Evharisti.ni kongres za Medjimurje ee bo vršil v Čakovcu od 23. do 25. avgusta. O slovenskih misijonarjih in misijo- narkah. Za misijonskega brata za juž- no Afriko se je odločil, fcak-or poročajo »Katoliški misijoni«, Jože Bozja iz žup- nije Šmarje pri Ljubljani. Študira v Nemčiji. Na praznik Gospodovega Vne- bolioda (30. maja) 1935 je bil preoble- čen in z njim pet dnigih. G. generalni superior Jože Musar, ki je tudi Slove- nec, namerava ustanoviti v Sloveniji samostan za misijonske poklice za juž- no Afriko. Misrjonarja Alojz Rupar in Franc Jereb »ta se priučila na Kitaj- Sikem v teku sedniih mesecev toliko iki-  tajščine, da sta ob ikoncu junija že za-  .ela s pravim misijonskim delom. Se- : stra Ksaverija Lesjak je nekaj let mi- sijonarila v južni Afriki ter z velikim uspehom vzgajala male zamorSke. Zdaj j« premeš.ena v Harbin v Mandžuriji. jZnano sestro Ksaverijo Pirc, ki deluje y Bangkoku (g-:avnem mestu Siama, jiužno od Kitajske), je zadela nezgoda, da jo je ogrizel " mači pes Flipkin. Ko ¦j« obolel, mu je hotela dati olja v zdra- vilo; pri tej priliki jo je ugriznil v iakt s tako silo, da sj se njegovi zobi kar zarili v lakt. Šla je takoj v Pasteurjevo bolnišnico, fejer so ji rane izprali. Ko so psa, ki so ga našli drn?n jutro mrtvega, preislkali, so ugotovili steklino. Seslra Ksaverija Pirc in z njo še pet ljudi so dobivale injekcije seruma ter popolnoma ozdravele. Zdravnik — voditelj bolnišnice, čigar hčerka obiskuje misijonsko šolo, jo je obvestil, da v bolnišnici zdravijo letno okrog 1200 primerov kačjih pikov in okrog 2000 pasjih ugrizov. Sestra Ksaverija tudi poroča, da je dobil Siam novega ikralja v osebi desetletnega Ananda, mesto kojega bo vladal regentski svet. Mladi kralj je najprej obiskoval misijonsko šolo, potem pa se je njegova mati preselila v Švico. Sedaj se je vrnil v Siam. Minister previden v vladini palačl. V elizejski palači.v Parizu, ikjer je predsedstvo vlade in fcjer* se zbirajo ministri na vladine seje, se je zgodilo. Pred začetkom ministrske seje je zadela kap prosvetnega ministra Marcombesa. Ko prisotni vidijo, da j« primer težaven in ministrovo življenje v nevarnosti, pošIjejo v bližnjo cerkev sv. Magdalene ter pojkličejo duhovnika, da umirajočemu ministru podeli sv. zakramente. Takoj pride duhovnilc Nazais. Miniister Herrlot, znani svobočomiselni vodja fran- coskih radikalnih socialistov, ga osebno sprejme ter popelje -k umirajočemu Obredom deljenja zakramentov za umirajoče prisostvuje globoko pretresei. sam Herriot. O t-.ni dogodku liberalni ii- socialistični francoski tisk ne poroča, ker mu to ne gre v svobodomiselni račun. Papeštvo in protestantje. ProtestantSki ameriški pisatelj Jurij Seldes je ne>, davn-o izdal knjigo, v kateri papeštvo tako-lc ocenjiije: »Papeštvo je edini organizem v zgodovini, ki je bil čestokrat preganjan in stiskan, pa se vedno prcrojuje. Papeštvo je vedno pokazovalo svojo veliko življenjsko silo, ikakršne zgodovina ne more najti v drugih organizacijah. Ključi sv. Petra so odprli svetu pot v boljšo bodočnost.« Tako protestantje dopovedujejo ikatoličanom, kaj imamo v rimskem papeštvu, fci kljubuje času in svetu ter rešuje svet, ker je v resnici božja ustanova.