MED TEORIJO IN PRAKSO Plesna dejavnost kot izbirna vsebina na posebnem programu vzgoje in izobraževanja Mateja Žvokelj Kostanjevec, prof. def., OŠ Helene Puhar Kranj Plesna dejavnost pri posamezniku spodbuja pozitivne spremembe na socialnem, čustvenem, motoričnem in kognitivnem področju. V prispevku je predstavljena plesna de- javnost kot možnost izbirne vsebine na Posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Naj- prej sta opredeljena Posebni program vzgoje in izobraževanja in izbirna vsebina kot del tega programa. V nadaljevanju je opisano izvajanje plesne dejavnosti z učenci. Na koncu prispevka so podane sklepne ugotovitve, in sicer, da plesne dejavnosti pozitivno vplivajo na čustvena stanja pri učencih in so obogatitev izbirnih vsebin na Posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Posebni program vzgoje in izobraževanja sto, štirinajsto in petnajsto leto šolanja, na šesto sto- Učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem pnjo pa je učenec vključen šestnajsto, sedemnajsto, razvoju so vključeni v Posebni program vzgoje in izo- osemnajsto, devetnajsto in dvajseto leto šolanja. braževanja, kjer njihovo šolanje zaradi upočasnjene- Učenci med stopnjami prehajajo po kronološki sta- ga razvoja poteka drugače in je zasnovano razvojno. rosti in ne glede na osvojene vsebine v posamezni Zaradi znižanih sposobnosti učenci z zmerno, težjo stopnji izobraževanja. V posebnem programu vzgo- in težko motnjo v duševnem razvoju niso nikoli po- je in izobraževanja spodbujamo otrokov razvoj na polnoma samostojni. S posebnimi vzgojno-izobra- zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, go- ževalnimi procesi pa njihovo stopnjo samostojnosti vornem in socialnem področju. Učenci pridobivajo in neodvisnosti lahko razvijamo do optimalnih meja. osnovna znanja in spretnosti in se navajajo na čim bolj aktivno, delno samostojno vključevanje v okolje Program je razdeljen na dva dela, in sicer na obvezni (Grubešič 2014). in nadaljevalni del. Obvezni del vključuje tri stopnje – vsaka stopnja traja tri leta. Na prvo stopnjo je učenec Izbirne vsebine na posebnem programu vzgoje in vključen prvo, drugo in tretje leto šolanja, na drugo izobraževanja stopnjo je učenec vključen četrto, peto in šesto leto Izbirne vsebine so del Posebnega programa vzgoje šolanja, na tretjo stopnjo je učenec vključen sedmo, in izobraževanja. osmo in deveto leto šolanja. Nadaljevalni del progra- ma vključuje ravno tako tri stopnje in za učenca ni Mladostniki od 4. do 6. stopnje posebnega pro- obvezen. Na četrto stopnjo posebnega programa grama izobraževanja imajo na voljo 2 uri izbirnih je učenec vključen deseto, enajsto in dvanajsto leto vsebin na teden. Izbirni vsebini si izberejo sami šolanja. Na peto stopnjo je učenec vključen trinaj- glede na svoje interese. Šole se trudijo, da ponu- 68 Didakta dijo čim več različnih izbirnih vsebin, hkrati pa Plesna dejavnost kot izbirna vsebina mora biti nekaj izbirnih vsebin prilagojenih tudi Izbirno vsebino je obiskovalo 8 učencev s posebni- za mladostnike, ki imajo težjo in težko motnjo v mi potrebami, ki so vključeni v IV. do VI. stopnjo Po- duševnem razvoju ali so težje gibalno ovirani. sebnega programa izobraževanja. Vsi učenci imajo zmerno motnjo v duševnem razvoju, med njimi so V učnem načrtu je zapisano, da je cilj izbirnih bili trije učenci z Downovim sindromom, ena učen- vsebin razvijanje socialnih spretnosti, veščin ter ka pa z lažjo motnjo v gibalnem razvoju. Izbirna vse- vključevanje v širše socialno okolje. Načrtovanje bina je potekala celo šolsko leto, enkrat tedensko, in izbirnih vsebin mora izhajati iz Posebnega pro- sicer prvo uro pouka. Plesali smo eno uro, saj šolske grama vzgoje in izobraževanja za 4., 5. in 6. sto- ure na posebnem programu trajajo 60 in ne 45 mi- pnjo, ob upoštevanju močnih področij učenca. Na nut. Učenci, ki so bili sicer iz različnih oddelkov, so koncu šolskega leta učenec dobi opisno oceno o se tekom srečanj med seboj spoprijateljili, vzposta- vseh usvojenih znanjih, spretnostih in veščinah, ki vili so pristne medosebne odnose. Skupina je lepo jih je pridobil pri izbirni vsebini. sprejela tudi gibalno manj sposobne. Vsi so se zne- bili strahu pred plesom in gibalnim izražanjem, niso Naloga plesne dejavnosti kot izbirne vsebine na bili v zadregi, če so morali samostojno gibalno izrazi- posebnem programu vzgoje in izobraževanja je ti določeno vsebino. Največji doprinos plesne dejav- predvsem, da se učenci sprostijo, se pri plesnih nosti je bil opazen ravno v dovzetnosti za ustvarjalne dejavnostih prijetno počutijo, pridobijo pozitivno dejavnosti. Pri nekaterih se je povečalo zanimanje samopodobo, se družijo in telesno razgibajo. za motorične aktivnosti. Na psihomotoričnem po- dročju je bil pri večini viden napredek predvsem pri Psiholog Glasser (1994) uvršča potrebo po zaba- orientaciji v prostoru, koordinaciji gibov celotnega vi med 4 psihične potrebe, za katere verjame, da telesa in vzravnani drži telesa. Tudi v usklajenosti so zapisane v naših genih. Le-te psihične potrebe gibanja v skupini oz. v podrejanju lastnega gibanja opredeli takole: gibanju skupine so izjemno napredovali. Naučili so - potreba po pripadnosti: ljubiti, deliti, sodelovati, se opazovanja drug drugega. Samostojno niso za- - potreba po moči: samopotrjevanje, pozitivna čenjali ustvarjalnega procesa, z dobro motivacijo samopodoba, in vzbujenim interesom pa sem opazila določene - potreba po svobodi: ustvarjanje, gibanje, elemente ustvarjalnosti, ki so se kazali v nepopolni - potreba po zabavi: motivacija, sprostitev. imitaciji, izmišljanju novih gibalnih motivov in plesni improvizaciji. Občutki uspeha in samopotrditve pri Gibno-plesna dejavnost zadovoljuje potrebe po plesnem izražanju so večini povrnili veselje do gibal- moči, svobodi, ljubezni in zabavi. Hkrati pa spod- nih aktivnosti. buja in vpliva na človekov telesni, intelektualni in socio-emocionalni razvoj. Umetnost (gibno- Sklepna razmišljanja -plesno) lahko uporabimo kot sredstvo zdravlje- Na osnovi opažanj pri izbirni vsebini Ples lahko za- nja motenj, preprečevanja motenj, kakor tudi za ključim, da učenci s posebnimi potrebami v gibal- osebno rast. nih aktivnostih radi sodelujejo. Gibalno izražanje, petje in ples so jim v užitek. Na pozitivnih čustvih, Pri osebah s posebnimi potrebami lahko uspešno ki nastajajo ob gibnem ustvarjanju, temelji pozitivna uporabimo različne oblike pomoči z umetnostjo, komunikacija, ki je osnova ne le boljšemu sporazu- ena izmed teh pa je prav gotovo ples. mevanju teh oseb z njihovim okoljem, pač pa tudi socialno bolj prilagojenemu vedenju. Gibno-plesno Glede na to, da sem bila sama že od osnovne šole izražanje pa ni pomembno le za osebe s posebnimi naprej vpeta v plesno ustvarjanje, sem na osnovni potrebami, pač pa tudi za njihove učitelje, saj tudi šoli s prilagojenim programom, na kateri delam, njim nudi možnost ustvarjanja v gibanju in preko oblikovala vsebinski načrt za izbirno vsebino Ples. tega doživljanje zadovoljstva in zabave, kar pa vodi k Pri izvajanju te dejavnosti me je zanimalo pred- uspešnosti in zadovoljstvu v svojem poklicu. vsem vedenje in doživljanje učencev pri plesnih dejavnostih. Izbirno vsebino je obiskovalo 8 učen- cev s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v 4. Literatura in viri: do 6. stopnjo Posebnega programa vzgoje in izo- Bunt, L. (1984): Music therapy. London, New York: Routledge. Glasser, W. (1994): Kontrolna teorija. Ljubljana: Taxus. braževanja. Pri izvedbi dejavnosti sem uporabljala Liebmann, M. (1989): Art therapy for groups. London, New York: različne plesne zvrsti, poudarek sem dala proste- Routledge. Mees Christeller, E. (1996): Umetnostna terapija v praksi. Ljublja- mu gibalnemu ustvarjanju ob zunanji ali notranji na: Kortina. spodbudi, plesni dramatizaciji ter didaktičnim in Grubešič, S. (2014): Posebni program vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod rajalnim igram. Pri srečanjih sem opazovala pred- RS za šolstvo. Dostopno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/ vsem skupinsko dinamiko in plesno izraznost in MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/ OS/Posebni-program-vzgoje-in-izobrazevanja/Posebni_pro- prišla do sledečih ugotovitev. gram_vzgoje_in_izob.pdf, 15.03.2020. 69 Didakta