Zmota zastran zelene kave. Dosti vas, dragi Slovenci, v Terst prihaja in sicer prav pogostama, ali pridete vozniki tergov-skiga blaga ali prodajavci domačih pridelkov, ali v drugih opravilih. Kadar se tit po lepih dolgih in širokih ulicah sprehajate, ogledaje lepo in umetno sozidane hiše ali čudolepe z mnogimi tkavskimi ali umetalskimi izdelki napolnjene založnice štacunar-jev, zapazite tudi semtertje pred založnicami ve-licih tergovcov po štiri, šest in več delavcov, kteri sparama hodnične ali konopnene vreče (žaklje) terdno deržaje, si jih verlo eden proti drugimu mečejo in neprenehama mahajo z njimi. Po vrečih, komaj na deseti del napolnjenih, nekaj rešeta, in kader od nekakošne notranje višnjevozelene farbe zlo umazane pridejo, jih delavci z drugimi namestijo in svoje delo vnovič začno. Ali veste kaj je to? To je farbanje kave (kofeta), — opravilo po kterim vam, vašim gospodinjam ali vašim poslam pri vas doma kupci in štacunarji malopridno kavo za dobro, in kavo srednje baze za boljši prodajajo. To pa ni obertniško opravilo, po kterim se sirovi natorni pridelki izdelujejo , ki drugači ljudem v porabo priti ne morejo. Kava je le takošna za človeški živež zdrava in dobra, kakoršno je Bog dal, to je, kakoršno je zernje iz tiste češnjice in iz tistiga mešička, v kterim zavito je na drevesu dozorelo, zruženo bilo; ravno kakor fižol, grah in drugo sočivje je le takošno za človeški živež dobro, kakoršno je bilo iz stročja zruženo ali zmlačeno. Namen farba-nja kave je pa, zernju lepši videz napraviti, in za to opravilo, brez de bi se nje notranja last-, nost in slast le za bilico popravila, ceno čez vrednost povikšati. To je tedaj, če smemo pravo ime povedati, očitna sleparija. Pa niso ne pošteni teržaški tergovci in tudi ne vaši domači kupci te sleparije toliko krivi, kakor marv,eč Vi sami zato, ker mislite, de je le zelejia kava nar boljši. Ni še dosti let, odkar se v Terstu kava zeleno farba, in ne ve se pravi vzrok tega opravila. Pravijo, de je nek tergovec zapazil, de je kava čeravno srednje baze, med ktero se je nikoliko indige in oglja žatrosilo, lepo oglajeno, zelenkasto zernje dobila, de je tedaj kavo, kar jo je v svoji založnici srednje baze imel, s stolčenim ogljem in indigo obdelati dal, in tako kupcam za skušnjo poslal, in de je zeleno farbana kava ljudem, ki jo na drobno za živež kupujejo, zlo dopadla. Berž ko ne, so jim tudi štacunarji, nadjaje se večiga dobička, nakvasili, de je zelena in pa le zelena kava nar boljši baze. Morde je tudi k ti zmoti pripomogla tista golufija, ki je v Olandii že dolgo v navadi. Tam kavo na rumeno (žolto) farbajo, sogrejejo sirovo zernje na vročih železnih ploščah (plehih), de rumenkasta postane, kakor v začetku v ponvi, kader se žge. S tem pa so ljudje na dvoje goljufani, pervič na teži, ker se sogreta kava narase in težji pride, — drugič na ceni, ker slabo amerikansko kavo za dobro levantinsko ali indijansko plačujejo. Ogibati se tiste goljufije, so se mende ljudje v naših deželah na zeleno kavo vergli, pa zabredli so iz ene goljufije v drugo. Resnično je, de zdaj na Krajnskim, Koroškim, štajarskim', in tudi na Mažarskim v sta- cunah večidel le po zeleni kavi poprašujejo,tako de so kupci prisiljeni le zeleno kavo narocevati; tergavci pa, njih opravilniki, in clo njih delavci se taki zmoti posmehujejo. (Dalje sledi.) 114 Zmota zastran zelene kave. (Dalje.) Ce se je ta zmota po nesreči med ljudi za-plodila, se je bodo pa tudi zopet znebiii, če le lastnosti kave umno pomislijo in opravilo poznajo, kako se kava zelena naredi. Farba ni nikakor razsodno znamnje lastnosti in dobrote kave, in v tergovini se je clomalo najde, de bi sama na sebi, zelena bila. Iz Arabije in Abisinije (v Afriki), kjer je njeni pravi dom, so kavo povsod zasadili, tedej raste zdaj po vsili krajih sveta, v Asii, Afriki, v zahodni Indii ali Ameriki in po njih otokih tako delječ proti severju, dokler po potrebni, svoji natori pristojni gorkoti in po druzih podnebnih okoljšinah dozoriti zamore. Samo v Evropi, v našim delu sveta, ne raste. Brezštevilne so njene baze, različne po deželah in krajih, kjer raste. Pa vender se v tergovini le tri poglavitne baze razločijo, i. Arabska ali levantinska kava. 2. Južno-Indovska, in 3. Zahodno-Indovska ali Amerikanska kava. Zernje levantinske kave je nar manjši in po primeri proti drugi nar bolj tamne farbe, pa nikakor zelene; tista kava, ki nam iz Moke vArabii pride, je nar imenitniši, če se ravno njeno rujavo-černkasto, večidel še v svojih mešičkih zavito zernje, na videz malo priporočuje. Indovska kava, to je tista, ki v južni Indii in na nje otokih raste, 122 ima veliko in rumenkasto, iz otoka Java pa bledo, skorej belo zernje. — Amerikanska kava imazernje srednje velikosti, sploh zelenkaste farbe; pa boljši baze se tudi na rumenkasto veržejo, kakor kava iz Martinika, ki ima okrogljato sivo, in nektere braziljanske baze, ki imajo tamno-ru-menkasto zernje. Že iz tega vidimo, de zelena kava se le v Ameriki dobiva, pa še manj kakor jo tam zelene doraste, je do nas pride zato, ker se farba spremeni. Višnjevo-sivo zernje Marti niš ke kave kmalo obledi, in zelene farbe zarumenijo. Iz Amerike v Evropo mora kava celo grozno široko morje (Ocean) in do Tersta še tudi veči del sreddežel-skiga morja v brodu preplavati. Na tako dolgi poti pa zrak, kislic iz podnebja, solnate soparce in morska voda farbi in pa tudi notranji dobroti kave kar velike premembe načinijo; posebno zelena farba vsa obledi ali zarumeni tiste kave, ki je berž po dozo-renji v bačvah (sodih) dobro natlačena poslana bila. Vse to spričuje, de zelene kave clo malo do nas pride, in de je prazna vera, zeleno kavo nar boljši ceniti in po štacunah le po zeleni kavi popraševati. Če pa vender ljudje le zeleno kavo imeti hočejo, kaj je storiti kupcam in tergovcam? Prisiljeni so, kavi toliko poželjeno zeleno farbo načiniti. Kako se pa to naredi? Naredi se tako le, de Vi zeleno kavo kupovaje in vživaje si svoje zdravje podkopujete in po verhi pa še denar tratite. Kavo farbati se rabijo tri reči. Pervič indiga, ktere v prah stolčene na vsako vreče eno dobro pest denejo. Indiga je izlečik nekih rastljin, ktere stran drugih obstojnih delov višnjevo farbo v sebi imajo; posebno dobra za to je rastljina, tudi indiga imenovana. Listje (pirje) takih rastljin v vodi močijo, dokler voda farbo izleče, ktera na dno pade in se po odcejeni vodi v koščkih posuši. Per-vini take farbe sta nekignjilic (Stickstoff) s kisli-cam, kteriga iz vode in podnebja na se vleče, kemijsko zedinjena. Pa ima še druzih obstojnih delov v sebi; nar lepši tergovska indiga ima še v sebi nekoliko kislo rumenine, smole, apna in železo-kisline. Po mnogim namenu v rokodelsko ali obert-niško porabo morajo indigo še svojih ptujih obstojnih delov po kemijsko očistiti; pa za farbanje kave se tudi nar slabši indiga rabi. — Drugo reč tergovci za skrivnost imajo in se od njih lahko ne zve. To je železo z žeplokislino zedinjeno ali zeleni vitrijol. Od tega med indigo na vreče za eno žlico denejo, zato de se obstojni deli indige ločijo, de se višnjeva farba na zelenkasto spremeni in se zernja bolj stanovitno prime; zakaj če bi samo indigo rabili, bi farba le višnjeva (plava) bila in bi se lahko od zernja odergnila. - Tretja reč je v prah stolčeno oglje, in ga pride kmalo v začetku ali pa pozneje tudi ena pest na vsako vreče. To stori, de se zernje še bolj ogladi in pa de zelena farba svitla ne ostane, temuč medla ali tamno zelena pride. Obstojni deli indige in vitrijola se po suhi poti težko ločijo in zedinijo; pa verlo mahanje in zibanje kave v vrečih stori, de se vse skup sogreje, in se vender nekej farbe loči in zernja prime, tako de vsako zerno kave s tanjko tanjko kožico zelenkaste farbe prevleče. Ker so pa vsi obstojni deli indige in vitrijola sklijoči, žgeči in razjedljivi ter strupeni, tudi vsako zerno farbane kave strupeno kožico dobi. Pravijo sicer, de se zelena kožica per žganji kave sožge in v prah razpade, ter človeku, kteri farbano kavo vživa, nič ne škodje. Pa to ni ravno tako razjasnjena resnica. Znano nam je, de se sirova kava že samo od močnih dišav, če jim je blizo, spridi; posebno amerikanska kava, ki ima bolj mehko zernje od levantinske ali indovske, je spridenju močno pod-veržena, zato dostikrat kava, ki jo iz Amerike pošiljajo, od ruma, siroviga sladkora, popra, žbic, in druzih dišav, ktere so ž njo v brodi naložene bile, zopern duh in skliječi slad dobiva. Tudi tergovci kavo v svojih založnicah od dišav in kislin dalječ proč spravljeno derže, de se jim ne spridi. Če tedaj kava, brez de bi se jih tišala, le blizo nekterih reči leži, zopern slad dobiva, kolikanj več morajo reči, s kterimi jo dergnejo in gulijo, njeno notranjo lastnost otrovati? Znano je tudi vsaki gospodinji, de perva stopnja žganja kave je ta, de zernje od vročine nekej oljnate mokrote iz sebe spusti, komur pravijo, de se poti; s to mokroto zedinjena se pa zelena farbna kožica še le bolj zerna prime, namesti de bi se odrušila. Zeleno farbana kava tedaj ne more nikakor zdrava biti. (Konec sledi.) Zmota zastran zelene kave. (Konec.) Druga bolj občutljiva škodljivost farbanja kave je pa potrata denarjev. De se kava pofarba in potem se zeleniga prahii očisti, je treba dela in stroškov. Dva delavca na dan javalne sto funtov kave obdelata, in očistiti jo, je treba dveh re-šetaric, ki jim pravijo sezulote. Plačilo eniga delavca je v Terstu po navadi en goldinar na dan, ene sezulote pa po pol goldinarja. Tudi indiga in vitrijol denarje veljata, tako de stroški farbanja na funt kave nar manj na dva krajcarja pridejo, ktere tergovec k ceni pripiše, Vi jih pa, ni dru-gači, plačati morate. Verh tega pa še pride povik-šanje cene čez pravo vrednost kave, zakaj ogla-jena in pofarbana kava je vsa drugačna, vsa lepši kakor druga, ki je sama na sebi; zato pa tudi šta-cunarji slabo kavo za dobro in srednjo za nar boljši prodajajo, in Vi, gotova je, funt farbane kave,razun zgorej imenovanih stroškov, še po dva, tri krajcarje čez vrednost plačujete. Nar veči sleparijo pa samogoltni tergovci uganjajo s havarjano ali mornano kavo, to Je s tako, ki je od morske vode premočena bila. Če tako popolnama sprideno kavo dobro v vrečih ogulijo in pofarbajo, jo lahko nevednim za kavo saj srednje baze prodajo. Mornana kava se da res nekoliko , pa nikdar ne popolnama, popraviti, če jo z vrelo vodo večkrat zapo-redama polijejo in sproti posuše; pa tak opravik je za tergovce predolgočasno in nerodno delo, farbanje je ložeje in hitreje. Še ni dolgo, kar je nek tergovec dosti take spridene kave nakupil. Treba je bilo nar pred posušiti jo, in neki delavec jo je na plahtah ob soncu razlečeno varoval; drugptiij delavec ga memo grede posmehovaje praša: kaj se pariš tu, sej ti je nobeden ne vzame, če jo zastonj daš? Kmalopo tem se je slišalo po ulicah šepetanje in rešetanje, de je bilo kaj; farbali so jo, in tista kava, ki ni bila kar za nič, in ktero berač v Terstu zastonj vzeti se bi pomislil bil, je odrinila na Krajnsko in naprej, — prodali so jo, sej je bila zelena! De bi se pač kak resnicoljub kupec ali šta-cunar med vami najdel, kteri bi farbanje s kavo slabe baze,in zna morji sprideno kavo pričo ljudi poskusil: prepričali bi se očitno, kako se zvunanji videz slabiga in sprideniga zernja kave močno popravi , in kako lahko je s tako farbano kavo tiste oslepariti, kteri menijo, de je le zelena kava nar boljši. Pa sej boste tudi brez take skušnje svojimu rojaku verjeli, ki skrivnosti farbanja na tanjko pozna, vam pravo resnico pove in upa, de bo ta sostavek krivovero od zelene kave kmalo razkropil. Farbana kava se od druge že na videz razloči; če tri, štiri zerna med belim popirjem dergneš, se zelena farba saj nekoliko na popirji pozna; če nekoliko zern farbane kave v kozarec vode deneš, se farba kmalo odmoči, narpred zelenkasto-rumena, potem pa, kader kavo v vodi pomešaš, prav gnjusno umazana pride. Čista ne farbana kava med popirjem nič farbe ne pusti, in voda, v kteri jo namočiš še le čez dolgo enmalo zelenkasta postane. Ne prašajte tedaj v šta-cunah po zeleni kavi, ne kupite je, če vam jo šta-cunar še tako hvali. Kupovajte le čisto ne popačene kave, ktere zernje je vse enakšno, nič ali clo malo raztolčeno, razdrobljeno, brez prahii in peska, in ktero med dianama dergnjeno nič ptujiga ali pa clo zoperniga duha ne kaže. Tako boste svoje domače kupce in štacunarje prisilili le natorno kavo pri tergovcih naročevati, in jo boste po nji pravi vrednosti plačevali; oskerbeli si boste svoje zdravje in svoje mošnjice, pa tudi vstregli mnogim Teržaškim tergovcam, zakaj v hvalo Tersta moramo reči, de, če jih je tudi nekoliko tergovcov, ki si z malimi denarji in z malopridnim blagam hitro obo-gateti prizadevajo, vender nar veči del izmed njih so pošteni in pravični možje, kteri sleparsko farbanje kave le prisiljeni in z očitno nejevoljo opravljati dopuste. J. Cerer. 132