Politični ogled. Avstrijske dežele. Jesea se nam kaže že po vaeb straaeb, tudi v tem, da se pričae delovaaje važaih zborov. Sedaj je prvi drž. zbor na vrati, saide se dae 11. oktobra aa Duaaju. Kaj vse da dobi v delo, ai še zaaao, toliko pa je meada gotovo, da bode aaučai miaister od če8kih in meaimo, da tudi od slov. poslancev slišal britkih. Tacib. si je pač pošteao zaalužil. — Na Duaaju je te dai aek zdravniaki zbor, pri ajem so možje iz vseh avstrijskih dežel, hodi jim pa za to, kaj da se aaj izgodi, da se odvrae aevaraost kacih kužaib bolezai. — Jurij Lienbacher, odločea, katolišk mož pa vse preveč Nemec, hoče aedaj aemške koaservativce dobiti na svojo straa. Ne vemo, če ima mož kaj upaaja za to, toda kaj prida bi to ae bilo. — Župan zlate Prage, F. Vališ je umrl na aaglem in mesto ajega poatal je dr. Fr. Šolc, staročeh, župan česke stolice. — V Gradcu so imeli uae dai čudaa gosta, dva iadijanska priaca, Shri Khenarji III. ia njegov brat Ko looba ata tje prišla ter sta 8i ogledovala mesto. Ljudje so ju se ve, da čudeč 8e ogledovali. — Prav v oaem mestu so dobili sedaj drugo aovost —meaarja za oale. Meso prodaja po 26 kr. kilo. No kdo ai ga bode kje kupoval! — Mil. kaezoškof Krški, dr. J. Kaha, je v hudi zameri pri nemških liberalcib, to pa zato, ker ae mara iti z ajimi. To mu je ae ve da aemogoče, dokler je katoliak akof, aicer 8e pa mil. gospod malo meai za ajih — burke. — V Gospej Sveti aa Koroškem imajo velik zvoa, ki bode dne 4. oktobra star dve sto let, težek pa je 123 starih ceatov. — Letina je aa Koroškem, kar se tiče ajde ia krompirja, letos prav dobra. — Narodaa čitalnica v Ljubljaai pripravlja se za prazaovanje svoje 251etaice, dae 23. oktobra leta 1862 je stopiia v življeaje. — Pri Vipavi aa Kraajskem ao trgatev prioeli ia bvalijo se, da bode njih viao izvrstao in ga še po vrhu veliko! — Med slov. ljudstvo po Goriškem se je vrinila slaba aavada, da kolae po italijanaki. Italijaaske kletve pa so tako grde, kakor so pri aas madjarske. Tedaj proč z ajimi! —• Na Furlanskem preti ljudem lakota, ker je bila velika suša akorej celo leto. Ljudje bi jo aajraji kam potegaili, toda ae ved<5, kam. Bog se jib. uamili! — V Tratu se je neka delalka umorila. To oadi sicer ui redko, ali oaa je to z aavadaim nmihcem" atorila, nič maaj, kakor desetkrat, si gaje riaila v prsi.— V Rojaai pri Tratu uč6 8e otroci v šoli raji aemščine, kakor pa laščiae. No ee jim je katere treba ae učiti, bolja je še že aemščiaa. — Po vaej Istri se atavi sedaj brv. ljudstvo na svoje noge ter se otreaava Lahov ali laboaov. To je prav. — V Pešti vrač se sedaj imeaitna posvetovanja akupaib miaistrov. — Raz kipa Deaka so uao aoč ukradli prte, v katere so ga zavili, dokler bi ga — dae 29. septembra — svitli cesar ae odkril. Tatov še niao ujeli, pač pa so kip obili v deake. — Miaiater Tiaza je imel volilea sbod v Velikem Varadiau, toda kar je volilcem povedal, bile ao sicer lepe, pa prazne besede. Vunanje države. Cedalje bolj se vidi, da ae store vlade uičeaar, aaj pride ubogo bol- garsko ljudstvo do miru. Kakor kaže, aič- ae stori nobena vlada aiti za Koburžaaa aiti zo- per ajega. — V Srbiji se vrše prihodaje dai volitve za akupščiao, ta je oadi to, kar je pri aas drž. zbor. Rističeva straaka dobode gotovo večiao poslaacev. — Turčija je v silaih stiskah, ker ji bode 300.000 turških faatov deaarja za aove puške, aima pa jih od kod vzeti. Sultaa sam je odločil 90.000 fuatov iz avojega pre- možeaja za puške, toda kdo mu da še ostalih 210.000 fuatov? — Rusija išče istotako deaarja na posodo, sedaj v Parizu. To pa Nemeiji, to je, njeaim baakirjem ai prav. Teni bi bilo ljubae,  ko bi ji ne dal nihče denarja ali ee že kdo  hoče, ajim aamim bi aaj ves dobiček padel v  žep. Ti nearečaa Rusija, ti! — Nemški eesar  je aopet okreval, a ajegov aia, priac Friderik Viljem. ae ai dobil pravega glaaii. — Med Nem- čijo ia Fraacijo je aov krik ia vik. Nemški vojaki so aa francoaki meji obatrelili več fraac. čaataikov aa lovu. Sedaj ae izgovarjajo, da ao jih imeli za lovake tatove, toda kaj akrbi Nemce tak tat aa fraacoskih tleh ? No ta brup, upamo, še že potihae, da ae bo vojake. — Aa- gleška kraljica. Viktorija, posreduje med Ita- lijo ia Abiaiaijo. Le ti ate ai aavakriž zavoljo Masave pri Rudečem morju. Ako je atvar že pri tem, potlej že ae bode med njima vojake. — Fraaeoako miaiateratvo prizadeva ai izmaaj- šati atroške, kakor pravi, bode jih, drugo leto za 220 nailij. fraakov manj. — Italija ima alej, kakor prej avojo kolero pa tudi svoje rogovileže. V Rimu ao uao noč 8 petard vrgli proti vatikaau, v katerem ao sv. Oče. aa srečo pa so se razletele brez vsake akode. Dae 20. septembra je bilo 17 let, odkar so Garibaldijeve čete bile udrle v Rim. Nekak spomia na to so tedaj bile imele biti uae petarde. — Grški kralj biva sedaj pri svoji žlabti na Daaskem, doma pa ima ta čas miaisteratvo vao oblaat v rokah. Tako terja grskaustava.— Pri Smirni v Mali Aziji ao roparji ujeli neko anglesko go apodo ter terjajo za ajo veliko odkupaiao. — V Paaape, otoku Karoliaskem, ki je pod španjsko oblaatjo, aaatala je velika uataja zoper ajo. Španjakega nameatnika ao ujeli ter so ga umo rili še v tisti uoči.