhu. i Sedel je med fante. t Prav takrat se je od nekod j oglasila pesem. Kaj bi se ne? i Žuraj, Pograjc in Capuder so i bili med svojim fanti, ki so i jih radi imeli. i "Streljaj poveljnika!" je « vreščala komunistka. ' ; Pesem se je smejala nazaj: 1 "Mi se imamo radi, radi, radi, radi . ." ( "Predajte se, drugovi!" "Predajte se drugovi, Pucaj : komandanta!" "Ali boš tiho!" je planil Čr- ■ ček do okna, zgrabil stroj nico in zadrdral. sto tri," je spet štel študent. Grad se je spet zavil v dim. "Dve sto pedeset." Prah, se je nesedal na obleko in silil v oči. - Fantom so razdelili sadje. Seveda, sadje namesto vode. ki je niso mogli dobita iz vodnjaka. "Tri sto." Od dima in prahu je bilo v gradu kar temno. Marsikdo je mislil, da se bo zdaj (zrušilo. Pa se ni. Ura se je počasi po-mikakla proti šesti. "Tri sto šestdeset." Fantje so se pokanja že kar navadili. Strojnic niti slišali ' niso več. V zgornje nadstropje na okna so postavili lahke minomete. S težkim na dvorišču niso mogli streljati, ker ] so neprestano padale granate. Lahke minomete so naravnali ,na topovske položaje. Besno so zalajali minomeld. "Prekratko!" "Tri sto osemdeset . . " Na gosto so se oglasili mino-meti. Vendar topov niso do-; segli. Pa so se rdeči kljub i temu ustrašili in ustavili ognej. I "Tri sto pet in devetdeset," 'je poračal študent. 4 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 30, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATICIC Dobrodelna kampanja Dobrodelna kampanja katoličanov Cleve^^^ škofije, ki je razdeljena'v dva dela se je ,zff. dnevih. Prva se vrši za one, kateri prispevajo vsote. Druga in splošna pa malo kasneje. ' .^.j teh kampanjah, ki se vršijo vsako leto ob |r.-zaipopadene vse ustanove "Za onemogle in clrUg te" je znano že vsakemu. Nekateri boste prejeli v ta namen pisma ie,„ da "Catholic Charity Corporation," kateri s°^ feos sam prevzv. škof Hcban. Kdor bo kaj darov* > tem storil zelo veliko dobro delo. Načrt te K® ^ je je obširen, ki bo omogočil sijajna dobra de ^ dcče generacije, za stare in onemogle, za sir ke brez staršev itd. ^ ^ Vedite, da imamo med seboj mnogo tak'*1'^^ trebujejo takih ustanov. Kdor bi mogel in Je. ^ kaj prispevati v večji vsoti, naj takoj sp<>r0Cl sanemu. ANTON GRDINA, odbornik korporac«*^ K. S. K. JEDNOTA ***** POSOJUJE DENAR članom in neilanom na zemljišča in posestvi po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa j ***** i - ^ dos j Posojila so napravljena na tak način, 1 glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. 1 Za pojasnila in informacije pikite na: 1 i GLAVNI URAD K. S. K. JEDNO^ 351-53 NORTH CHICAGO STtlW1 ] JOLIET, ILLINOIS ^ krLTlJTJTJTrmjTJTJ^ J^ POPRAVLJAMO STR§S|fX 4B VRŠIMO VSAKOVK^j j GRADBENA D^Jjg /i^TflMk Prenovljenje je naša posebnost ^prt^LM H JjnralflB dobiti materljal za prenovljenje ,n Vo® KŠf Ufc^^ STREHE POKRIVAMO OD *'j0yO \ Vse tlelo je prvovrstno in v vase želite, se plačevanje uredi na ,eIJo«1' 1 jjJlEw plačila. Se priporočamo za nalc ^ VC-fflg KO V AC B«Ji\J " GENERAL CONTRA JY V KE 5030_956 E. 185. ST. IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllflllllllllHI"'" TAKOJ LAHKO POPELJEMO j ^nt** hV" Električne čistilce (vacuum cleaners), FILTEX, ® j izdelka vam lahko takoj dopoljemo. Pridite k nam in 8 ^io. Imamo tudi veliko drugih električnih hiSnlh Potre ^tf NORWOOD APPLIANCE & FURNIR 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUŠNIK, lastnik ...........A Kar «(V, to mi. Will Rogers Jr., levi na sliki, je tako silno podoben svojemu očetu, slavnemu filmskemu humoristu, da bo sedaj on nastopal v vlogah svojega pokojnega očeta, obenem pa je mladi Will tudi kandidat za senatorja: «n> ■ ^mdsumm V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE NESREČNE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA, ' SINA IN BRATA Corp. Edward L. Strauss ki je da! svoje mlado življenje za svobodo domovine nekje v Nemčiji dne 30. aprild 1945. Eno leto se v žalosti spominjamo preoridkega spomina dne ko sprejeli smo vest žalostno da Tebe ni več med živimi. Ljubi soprog in oče, šin in brat predragi na bojne polju si dal življenje nam v tihi žalosti oko se solzi ker prenaglo zapustil si svoje drage. V daljni tuji zemlji zdaj počivaš ni mogoče nam okrasiti Tvoj grob pošiljamo Ti pa venec očenašov spleten ki naj bo tvoji duši v blag spomin. Žalujoči ostali: SOPHIE. STRAUSS, soproga; ALAN EDWARD, sin; LOUIS in MARY STRAUSS, starši; LOUIS JR. in RICHARD, brata. Cleveland, O. 30. aprila 1946. USED FATS urgently A needed - : Mladi dečko, ki nam ga predstavlja gornja slika je "plave krvi." To je princ Neapeljski, Victor Emanuel, ki bo morda nekoč, če bodo Italijani še takih misli, postal kralj Italije. Victor je sin italijanskega prestolonaslednika Humberta. j'mm g ' ' m? WAS GO I MG TO SEND JUNIOR BUT COULDN'T AFFORD TO TAKE THE CHANCE HE LIKES 60A- 3HORTACE i " "Na, Dreja, le nabrusi ga," se mu namehne dekle in mu prijazno poda srp. Potem si sname z glave rdečo ruto in si z njo opuha vroče lice. "Jo, Lečinka, kako si zala!" ji pošepne fant. "Kar sami ogenj ti gori na ' licih." "Na licih že, srce je pa hladno," se mu predno nasmehne ona, a oči ji živo utrinjajo. "Hladno že, pa ne zmeraj," se ji hlastno približa fant. "Kajne, Lečinka, zdalje ni hladno," jo gleda on, neizmerno gladen njene ljubezni "Hihi, ne vem, morda zdajle ni," mu ona poredno pomežik-ne. "Lenka!" zadrhti on in ji objame roko. "Bodi moj a,. Lečinka!" ji dahne skoro proseče. Ona povesi glavo pa mu polagoma sname srp iz rok. Potem se spravi zopet žet. On si dvigne snop na koleno, in medtem ko ga povezuje, motri dekleta in njene pripogibe. Potem se nenadno pohuli k nji pa se z obema rokama oklene njenih golih nog. Nič ji ne reče, samo koprneče podrhteva, pod njo na kolenih skoro ihti. Jo, toliko silovitega nemira je v Dreju, kar duši ga v prsih, zdaj zdaj ga bo razgrnilo. Saj ni čuda: vsepovsod same verige, zločest in hlad pa srep pogled; zdaj pa se je naenkrat oklenil vročega dekliškega života sredi samega zrelega klasja, zraven toliko pšeničnega kruha in vina. In dekle 'se mu smehlja, to zalo dekle, kakor ogne.) ji žarijo lica in grudi ji drhtijo Dreja je čisto iz sebe, zdaj zdaj bo zakričal ali pa zajokal do brez um a gin j en. "Lenka!" Toda dekle se mu trga iz objema. "Dreja, si ob pamet? Saj vidiš, da vsi gledajo!" "Naj le gleda! Bodi moja, Lenka! Glej, pšenica je dozorela, in ti tudi, Lenka. Zrele pšenice hočem, tebe hočem, Lenka! Poslušaj: drevi pridem . ." "Hi, pridi, ko jo bomo omla-tili," se je nasmejala ona pa želaidalje. On si je dvignil nov snop na koleno. "Štrama!" je padlo od nekod. Dreja se je ozrl, še nepovezan snop spustil na tla pa skoro pobegnil. Bil je ranjen do srca. Jadrno je zakolobarilo krog pšenice, visoko rž pregazil kar prek, po ovinkih se izognil vsem žanjicam. Lenka se je ozrla nekaj krati za njim pa milo zavzdihnila. Derja pa je vezal zopet za! svojim žanjicami. Bil je videti sicer miren, ali bilo mu je ne-J izrecno bridko. Ob tako bujni letiini pa biti gladen vsega do-ibrega in mikavnega, je res bridko. Vendar pa Drejeva tegoba ni bila prav za prav taka, da bij spričo nje človek obupal. ReS| bridke so srčne težave, ali sča-i soma kar nekam preminejo.! Hujše je bilo vsekakor onim, ki so gladili resničnega kruha, bodisi črnega ali belega, da, saj niso premogli niti ovsenega. Za ozarami so hodili ti bajtarji, iz dalje gedali žetev, koperneče se ozirali na zvrhane vozove kruha. Saj, ne, da bi ga bili toliko lačni, ne, nihče "i umiral od gladu, ali slast do kruha jim je grenila zavest, da ga zemlja le ne rodi naravnost njim, ampak jedo šele \\i druge roke. lačni, ne, nihče ni umiral od gladu, ali 'slast do kruha jim je grenila zavest, da ga zemlja le ne rodi naravnost njim, amj5ak ga je do šele iz druge roke, nekateri komaj iz tretje — ali celo iz nobene. Da pohuljeno hodijo okrog žetve ti bajtarji. Tako radi bi poprijeli, da bi le na kak način deležni žetve, pretegnil bi se, na rokah vlekli vozove domov. Nekatri se kar niso mogli premagat«: priskočili so, poprijeli za žrd, metali j snope na voiz, samo da so se 1 dotaknili žita. Kar nekako od-| leglo jim, je, ko so si dom is š-jljali, da brez njih res ne more | biti prave žetve. ! Skukove ženske so pomagale J žeti na Podliparjevih lehah. I Nad vse zgovorno so venomer [hvalile lepo pšenico, tako da j jim je Podliparica komaj spro-iti pritrjevala. Mila pa kar iti pritrjevala Mila pa kar | molče same zase, kakor ne bi j spadala zraven. Zdaj pa zdaj 'se je ozrla naokrog, najrajši bi kam pobegnila - Tam za žitom je videla kolobariti Mur-i novega Matejca, in kar željno se je ozirala tja. E, brhek po-bič te Mete je c, marsikatera se je željno ozirala za njim. Nekaj časa se je tam opletal, potem 'pa izadel na ramo težko žrd. Nesel jo je mimo Podli-parjeve njive. i "Vrgla t;e bo, Matejec, vrgla!" mu je zaklical Podliparjey Mohor. "Ja, skoro bi me," je odvrnil Matejec modro. "Še tri take navrh, kajne/' popravi Mohor. "No, le trdo jo pritegni." "Brez skrbi." "Potem pa pridi še k nam ] pomagat, Matejec," 'mu zakii-če Mila. i "Tisto, pa že, če ne bo dež," . je odvrnil fant in šel svojo pot. 1 Milo je gledala dekle za njim. Kako jo je včasih prijazno nagovoril, naravnost kleče plazil je za njo, prav ko . Odrinov. Bh, Mila se ni zmenila za nikogar, samo ze enega. Zdaj pa kar mre za prijazno besed fanta, najsi bo ta ali oni. In jo je Matejec kar tako na kratko odpravil. Bi se vsaj malo pošalil in rekel morda: "Ja, pridem, Mila, če boš ti nam vrnila." Ne, kar pres-j lišal je njene prijazne besede! pa šel hladen mimo, se niti ozrl ni nanjo. No, vse kar je prav. Zastranj tistega črnavsa tudi ne gre daj bi Mila skoprnela od hudega. Sicer pa tudi ni bilo vse tako kot ljudje govorijo. Rada sta se' imela, to je res, pa to ni taka| grehota, saj jih imajo rade tu-1 di druge. No, zdaj ga ni več.! in .Mila hoče vse tisto prebo-j leti; ali kaj, ko ga pa ne more' pozabiti". Saj je bil izredno ljubezniv z njo tisti njen Ka-nut, in če se zlepa ne vrne, bo Mila umrla. Saj zaradi njega samega bi še ne bilo toliko mržnje v ljudeh, ali zastran Tilna gre, ki ga je spravil Kanut tja dol. Sicer je pa Tilen j tudi deloma sam kriv. Na last-Ine oči je videla Mila tedaj spomladi, kako je Tilen brcal Kanuta; pa v druge šajmule ni, ko so ga vendar tudi drugi nažigali z žilavka, ne, le v Kanuta je venomer rinil. Mila je gledala izza'vrtne seči in natanko videla, kako je slednjič Tilen z vso silo brcnil Kanuta j s škornjem prav tja pod terbuh. da se je ubogi Kanut kar sesedel. No, nazadnje ni čudno, da so Tilna potem odgnali. Ljudje so pač čudni in nočejo razumeti, da je končno tudi Kanut iz krvi in mesa, še morda ibolj ko Tilen. Saj ga j t skoro pohabil s tistim rooav-jsarskim škornjem, in prav za-J stran tega je moral Kanut do-i rnov. Sicer se bo kmalu vrni i, |kakor ji je obljubil, duši govo-jre zlobni jeziki, da jo je steg-i nil odtiod ilz trahu, ke sta se Tu-j nova brat zaklela, da ga uoi- l.jeta. i j Mila je vsa obupana, ko to i premišlja. Še celo v snu jo mu-Ičijo tegobe. Ni deigo kar jo i imela burne sanje. Sprehajala se je s sojim Kanutom po zavrtih. Bilo je v večernem mraku. Kar nakrat se je snel od ne-jkod Tilen pa.zdrjai proti njima. ; Nekaj je zakričal in se zagnal |z neznansko jezo nad Kanuta. j Ta je supstil Milo pa zbežal, j a Tilen za njim. Jo, Milo je j kar presunilo, kajti Tilen je vihtel neko verigo v roki. Kanut je bi uren in prožen, ali Tilen ga je kmalu dohitel pa ga je nemilo oplazil z verigo. Kanut je bil uren in prožen, ali Ti- Tilen brž zopet pod trebuh. Mila je zakričala — pa se prebudila vsa izmučena. No, Tilnu tega noče zameriti, saj mu niti ne more. Kar je, je. Saj če se Tilen prej vrne kot oni, potem bo Mili na izbiro. Odločila se bo končno pač morda tudi za Tilna, samo da bo- mir. Saj Tilen bo imel grunt, Kanut pa, kdo ve. Pravil ji je, da imajo doma lep ribolov. Kdor prej pride: Ti. len — Kanut, Kanut — Tilen; oba ji plešeta po glavi. "Glej no, kako žanješ!" jo je dregnila mati. "Kam boš s takim snopom? Žanješ kot bi se ti sanjalo" Mila je pričela zdaj prekladati klasje; sklanjala se je niže in niže, nazadnje pa kar zaihtela. Obšla jo je neznanska bridkost. No, ti, ki nikakor niso mogli k žetvi, so pa prišli pozneje na svoj račum. Žito je bilo v togih — in bajtarji so vedeli, da ga mora nekdo omlatiti. Požele so ga ženske roke, om-latile pa ga ne bodo same žen-jske, saj mlatve brez moških .si 'skoro ni mogoče misliti. In res, kar prežali so na mlatev. Snop. je se ni utegnilo dobro presu-šiti, so že pritiskali mlatiči, češ, da bi se žito ne osulo ali ga ne okavsale kure in druge tatinske tiice. Pod Šimnov kozolec sta prišla Cavs in žena. Nista kaj dolgo gruntala, temveč kar popadla sta snopje in ga nosila na skedenj. No; so pa le brž opazili Repčevi, kdo se je udinjal k Šimnovim — in tokaj sta bila tu Repec in Repčevka. Saj so tudi Rejčevi želi Šimno-vo žito, ga imajo pač pravico tudi mlatiti- Ne .le pravico, dolžni so celo. omlatiti ga. In so z vso vnemo poprijeli, prav kot bi jih bila Šimenca kdo ve kako vneto pro'sila, naj pridejo mlatiti. , Ne, Šimenca se niti zmenila hi, kako bo z mlat-vijo. Kar nakrat je zaslišala, da mlatijo; in je prišla pogledat, /pa so res mlatili in se strmeči ženi samo prijazno na-mehnili. "Ja, saj pa menda ni še pre-sušeno," je rekla. "O, pa še kako! Saj se kar samo osipa." "Hm, kdo bi si mislil." No, nazadnje ji je bilo kar prav, da mlatijo, le mnogo dela jo čaka spričo tega, kajti mlati-čem bo • trebo dobro postreči. Morala je iti torej zamesit kruh pa pripravljat 'kuho. No, saj mlatiči niso prišli -zastran tiega, prišli so zgolj iz prijaznosti in pa zato, da bi žito ne vzelo konec v stogih. Mlatijo torej cisto brezplačano in še1 kako radi; ne marajo niti kaj posebnega jesti, se ni treba Šimenci truditi, saj ima že itak cWolj brig in tegob. Vendar pa, ako že mlatijo, tudi ne gre, da bj mlatili lačni, saj Šimenci -------------^ t ni sile, polno kasco ' ^ neki naj sne vse te P^ — Oprezovali pa -s0 _ pf skednja še (lrUg!i'.'ui(iif Slakovi, Kljunovi _b> mlatili pri Šimnovih-tiči jih ne puste bl^1'-Žel, ta naj mlati. J. ^, vnemo so to mlilt viharno, ne, z "^^pjti. ' so pritrkavali P° s-so retali in vojali segali v kup ''zrn-'a,Jvi|ii| ga presipali in °1)U . dali to dragoceno ziijJ^fl \ a v sebi ta sveti Jo, toliko