Anthropos 54 (3–4): 205–228 | issn0587-5161 | e-issn2630-4082 Priložnostni spolni odnosi z vidika psihologije: intrapersonalni in situacijski dejavniki Maša Cernilec Študentka Univerze v Ljubljani masacernilec@gmail.com ©2022MašaCernilec Povzetek. Priložnostni spolni odnosi so pogost pojav, v katerega se vkljucujejo predvsem mladostniki in mladi na prehodu v odraslost. V prispevku smo predstavili razlicne dejavnike, s katerimi se priložno­stni spolni odnosi povezujejo. Dotaknili smo se osebnostnih razlik v spolnemvedenjuinmotivovzavkljucevanjevpriložnostnespolneod-nose. Priložnostne spolne odnose smo umestili v širši družbeni kon­tekst,opredelilipojemkulturapriložnostnihspolnihodnosovinpred­stavili nekatere znacilne situacije ter skripte, ki dolocajo njihovo pri­mernost. Proti koncu smo se osredotocili na psihološke posledice pri-ložnostnihspolnihodnosov,konkretneje,nacustveneodziveinnapo­vezanostpriložnostnihspolnih odnosov z duševnim zdravjem terbla­gostanjem.Predlagalismo,dabibilotrebapsihološkemuvidikuprilo­žnostnih spolnih odnosov v izobraževanjunamenititoliko pozornosti kot zdravstvenemu. Kljucne besede: priložnostnispolni odnosi,spolnost, kultura priložno­stnih intimnih srecanj, medosebne razlike, psihološke posledice Casual SexualRelationships from aPsychological Perspective: Intrapersonal and Situational Factors Abstract. Casual sexual relationships (csrs) are a widespread phe­nomenon, involving mainly adolescents and emerging adults. In this paper, we present several factors that are associated with csrs. We touchuponindividual differencesinsexualbehaviour andmotivesfor participating incsrs.We establish thatcsrsarea part of a broader social context, define the term hookup culture and present some of the characteristic situations and scripts that predictcsrs. We empha­size psychological consequences ofcsrs, more specifically emotional responses tocsrsand their connection with mental health and well­being. Wesuggestthatthepsychologicalaspectofcasualsexshouldbe given as much attention in education as the health aspect. https://doi.org/10.26493/2630-4082.54.205-228 Key Words: casual sexual relationships, casual sex, sexuality, hookup culture, individual differences, psychological consequences Opredelitve pojmov Priložnostni spolni odnos oznacuje spolni odnos posameznikov, ki ni­sta v romanticnem partnerskem razmerju (npr. Claxton in van Dulmen 2013). Izrazu priložnostni spolni odnosi v znanstveni literaturi v angle-škem jeziku ustrezata izraza casual sexual relationships (csrs) in casual sex, predvsem v preteklih letih pa so se uporabljalitudi drugi izrazi (npr. non-relational sex, sex outside of commited relationship), ki so danes red-kejši (Wentland in Reissing 2011). Po letu 2005 se je v medijih in v znan­stveni literaturi namesto angleškega izrazacsrmocno uveljavil izraz ho­okup (npr. Garciaidr. 2012;HeldmaninWade2010;WentlandinReissing 2014). Hookup v slovenšcini nima splošno uveljavljenega prevoda, ustre­zajo pa mu nekateri izrazi v slengu (npr. zamutiti, zabluziti). Avtorji so siceropozorili,da se izrazacsrin hookup vsebinsko razlikujeta.Medtem ko secsrnanaša na vaginalni, oralni ali analni spolni odnos, je hookup širši izraz, ki lahko zajema razlicne oblike intimnosti, vse od poljublja­nja do spolnega odnosa (Holman in Sillars 2012). Številne raziskave so pokazale, da je hookup dvoumen izraz. Udeleženci si pod pojmom pred­stavljajo raznolike aktivnosti, vse od spolnega odnosa do spolnega do-tikanja in poljubljanja, cetudi vecina izraz povezuje s spolnim odnosom (npr.Olmstead, Conrad inAnders 2018).Nedoslednojetudizapisova­njeizraza, sajse vznanstvenihpublikacijahpojavljajotako zapisi hookup, hook up kot hook-up. Na terminološkem podrocju torej obstajajo neka­tere nejasnosti, ki bi jih bilo treba razrešiti. Zaradi cim vecje vsebinske pokritosti smo v tem prispevku pod pojmom priložnostni spolni odnosi združili raziskave s kljucnimi besedamicsrs, casual sex in hookup. Ce-tudi so avtorji uporabili izraz hookup, so namrec najpogosteje preucevali prav spolne odnose. Spolnostizvenromanticnegapartnerskegarazmerjajeraznovrstnopo-drocje,kigazgoljkrovnipojempriložnostnispolniodnosnezmorezado­voljivopojasniti. Dejstvo,dagre za priložnostni spolni odnos,namrec ne pove nicesar o trajanju in stopnji intimnosti takšnega odnosa (Wentland in Reissing 2011). Zaradi potrebe po vecji natancnosti so se v znanstveni literaturi in popularni kulturi pojavili ožji izrazi, ki oznacujejo posame­zne podtipe priložnostnih spolnih odnosov. Avantura za eno noc (angl. one-night stand – ons) oznacuje spolni odnos posameznikov, ki sta se kmalu po seznanitvi odlocila za spolni odnos, v prihodnosti pa ne na­meravataohranjatistikovinvzpostavitidolgotrajnejšegarazmerja(Cam­pbell2008;JonasoninBalzarini2016).Avanturozaenonocpogostopoj­mujemo kot tipicnega predstavnika priložnostnih spolnih odnosov, kar ni ustrezno, saj se izraz nanaša na casovno strogo zamejen dogodek. Po-leg tega se avantura za eno noc od ostalih oblik priložnostnih spolnih odnosov razlikuje po tem, da je najmanj intimna (Wentland in Reissing 2011). V nasprotju z enkratnostjo avanture za eno noc izraz prijatelja z ugo­dnostmi (angl. friends with benefits –fwb) oznacujedogovorposame­znikov, da bosta imela spolne odnose v okviru obstojecega prijateljstva. Odnos torej ni ne prijateljstvone romanticno razmerje, temvec vkljucuje elemente obojega (npr. Bisson in Levine 2009). Uveljavil se je tudi izraz kolega za seks (angl. fuck buddy), ki se v literaturi pojavlja redkeje (npr. Wentland in Reissing 2014). Razlika med izrazoma kolega za seks in pri­jateljazugodnostmijebiladaljcasanepojasnjena,sajposameznikiizraza v vsakdanjem pogovoru pogosto uporabljajo kot sopomenki (Weaver, MacKeigan in MacDonald 2011). Jocelyn J. Wentland in Elke D. Reissing (2011) sta opozorili, da udeleženci raziskav izraza kljub temu razumejo drugace, predvsem z vidika intimnosti odnosa. Medtem ko sta prijatelja z ugodnostmi pred zacetkom spolnih odnosov v intimnem prijateljskem odnosu, sta kolega za seks znanca, ki se prijateljsko zbližata po pricetku spolne aktivnosti. Prijateljstvo, ki se oblikuje med kolegoma za seks, je površinsko in se praviloma konca socasno s prekinitvijo spolne aktivno­sti (Wentland in Reissing2011). Razliko v intimnostinakazuje tudi izbira besed friend in buddy, saj druga beseda ocitno ne oznacuje pravega pri­jateljstva. Omenimo lahko še klic za seks (angl. booty call), ki ga avtorji opredeljujejo kot nagovarjanje k priložnostnemu spolnemu odnosu, naj­pogosteje v vecernih urah in preko telefona (Jonason, Li in Cason 2009). Posameznika sta praviloma znanca in nista v prijateljskem odnosu, za spolni odnos pa se dogovoritaobcasno(Wentland inReissing2014). Klic za seks je torej v primerjavi z avanturo za eno nocbolj,v primerjavi s pri­jateljstvom z ugodnostmi pa manj intimna oblika priložnostnih spolnih odnosov. Namen pregleda literature je bil preuciti raznolike psihološke vidike priložnostnih spolnih odnosov, tako tiste, ki se vežejo na posameznika, kot tiste, ki se vežejo na kontekst. Za pregled literature smo clanke iskali v vseh podatkovnih bazah, ki jih zajema Digitalna knjižnice Univerze v Ljubljani(dikul). Iskanje je potekalo preko portaladikul. Iskali smo pod naslednjimi kljucnimi besedami: hookup, hookup culture, casual sex, casual sexual relationships. Vkljucitveni kriteriji so bili: clanek je bil na­pisan v angleškem ali slovenskem jeziku, celotno besedilo clanka je bilo prostodostopno,naslovclankajevseboval enoizmedkljucnihbesedozi­roma drugo besedo, ki je nakazovala vsebinsko ustreznost. Razširjenost priložnostnih spolnih odnosov Priložnostnispolniodnosisodanespogostpojav,kigapovezujemopred­vsem s sociokulturnim kontekstom odrašcanja v zahodnem svetu. Razi­skave se tako vecinoma osredotocajo na spolno aktivnost mladostnikov inmladihnaprehoduvodraslost,najpogostejevcasušolanjanafakulteti (Garcia idr. 2012). Številni raziskovalci so ugotovili, da se za priložnostni spolniodnosvsajenkratvživljenjuodlocipribližno 40–60.mladihod­raslih (Correa idr. 2017; Fielder in Carey 2010b; Gute in Eshbaugh 2008; Holman in Sillars 2012; Kalish in Kimel 2011; Paul, McManus in Hayes 2000). Poleg tega je 40–60. mladih odraslih porocalo, da so imeli vsaj enega prijatelja z ugodnostmi (Bisson in Levine 2009; Owen in Fincham 2011a). Odstotek mladih odraslih, ki so se v posamezni raziskavi odlocili za priložnostni spolni odnos, je bil med drugim povezan z operaciona­lizacijo priložnostnih spolnih odnosov in odlocitvijo za uporabo izraza hookup ali casual sex. Rachel Kallish in Kimmel (2011) sta opozorila, da predvsem študentivdvoumnostiizraza hookup vidijoprednosti,sajizraz namerno ustvarja negotovost glede dejanj dveh posameznikov. Z ome­njenotežavososesrecalitudiraziskovalcipriložnostnihspolnihodnosov, posledicno pa rezultati razlicnih raziskav niso neposredno primerljivi. Kultura priložnostnih intimnih srecanj Priložnostni spolni odnosi sicer niso novost, vendar so skladno z opaža­njirazlicnihavtorjevšele poletu 2000postalivseprisotni inpredvsem za mlade odrasle tudi normativni (Monto in Carey 2014). Odobravanje pri­ložnostnih spolnih odnosov v 21. stoletju po mnenju mnogih oznacuje tako veliko kvalitativno spremembo, da se je za omenjeni pojav uvelja­vilo poimenovanje kultura priložnostnih intimnih srecanj (angl. hookup culture) (Heldman in Wade 2010). Pod tem pojmom se v znanstveni lite-raturivecinomapreucujeudejstvovanjevpriložnostnihspolnihodnosih, redkeje pa tudi udejstvovanjev drugih oblikah spolnegavedenja,kot na­kazuje uporaba izraza hookup. Pojemkulturapriložnostnihintimnihsrecanjsejeprvicpojavilpoletu 1990,razmahnilpasejev21.stoletju,predvsempoletu2005(Heldmanin Wade 2010). Tudi pregled podatkovne bazeebscoje pokazal, da se izraz v znanstvenih publikacijah pred letom 1990 ni pojavljal, od leta 2006 pa se uporablja zelo pogosto (Monto in Carey 2014). Kulturo priložnostnih intimnih srecanj oznacuje prepricanje, da so priložnostni spolni odnosi prevladujoca oblika spoznavanja novih ljudi, ki do neke mere nadomesti obiskovanjezmenkovintradicionalnodvorjenje(Stinson2010).Oprede-limo jo lahko na podlagi odnosnega in custvenega vidika; odnosni vidik doloca,daspolniodnosipotekajoizvenromanticnegarazmerja,custveni vidik pa, da spolni odnosi potekajo v odsotnosti ljubezni in naklonjeno-sti(Joshi,PeterinValkenburg2014).Raziskovalci(npr.AllisoninRisman 2014)sovokvirukulturepriložnostnihintimnihsrecanjopozorilinaspe­cificne skripte, ki dolocajo vedenja (dajanje pobude za spolni odnos, ve­denje moških in žensk), ter situacije, v katerih so takšni odnosi primerni (zabave, prisotnost psihoaktivnih snovi). Druga skupina raziskovalcev je oblikovala merski pripomocek Endorsement of the Hookup Culture In­dex, s katerim je mogoce ugotoviti, v kolikšni meri udeleženci raziskav sprejemajoinodobravajokulturopriložnostnihintimnihsrecanj(Aubrey in Smith 2013). Ideja o kulturi priložnostnih intimnih srecanj je bila to-rej v znanstveni literaturi vplivna. Nekateri podatki o spolnem vedenju mladostnikov in mladih odraslih v 21. stoletju pa ne nakazujejo bistvene spremembe, ce jih primerjamo s podatki o vedenju predhodne genera-cije, ki se je na prehodu v odraslost nahajala med letoma 1988 in 1996. Obe generaciji se namrec nista razlikovali po skupnem številu spolnih partnerjev, številu spolnih partnerjev v zadnjem letu in pogostosti spol­nihodnosov.Pravtakosevecinomanisopokazalerazlikevstališcihglede spolnosti in spolnih norm (Monto in Carey 2014). Velikavecinaznanstvenihrazpravokulturipriložnostnihintimnihsre­canj izvira iz Združenih držav Amerike (Farvid in Braun 2017). Ameri­ška kultura priložnostnih intimnih srecanj je bila deležna številnih kri­tik, nekaterih ocitkov pa so bile deležne tudi raziskave, ki so jo preuce-vale. Raziskovalci so namrec obstojeci literaturi ocitali, da se osredotoca izkljucno na heteroseksualne odnose in zanemarja znacilnosti posame­znikov, kot so rasa, razred, spol in spolna usmerjenost (Pham 2017; Wat­son, Snapp in Wang 2017). V Združenih državah Amerike se termin kul­tura priložnostnih intimnih srecanj tesno povezuje z obdobjem šolanja na kolidžu, natancneje s študentskimi domovi in z zabavami, ki jih nacr­tujejobratovšcine. Posamezniki,kisodeležnitakšneštudentskeizkušnje, vecinoma pripadajo beli rasi, se samoopredeljujejo kot heteroseksualno usmerjeniinizhajajoizvišjegasocialno-ekonomskegasloja(Pham2017). V nasprotju s tem je spolno vedenje skupnostilgbtqia+sicer predmet številnihraziskav,vendarnevokvirukulturepriložnostnihintimnihsre-canj (Garciaidr.2012).Redke raziskave sopreucilezgolj to,kakopripa­dniki skupnostilgbtqia+omenjenokulturo zaznavajo(Lamont,Roach inKahn2018;Ruppidr.2014;Watson,SnappinWang2017). Veniizmed njih so raziskovalci ugotovili, da solgbtqia+študenti do prevladujoce kulturepriložnostnih intimnihsrecanjpravilomakriticni,vendarskripte priložnostnih spolnih odnosov vcasih sprejmejo in reproducirajo (La­mont,RoachinKahn2018).Tudištudentidrugihrasinznižjimsocialno­ekonomskimstatusomsoizkulturepriložnostnihintimnihsrecanjpogo­stoizkljuceni,posledicnopasenjihoveizkušnjeinzaznavepriložnostnih spolnih odnosov v ameriških znanstvenih raziskavah redkeje pojavljajo (Allison in Risman 2014). Odprto ostajavprašanje, ali ima ideja o kulturi priložnostnih intimnih srecanjtakovelikerazsežnostitudivEvropi. Veniizmedredkihraziskav, v kateri so raziskovalci primerjali kulturo priložnostnih intimnihsrecanj v Združenih državah Amerike in na Nizozemskem, so rezultatipokazali, da so priložnostni spolni odnosi v ameriških mladostniških revijah po­gostejša tema kot v nizozemskih (Joshi, Peter in Valkenburg 2014). Kljub pomislekom glede posplošljivosti idej o ameriški kulturi priložnostnih intimnihsrecanjostajadejstvo,dasezapriložnostnespolneodnoseodlo-cajotudi mladiodraslivevropskih državah (Correa idr. 2017;Kaspar idr. 2016), spolniodnosipa se, tako kot v Združenih državahAmerike, pove­zujejo z zabavami, uporabo psihoaktivnih snovi, aplikacijami za spozna­vanje novih ljudi in s podobnimi dejavniki (npr. Castro idr. 2020; Tim-mermans in De Caluwé 2017a; Trćen in Lewin 1992). Nekateri individualni napovedniki priložnostnih spolnih odnosov Mnogi raziskovalci so se pri preucevanju priložnostnih spolnih odnosov osredotocili predvsem na situacijski kontekst, pri tem pa prezrli medo­sebne razlike v spolnem vedenju. Raziskave, ki so kot okvir vzele psiho­logijoosebnosti,sosicervmanjšini,vendarpredstavljajopomembenpri­spevek k razumevanju psihologije priložnostnih spolnih odnosov (Jona­son,HatfieldinBoler2015).Vendarpanekateriopozarjajo,daosebnostne lastnosti pojasnjujejo majhen delež variance v pogostosti priložnostnih spolnih odnosov in jih je torej vedno treba preucevati socasno s širšim kontekstom (Kaspar idr. 2016). Priložnostni spolni odnosi se tesno povezujejo s socioseksualno ori­entiranostjo. Socioseksualna orientiranost je relativno stabilna lastnost, ki doloca posameznikova stališca do in pogostost udejstvovanja v pri­ložnostnih spolnih odnosih. Glede izraženosti lastnosti v populaciji ob-stajajo velike medosebne razlike, pri cemer se ljudje porazdeljujejo med restriktivno socioseksualno orientiranostjo na eni in permisivno socio-seksualno orientiranostjo na drugi strani. Restriktivni posamezniki že­lijo biti zavezani le enemu romanticnemu partnerju, bližina in intimnost pa sta pri njih predpogoj za udejstvovanje v spolnosti. Poleg tega imajo v splošnem manj spolnih partnerjev. Permisivni posamezniki se v naspro­tju s tem lahko udejstvujejo v spolnih odnosih brez bližine in intimno­sti, v splošnem pa imajo vec spolnih partnerjev (Simpson in Gangestad 1991). Socioseksualna orientiranost se povezuje s pogostostjo priložno­stnih spolnih odnosov (Correa idr. 2017; Simpson in Gangestad 1991) in moderira odnos med priložnostnimi spolnimi odnosi ter odzivi nanje (Vrangalova inOng2014). Vvzdolžni raziskavi sonamrec udeleženci pi-salitedenskednevnikeinvnjihzabeležili,alisoimelipriložnostnespolne odnose ali ne. Permisivno socioseksualno orientirani udeleženci so v ti-stih tednih, ko so imeli priložnostni spolni odnos, porocali o manjšem distresu in vecjem blagostanju kot v tednih, ko priložnostnega spolnega odnosa niso imeli. Pri restriktivno socioseksualno orientiranih posame­znikihnibilonobenerazlikevdistresuinblagostanju(VrangalovainOng 2014). Podobno so permisivno socioseksualno orientirane ženske poro-cale o visokem zadovoljstvu s spolnostjo tako v romanticnem razmerju kot v priložnostnih spolnih odnosih, restriktivno socioseksualno orien­tirane ženske pa so bile zadovoljnejše s spolnostjo znotraj romanticnega razmerja (Wongsomboon, Burleson in Webster 2020). Raziskovalci so odkrili pozitivno povezanost vkljucevanja v priložno­stne spolne odnose z ekstravertnostjo (Gute in Eshbaugh 2008; Jonason, Hatfield inBoler 2015; Kaspar idr.2016; Olmstead,Pasley inFincham 2013), odprtostjo za izkušnje (Smith 2016) in nevroticizmom (Gute in Eshbaugh 2008; Kaspar idr. 2016). Ekstravertnost se je sicer povezovala tudi s pogostostjo romanticnih razmerij, ne le priložnostnih spolnih od­nosov (Jonason, Hatfield in Boler 2015). Redkejše raziskave so pokazale negativno povezanost priložnostnih spolnih odnosov s sprejemljivostjo, z iskrenostjo in vestnostjo (Gute in Eshbaugh 2008; Jonason, Hatfield in Boler 2015). Priložnostni spolni odnosi so se poleg tega pozitivno pove­zovali s potrebo po dražljajih (Fielder idr. 2013; Kaspar idr. 2016) in z impulzivnostjo (Paul, McManus in Hayes 2000). V eni izmed raziskav je potreba po dražljajih napovedovala problematicno uživanje alkohola in pošiljanje eksplicitnih seksualnih sporocil, preko tega pa priložnostne spolne odnose (Dir, Cyders in Coskunpinar 2013). Potreba po spolnih dražljajih, ki jo oznacuje iskanje novih in vznemirljivih spolnih izkušenj, sejepravtakopovezovalazvecjimštevilomspolnihpartnerjev invecjim številom avantur za eno noc (Lu idr. 2014). Posamezniki, ki so imeli višje izražene lastnosti temne triade (makia­velizem,narcisizeminpsihopatijo),sovraziskavahdajaliprednostprilo­žnostnim spolnim odnosom pred romanticnimi razmerji. Tisti z visoko izraženim narcisizmom so preferirali vse oblike priložnostnih spolnih odnosov, tisti z visoko izraženo psihopatijo pa le avanturo za eno noc in klic za seks. Povezanost makiavelizma z odlocanjem za priložnostne spolne odnose so nekatere raziskave potrdile, druge pa ne (Jonason, Lu-evano inAdams 2012;Koladich inAtkinson 2016). Motivi za priložnostne spolne odnose Pri preucevanju motivacije za priložnostne spolne odnose se udeleženci raziskav najpogosteje imenovali naslednje motive: spolni užitek, zabava, privlacnost spolnega partnerja, uživanje psihoaktivnih snovi, pritisk vr­stnikov, potrjevanje lastne vrednosti, spoprijemanje s stresorji, obcutek intimnosti v odnosu s spolnim partnerjem in želja po romanticnem raz­merju (Armstrong in Reissing 2015; Kenney idr. 2013; Kettrey in John­son 2020; Lyons idr. 2014; Regan in Dreyer 1999; Shepardson idr. 2016; Snapp idr. 2014; Weaver in Herold 2000). Shannon R. Kenney idr. (2014) so s pomocjo eksploratorne faktorske analize ugotovili, da se raznoliki motivi razvrstijo pod pet nadrednih dejavnikov: socialno-spolni motivi, socialno-odnosnimotivi,motiviokrepitvepozitivnihcustevinstanj,mo­tivi spoprijemanja s stresom in motivi konformnosti. Najbolj izražena motiva za vkljucevanje v priložnostne spolne odnose sta praviloma zabava in iskanje spolnega užitka (Kenney idr. 2013; Regan inDreyer 1999; Shepardson idr. 2016; Thorpe inKuperberg2021).Udele­ženci raziskav v splošnem poudarjajo, da poskušajo biti pri vkljucevanju vpriložnostnespolneodnosecimbrezbrižnejšiincimboljcustvenonev­pleteni (Wade 2021). V nasprotju s tem se nekateri posamezniki v prilo­žnostne spolne odnose vkljucujejo tudi zaradi želje po intimnosti in ne­žnosti,kisekažetavkonkretnihdejanjih,npr.vobjemanjuinvzpostavlja­njuocesnegastikaspriložnostnimspolnimpartnerjem(Garciaidr.2018). Iskanje intimnosti v kontekstu priložnostnih spolnihodnosovlahko poj­mujemo kot odstopanje od prevladujocih seksualnih skriptov, vendar ob tovrstnem kršenju nenapisanih pravil priložnostni spolni odnos najpo­gosteje napreduje v romanticno razmerje (Wade 2021). Obupoštevanjulastnostirazvojnegaobdobjamladihnaprehoduvod­raslost so Heidi A. Lyons idr. (2014) dodatno imenovali nekatere speci­ficnejše motive za vkljucevanje v priložnostne spolne odnose. Mladi na prehodu vodraslostsopriložnostne spolneodnosepojmovalikotpreho­dne dogodke po prekinitvi romanticnega razmerja, predvsem v casu, ko soseboljposvecalisebiinlastnimakademskimter kariernimciljem.Po­rocali so tudi,da se za priložnostne spolne odnoseodlocajo,ker ne želijo bitivezaninadolocenolokacijobivanjainsepogostoselijozaradidelaali izobraževanja.Nekateriudeležencisomenili,dasotrenutnopremladi,da bi se dolgotrajno zavezali. Ti motivi so se pri mladih na prehodu v odra­slost pojavljali socasno z motivi, omenjenimi zgoraj. Jeremy E. Uecker, Lisa D. Pearce in Brita Andercheck (2015)sona pod-lagi izraženosti motivov za priložnostne spolne odnose definirali štiri skupine posameznikov. Prvo skupino so sestavljali posamezniki z visoko ravnjo dezinhibicije, ki so za priložnostne spolne odnose odlocali zaradi zabave, iskanja vznemirjenja inspolne zadovoljitve.Za drugo skupino so bili znacilni utilitarni motivi, saj so ti posamezniki najpogosteje prica­kovali, da se bo iz priložnostnega spolnega odnosa razvilo romanticno razmerje. Tretje skupine nobeden izmed dejavnikov ni visoko motivi­ral za vkljucevanje, nekateri motivi pa so jih mocno odbijali. Avtorji so predvidevali, da se ta skupina »prepusti toku«. Cetrta skupina, ki je bila najmanjša, je imela nevtralno vrednost pri vseh vkljucenih motivih. Po-dobno sta Shameka Thorpe in Arielle Kuperberg (2021) udeležence na podlagi(ne)vkljucevanjavpriložnostnespolneodnoseinizraženostipo­sameznih motivov razdelili v pet skupin: starejši abstinenti, mlajši absti­nenti, iskalci romanticnih razmerij, iskalci užitka in posamezniki, ki jih motivirajo skripti študijskega obdobja. Slednje so motivirali predvsem pricakovanja, povezana s študijskim obdobjem, in želja po eksperimen­tiranju ter pridobivanju spolnih izkušenj v tem obdobju. Raziskave so opozorile na nekatere razlike v motivaciji posameznih skupinudeležencev. Moškisovprimerjavizženskamikotmotivzavklju-cevanjevpriložnostnespolneodnosepogostejenavajalivrstniškenorme, ohranjanje statusa in skripte študijskega obdobja (Regan in Dreyer 1999; Thorpe in Kuperberg 2021). V nekaterih raziskavah so ženske v primer-javi z moškimi priložnostne spolne odnose pogosteje pojmovale kot na-cinoblikovanjaromanticnegarazmerja (Reganin Dreyer 1999), vdrugih pa ne (Kenney idr. 2014, Lyons idr. 2014). Motivi za priložnostne spolne odnosesezletimordaspreminjajo,sajsoimelivraziskavištudentiprvega letnika kolidža manj jasne in izoblikovane motive kot študenti zadnjega letnika. Prav tako so se motivi v doloceni meri razlikovali pri študentih razlicnih ras in z razlicnim socialno-ekonomskim statusom (Uecker, Pe­arce in Andercheck 2015). Skripti priložnostnih spolnih odnosov Uživanje psihoaktivnih snovi Uživanjealkoholajedejavnik,kisevliteraturi doslednopreucujekotpo­memben dejavnik priložnostnih spolnih odnosov. Pri tem so mnogi raz­iskovalci upoštevali, da so priložnostni spolni odnosi znacilni predvsem za prehod v odraslost, torej so bili udeleženci raziskav v veliki meri štu­denti. O uživanju alkohola pred najnedavnejšo priložnostno spolno iz­kušnjo sta porocali dve tretjini udeležencev, udeleženci, ki so na teden-ski ravni in neposredno pred spolnim odnosom zaužili vec alkohola, pa so porocali o vec in nedavnejših priložnostnih spolnih odnosih (LaBrie idr. 2014; White idr. 2009). Prav tako se je uživanje alkohola povezovalo s priložnostnimi spolnimi odnosi z ljudmi, ki so bili udeležencem manj poznani(KuperberginPadgett2017). Najpogostejšesituacije,vkaterihse uživanjealkoholainpriložnostni spolniodnosipojavljajosocasno,soza­bave,bari(npr. KuperberginPadgett2017)inštudentske pocitnice(angl. springbreak)(Sönmezidr. 2006).TudiMelina M.Bersaminidr. (2012)so ugotovili, da se odlocitve za priložnostne spolne odnose pod vplivom al­kohola pozitivno povezujejo z obiskovanjem specificnih študentskih za­bav. Uživanje alkoholalahko pojmujemokot motiv za vkljucevanje v prilo­žnostne spolne odnose (npr. Lyonsidr. 2014; ThorpeinKuberberg 2021). Alkohol namrec pri nekaterih mladih olajša vzpostavljanje socialnih in-terakcij in zmanjša obcutke sramu ter nelagodja (npr. Fielder in Carey 2010b). Pricakovanja mladih odraslih, da bodo pod vplivom alkohola družabnejši, zanimivejši in prijetnejši, morda povzrocijo uživanje vecjih kolicin alkohola pri tistih, ki si želijo priložnostnega spolnega odnosa. Rezultati raziskave so pokazali, da se je prekomerno uživanje alkohola pri udeležencih zares pozitivno povezovalo z namenom udejstvovanja v spolnem vedenju (poljubljanje, spolno dotikanje), ne pa z namenom udejstvovanja v vaginalnem spolnem odnosu (Beckmeyer 2017). Pri tem ne gre prezreti negativnih posledic prekomernega uživanja alkohola pri vkljucevanju v priložnostne spolne odnose. Prekomerno uživanje alkohola se je v nekaterih raziskavah povezovalo z nezašcite­nimi spolnimiodnosi (Rehm idr. 2012; Kuperberg in Padgett 2017). Mla­dostniki pod vplivom alkohola niso imeli zadržkov pred priložnostnim spolnim odnosom, hkrati pa jim je pogovor o uporabi kondoma pov­zrocal nelagodje, zato so se mu raje izognili (Hammarlund, Lundgren in Nyström 2008). Arielle Kuperberg in Padgett (2017) sta ugotovila, da je tvegano spolno vedenje pogostejše v situacijah, ki jih dolocajo skripti zabavanja in prekomernega pitja. V drugacnih situacijah, npr. pri spo­znavanju partnerjev preko interneta ali na javnih mestih, je bilo tvegano spolno vedenje pri udeležencih redkejše. Uživanje alkohola se je v raz­iskavah povezovalo z višjo stopnjo obžalovanja po priložnostnem spol-nemodnosu(LaBrieidr. 2014;Reese-Weberidr. 2020). Prav tako soude­leženci bolj uživali v priložnostnem spolnem odnosu, ko alkohola niso uživali prekomerno, temvec zmerno ali pa ga sploh niso uživali (Thorpe idr. 2021). Marihuanojepredpriložnostnimspolnimodnosomuživalmanjšiod­stotekudeležencevkotalkohol,uživanjemarihuanepasejepozitivnopo­vezovalo z uživanjem alkohola, uživanjem drugih drog in nezašcitenimi spolnimi odnosi (Fielder in Carey 2010b; Kuperberg in Padgett 2017). Tudi uporabniki drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi (prevladovali so uporabniki heroina) so porocali o nezašcitenih priložnostnih spolnih odnosih (van Empelen idr. 2001). Preucevanje priložnostnih spolnih od­nosov s širše, zdravstvene perspektive, ki zajema predvsem tvegano upo­rabo prepovedanih drog in spolno prenosljive bolezni, se je v znanstveni literaturi uveljavilo sorazmerno loceno od ideje o kulturi priložnostnih intimnih srecanj (Garcia idr. 2012). V tovrstnih raziskavah pogosteje so-delujejo udeleženci razlicnih starosti, ras in spolnih usmerjenosti (npr. Prestage idr. 2012; Rosenberg idr. 2011). Aplikacije za spoznavanje novih ljudi Poleg nekaterih že omenjenih nacinov spoznavanja spolnih partnerjev, npr.naštudentskihzabavah,vbarihindiskotekah,sejepoletu2012soca­sno z razvojem tehnologije uveljavila možnost spoznavanja spolnih par-tnerjev preko mobilnih aplikacij za spoznavanje novih ljudi. Najprilju­bljenejše tovrstne aplikacije so trenutno Tinder, namenjen širši popula­ciji, Grindr, namenjen specificno moškim, ki imajo spolne odnose z mo-škimi(LaFebvre2018),inher,namenjenspecificnoženskam, kiimajo spolne odnose z ženskami (Baluch 2023). Gilla K. Shapiro idr. (2017) so, denimo, ugotovili, da 40. njihovega vzorca mladih med 18. in 26. letom uporablja aplikacijo Tinder. V nasprotju s spletnimi stranmi za iskanje zmenkov, kjer je pri iskanju potencialnihpartnerjevpomembnoujemanjevosebnostnihlastnostihin interesih,aplikacijaTinderprikazujelefotografijeinnekatereosebnepo­datke uporabnikov,npr. starostin po želji poklicter izobrazbo (LaFebvre 2018). Popularni mediji aplikacijo Tinder, med drugim zaradi poudarjanja pomembnostizunanjegaizgleda,oznacujejokotaplikacijozaiskanjepri­ložnostnih spolnih odnosov (angl. hookup app ali sex app). Posledicno ima uporaba aplikacije v širši javnosti negativno konotacijo (Sales 2015 v Timmermans in De Caluwé 2017b), neuporabniki pa njeno uporabo povezujejo z motivom iskanja spolnih partnerjev. Posamezniki, ki so na aplikaciji iskali spolnega partnerja, so se z drugimi uporabniki pogosteje srecali, se poljubljali ali imeli spolni odnos (Timmermans in Courtois 2018; Timmermans in De Caluwé 2017b). Ena tretjina srecanj uporabni­kov aplikacije Tinder se je zakljucila s spolnim odnosom (Timmermans in Courtois 2018). Pri moških uporabnikih aplikacije Tinder je bil motiv iskanja spolnih partnerjev bolj izražen kot pri uporabnicah (Ranzini in Lutz 2017; Timmermans in De Caluwé 2017a). Z vidika osebnosti upo­rabnikov aplikacije Tinder se je motiv iskanja spolnih partnerjev nega­tivnopovezoval zvestnostjoinpozitivnospsihopatijo (Lyons idr. 2020; Timmermans in De Caluwé 2017a). Iskanje spolnih partnerjev ni edini dokumentirani motiv za uporabo aplikacij za spoznavanje novih ljudi, prav tako v raziskavah ni bil najpo­gostejši. Posamezniki aplikacije uporabljajo tudi z motivi zabave, rado­vednosti, olajšanja komunikacije, potrjevanja obcutka lastne vrednosti, iskanja romanticnega partnerja, iskanja prijateljstva in iskanja novih po­znanstev zaradi potovanj (Ranzini in Lutz 2017; Sumter, Vandenbosch in Ligtenberg 2017; Timmermans in De Caluwé 2017b). V nekaterih razi­skavah sta bila najbolj izražena motiva zabava in radovednost (Timmer-mans in De Caluwé 2017b; Ward 2017). Veliko zanimanje raziskovalcev je vzbudilo tudi navidezno nasprotje med iskanjem spolnih in resnih ro­manticnih partnerjev na aplikacijah. Motiv iskanja romanticne ljubezni na aplikacijah je bil v eni izmed raziskav mocnejši kot motiv iskanja pri­ložnostnih spolnih odnosov, ceprav javno mnenje trdi drugace (Sumter, Vandenbosch in Ligtenberg 2017). Elisabeth Timmermans in Courtois (2018) sta o tem zapisala, da se lahko nekateri uporabniki aplikaciji pri­družijo z namenom iskanja spolnih partnerjev, najdejo pa romanticnega partnerja. Kultura, ki spolno vedenje pojmuje kot nadomestilo tradicio­nalnega dvorjenja, to namrec omogoca. Ceprav tovrstne aplikacije olajšajo spoznavanje spolnih partnerjev, so raziskovalci opozorili na nekatere negativne plati uporabe. Kompulzivna uporaba aplikacije Tinder se je pozitivno povezovala z obcutji žalosti in anksioznosti, nezadovoljstvom z obrazom in telesom ter s socialno pri­merjavo (Her in Timmermans 2021; Strubel in Petrie 2017). Pozitivno se je povezovala tudi z osamljenostjo, poleg tega pa je osamljenost mode-rirala odnos med preferiranjem spletne socialne interakcije in kompul­zivno uporabo aplikacije (Coduto idr. 2020). Ko so raziskovalci preucili zgolj uporabnike aplikacije z motivom iskanja spolnosti, so sicer ugoto­vili, da se ta motiv z blagostanjem uporabnikov statisticno znacilno ni povezoval(HerinTimmermans2021).Udeleženci raziskav so prav tako porocaliostigmi,povezanizuporabo,karjeskladnosslovesomTinderja kot aplikacije za iskanje spolnih odnosov (Ward 2017). Custveni odzivi na priložnostne spolne odnose Custveni odzivi, predvsem negativni, v literaturi o priložnostnih spol­nih odnosih zavzemajo pomembno mesto, saj imajo znanstvena odkritja prakticne implikacije za oblikovanje preventivnih programov v šolah in na fakultetah. Negativni custveni odziv, ki so ga razlicni avtorji v kon­tekstu priložnostnih spolnih odnosov zelo pogosto preucevali, je obža­lovanje. V raziskavah je o obžalovanju porocalo med 50 in 60. udele­žencev (Bachtel 2013; Reese-Weber idr. 2020). Obžalovanje po priložno­stnem spolnem odnosu je bilo vecje, ko se je le-ta zgodil le enkrat, ko je bil spolni partner neznanec in ko se je takšen odnos povezoval z uživa­njem alkohola (Reese-Weber idr. 2020). Tako moški kot ženske so doži­vljali manj obžalovanja, ce so bili zadovoljni s kvaliteto spolnega odnosa (Bachtel2013;Fisher2012).Vnekaterih raziskavahsoženske boljobžalo­valevaginalnispolniodnoskotdrugeoblikespolnegavedenja,npr.oralni spolni odnos (Eshbaugh in Gute 2008; Uecker in Martinez 2017), vendar tega niso potrdile vse raziskave (Reese-Weber idr. 2020). Številne razi­skave so pokazale, da so custveni odzivi žensk na priložnostne spolne odnose v splošnem negativnejši kot custveni odzivi moških (Campbell 2008;Olmstead,NoronainAnders2019;OweninFincham2011b;Town­send in Wasserman 2011). Nekateri avtorji (npr. Snapp, Ryu in Kerr 2015) so opozorili, da so se raziskovalci v preteklih letih pretirano osredotocali na tveganja, nevar­nosti in negativne custvene odzive, ki jih povezujemo s priložnostnimi spolnimi odnosi. Predlagali so, da bi bilo treba vec pozornosti name-nitipozitivnimcustvenimodzivomnapriložnostnespolneodnose,pred­vsem pri ženskah. V njihovi raziskavi so tako moški kot ženske po izku­šnji priložnostnega spolnega odnosa porocali o vec pozitivnih kot nega­tivnih custvih in odzivih. Kot pozitivne odzive so v tej raziskavi pojmo­vali vznesenost, samozavest, obcutek privlacnosti in ponos (Snapp, Ryu in Kerr 2015). V raziskavi Robyn L. Shepardson idr. (2016) je 23. ude­leženk ženskegaspolaporocaloospolnemužitku,21.paopozitivnih odzivih (sreca, zabava, vznesenost) po izkušnji priložnostnega spolnega odnosa. Raziskave priložnostnih spolnih odnosov, ki se osredotocajo na pozitivnecustveneizide,sošezmerajvmanjšini. Avtorji so opozorili tudi na hkratno pojavljanje negativnih in pozitiv­nih custvenih odzivov, kar nakazuje, da je priložnostni spolni odnos za posameznika lahko ambivalentna izkušnja. V eni izmed raziskav je 71. udeleženk ženskega spola hkrati doživljalo intenzivna pozitivna custva (npr. navdušenje, vznesenost) in obžalovanje, 63. pa zmerna pozitivna custva (npr. zadovoljstvo, umirjenost) in obžalovanje (de Jong, Adams in Reis 2018). V drugi raziskavi je o ambivalentnih custvih porocalo 55. udeležencev (Bachtel2013).Tidveoblikicustvenihodzivovsemordapo­javljata socasno, ker se odlocitev za priložnostni spolni odnos hkrati po­vezuje z znacilnimi tveganji, npr. nezaželeno nosecnostjo in spolno pre­nosljivimi boleznimi, in nagradami, npr. spolnim užitkom in obcutkom intimnosti. Vzrok za ambivalentne odzive so morda tudi nasprotujoca si družbena sporocilaglede tega, kaj pomeni imeti priložnostne spolne od-nose. Predvsemmladeženskesosocasnoizpostavljenesporocilom,daso priložnostni spolni odnosi osvobajajoci in sramotni (de Jong, Adams in Reis 2018). Pri preucevanju custvenih odzivov gejev, lezbijk in biseksualnih posa­meznikov so Watson,ShahininMiriamR.Arbeit (2019)ugotovili, daso odzivinapriložnostnespolneodnoseprinjihboljpozitivnikotnegativni. Medtemkosogejipopriložnostnemspolnemodnosuporocalipredvsem o spolnem užitku in vecji samozavesti, so se lezbijke bolj osredotocile na custveno povezanost, ki se je izoblikovala med njimi in njihovimi par-tnerkami. Pri biseksualnih posameznikih sta se izkušnja in doživljanje priložnostnega spolnega odnosarazlikovala glede na to,kateregaspolaje bil njihov spolni partner, vendar so v obeh primerih porocali o številnih pozitivnihizidih.Watson,ShahininMiriamR. Arbeit(2019)sopriinter­pretaciji rezultatov predvidevali, da razlicni medosebni odnosi, vkljucno s priložnostnimi spolnimi odnosi, morda predstavljajo varovalne dejav­nike, ki pripadnikom skupnostilgbtqia+pomagajo pri spoprijemanju s specificnimi stresorji in pri njih spodbujajo psihološko prožnost. Custveni odzivi na izkušnjo priložnostnega spolnega odnosa se med drugim povezujejo z motivi in s stališci v povezavi s spolnostjo. V raz­iskavi se je motiv okrepitve pozitivnih custev in stanj povezoval z višjo izraženostjo pozitivnih custev ter nižjo izraženostjo negativnih custev, motiv konformnosti oziroma odobravanja vrstnikov pa se je povezoval z višjo izraženostjo negativnih custev (de Jong, Adams in Reis 2018). Blagostanje, duševno zdravje in njuna povezanost s priložnostnimi spolnimi odnosi Povezanost blagostanja in duševnega zdravja s priložnostnimi spolnimi odnosi pojasnjujejo tako precne kot vzdolžne raziskave. V precni raz­iskavi so Melina M. Bersamin idr. (2014) ugotovili, da se priložnostni spolni odnosi negativno povezujejo s pokazatelji blagostanja (samopo­doba, zadovoljstvo s življenjem, eudaimonski vidik blagostanja) in pozi­tivno povezujejo s pokazatelji psihološkega distresa (anksioznost, soci­alna anksioznost, depresivnost). V nasprotju s tem so Marla E. Eisenberg idr. (2009) v precni raziskavi ugotovili,da se udeleženci z nedavnim mo-nogamnim romanticnim partnerjem in nedavnim priložnostnim spol­nim partnerjem niso statisticno znacilno razlikovali v stopnji zadovolj­stva s telesom in izraženosti depresivnih simptomov. Vzdolžneraziskavesozvidikanapovedovanjanegativnihposledicpri­ložnostnih spolnih odnosovinformativnejše. Na vzorcu srednješolcev so Sophie Dubé idr. (2017) preucili razlicne pokazatelje psihološkega blago­stanja šest mesecev po izkušnji priložnostnega spolnega odnosa. Ugoto­vili so, da se je tako po avanturi za eno noc kot po prijateljstvu z ugo­dnostmi psihološki distres, konkretneje simptomi depresivnosti in an-ksioznosti, povecal pri srednješolkah, pri srednješolcih pa ne. Avtorji so opozorili, da je bila sprememba zelo majhna. V raziskavi Robyn L. Fiel­der in Michaela P. Careyja (2010a) se je pri ženskah, ki so med prvim in drugim merjenjem prvic izkusile priložnostni spolni odnos, ob drugem merjenju povecala izraženost depresivnih simptomov, kar ni veljalo za moške. Vrangalova (2015b) jev nasprotju s tem ugotovila,da sepriložno­stni spolni odnosi niso povezovali s porastom depresivnih simptomov, povezovali pa so se s porastom v anksioznosti. Tudi Owen, Fincham in Moore (2011) so ugotovili, da se priložnostni spolni odnosi niso povezo­vali s porastom v depresivnosti in osamljenosti. V nobeni izmed navede­nih raziskav se izkušnje priložnostnih spolnih odnosov niso povezovale s spremembo v samopodobi in samomorilni ideaciji (Dubé idr. 2017; Fi­elder in Carey 2010a; Vrangalova 2015b). Zaradi nasprotujocih si rezultatov je Vrangalova (2015b) zakljucila, da je odnos med priložnostnimi spolnimi odnosi in psihološkim blagosta­njemter duševnim zdravjem kompleksen. V dolocenimeri je odvisenod operacionalizacije priložnostnih spolnih odnosov, konkretneje od tega, ali raziskovalci uporabijo izraz casual sex ali hookup inkako izbrani izraz opredelijo.VdrugiraziskavijeVrangalova(2015a)opozorila,dasoposle-dice priložnostnih spolnih odnosov za duševno zdravje odvisne tudi od motivov za vkljucevanje vanje. Neavtonomni motivi, ki so izhajali iz pri­tiskov okolja in želja drugih oseb, so se v raziskavi povezovali z upadom pozitivne samopodobe, s porastom depresivnosti in anksioznosti ter do-locenih telesnih simptomov (simptomi prehlada in gripe, bolecine, pre­bavne težave, alergije, težave s spanjem). Pri avtonomnih motivih, ki so izhajali iz posameznika in njegovih lastnih želja, se omenjene povezave niso pokazale (Vrangalova 2015a). Sklep Vprispevkusmosedotaknilirazlicnihvidikovpriložnostnihspolnihod­nosov, vezanih tako na individualne dejavnike kot tudi na konkretne si­tuacije in skripte,npr.študentskoobdobje, zabave inaplikacije zaspo­znavanje novih ljudi. Slednje, torej situacije in kontekste, ki mladim na prehodu v odraslost omogocajo spoznavanje priložnostnih spolnih par­tnerjev,enotnoopredeljujemokotkulturopriložnostnihintimnihsrecanj (npr. Heldman in Wade 2010), vendar je pri preucevanju priložnostnih spolnih odnosov pomembno, da raziskovalci ta okvir presežejo. Upo­števanje osebnostnih lastnosti, duševnih procesov in individualnih iz­kušenj posameznikov raziskovalcem namrec omogoca, da o preucevani temi pridobijo širšo sliko in hkrati pestrejši nabor udeležencev, ne zgolj heteroseksualnihštudentovzvišjimsocialno-ekonomskimstatusom,kot sejepogostodogajalovameriškihraziskavah(npr. Pham2017).Šeenkrat lahko omenimo vprašanje o posplošljivosti ameriških raziskav na evrop­sko okolje. Vprihodnosti bipotrebovalivec evropskihpodatkovopogo­stostipriložnostnihspolnihodnosovindejavnikih,skaterimisepovezu­jejo, to pa še bolj velja za slovenski kontekst. Vtemprispevkusenismoosredotocilinarazlikemedmoškimiinžen­skami v priložnostni spolni aktivnosti, temvec smo te razlike omenili le mestoma. Kljub temu se zavedamo, da so razlike v spolni aktivnosti mo-ških in žensk pomembna tema. Priporocljivo bi bilo izvesti izcrpen pre­gled razhajanj med moškimi in ženskami v stališcih, motivih, custvih ter odzivih okolice na njihove priložnostne spolne odnose (dvojna merila glede spolne aktivnosti). Priporocljiv bi bil tudi kriticen pregled teorij, ki skušajo te razlike pojasniti. Tokrat ta tematika ni bila v ospredju in smo izpostavili druge vidike priložnostnih spolnih odnosov, tudi zaradi (pre)pogostega osredotocanja na tradicionalno nasprotje med moškimi in ženskami v laicni javnosti. Izpostavili smo nekatere novejše vidike priložnostnih spolnih odno­sov,npr. aplikacijeza spoznavanje novihljudiin potencialnihpartnerjev. Uporaba aplikacij za spoznavanje novih ljudi je najnedavnejša smer raz­iskovanja na preucevanem podrocju, še toliko bolj pa to velja za njeno povezanost z duševnim zdravjem in blagostanjem posameznikov (npr. Her in Timmermans 2021). V casu pandemije koronavirusa se je iskanje priložnostnihspolnihpartnerjev izbarovinzabavvdolocenimeriprese­lilonaaplikacije,zatomenimo,dabotapredmetpreucevanjapomemben tudiv prihodnje. Predlagamo vecješteviloraziskav ouporabiaplikacijza spoznavanje priložnostnih spolnih partnerjev in posledicah takšnih ve­denj. Zakljucimo lahko, da je preucevanje priložnostnih spolnih odnosov pomembno tako z vidika razumevanja pojava samega kot tudi z vidika pomociprioblikovanjupreventivnihprogramov,namenjenihmladostni­kom in mladim na prehodu v odraslost. Ni dovolj,da so mladi deležni le preventivnih izobraževalnih vsebin o pomenu izogibanja spolno preno­sljivim boleznim in nezaželeni nosecnosti. V tovrstne programe bi bilo v vecji meri treba vkljuciti tudi vsebine, povezane s psihološkimi vidiki priložnostnih spolnih odnosov (npr. medosebne razlike, custveni odzivi, blagostanje, stigma), torej vsebine, ki jih pogosto še zmeraj spregledamo. Literatura Allison, Rachel, in Barbara J. Risman. 2014. »‘It Goes Hand in Hand with the Parties’ Race,Class,andResidenceinCollegeStudentNegotiationsof Ho­oking Up.« Sociological Perspectives 57 (1): 102–123. Armstrong, Heather L., in Elke D. Reissing. 2015. »Women’s Motivations to Have Sex in Casual and Committed Relationships with Male and Female Partners.« Archives of Sexual Behavior 44 (4): 921–934. Aubrey, Jennifer Stevens, in Siobhan E. Smith. 2013. »Development and Vali­dation of the Endorsement of the Hookup Culture Index.« Journal of Sex Research 50 (5): 435–448. Bachtel, Molly Kathleen. 2013. »Do Hookups Hurt? Exploring College Stu­dents’ Experiences and Perceptions.« Journal of Midwifery & Women’s He­alth 58 (1): 41–48. Baluch, Anna. 2023. »herdating review.« Forbes Health, 5. januar. https:// www.forbes.com/health/mind/her-dating-review/. Beckmeyer, Jonathon J. 2017. »Non-Intercourse and Intercourse Hookup In­tentions, Drinking Expectancies, and College Students’ Heavy Drinking.« Substance Abuse 38 (3): 245–248. Bersamin, Melina M., Mallie J. Paschall, Robert F. Saltz in Byron L. Zambo­anga.2012.»YoungAdultsandCasualSex:TheRelevanceofCollegeDrin- king Settings.« Journal of Sex Research 49 (2–3):274–281. Bersamin, Melina M., Byron L. Zamboanga, Seth J. Schwartz, M. Brent Don-nellan,MonikaHudson,RobertS.Weisskirch,SuYeongKim,V. BedeAgo­cha, SusanKrauss Whitbourne in S. JeanCaraway. 2014. »Risky Business: Is There an Association Between Casual Sex and Mental Health Among Emerging Adults?« Journal of Sex Research 51 (1): 43–51. Bisson, Melissa A., in Timothy R. Levine. 2009. »Negotiating a Friends with Benefits Relationship.« Archives of Sexual Behavior 38 (1): 66–73. Campbell, Anne. 2008. »The Morning after the Night before.« Human Nature 19 (2): 157–173. Castro,Ángel,JuanRamón Barrada, Pedro J.Ramos-VillagrasainElena Fernández-del-Río.2020.»ProfilingDatingAppsUsers:Sociodemographic and Personality Characteristics.« International Journal of Environmental Research and Public Health 17 (10): 3653. Claxton, Shannon E., in ManfredH.M.van Dulmen.2013. »CasualSexual Relationships and Experiences in Emerging Adulthood.« Emerging Adul­thood 1(2): 138–150. Coduto, Kathryn D., Roselyn J. Lee-Won in Young Min Baek. 2020. »Swiping for Trouble: Problematic Dating Application Use among Psychosocially Distraught Individuals and the Paths to Negative Outcomes. « Journal of Social and Personal Relationships 37 (1): 212–232. Correa, Ana Belén, Ángel Castro, Juan Ramón Barrada in Paula Ruiz-Gómez. 2017. »Sociodemographic and Psychosexual Characteristics of Students from a Spanish UniversityWho Engagein Casual Sex.« Sexuality Research and Social Policy 14 (4): 445–453. deJong,DavidC.,KatieN.AdamsinHarryT. Reis.2018.»PredictingWomen’s Emotional Responses to Hooking Up: Do Motives Matter?« Journal of So­cial and Personal Relationships 35 (4): 532–556. Dir,AllysonL.,MelissaA.CydersinAycaCoskunpinar.2013.»FromtheBarto the Bed via Mobile Phone: A First Test of the Role of Problematic Alcohol Use, Sexting, and Impulsivity-Related Traits in Sexual Hookups.« Compu­ters in Human Behavior 29 (4): 1664–1670. Dubé, Sophie, Francine Lavoie, Martin Blais in Martine Hébert. 2017. »Con­sequences of Casual Sex Relationships and Experiences on Adolescents’ Psychological Well-Being: A Prospective Study.« The Journal of Sex Rese­arch 54 (8): 1006–1017. Eisenberg,MarlaE.,DiannM.Ackard,MichaelD.ResnickinDianneNeumark­Sztainer.2009.»CasualSexandPsychologicalHealthamongYoungAdults: IsHaving ‘FriendsWith Benefits’ EmotionallyDamaging?«Perspectiveson Sexual and Reproductive Health 41 (4): 231–237. Eshbaugh,ElaineM.,inGaryGute.2008.»HookupsandSexualRegretamong College Women.« The Journal of Social Psychology 148 (1): 77–90. Farvid, Panteá, in Virginia Braun. 2017. »Unpacking the ‘Pleasures’ and ‘Pains’ of Heterosexual Casual Sex: Beyond Singular Understandings.« The Jour­nal of Sex Research 54 (1): 73–90. Fielder, Robyn L., in Michael P. Carey. 2010a. »Predictors and Consequences of Sexual ‘Hookups’ among College Students: A Short-Term Prospective Study.« Archives of Sexual Behavior 39 (5): 1105–1119. ———. 2010b. »Prevalence and Characteristics of Sexual Hookups among First-Semester Female College Students.« Journal of Sex & Marital The­rapy 36 (4): 346–359. Fielder, RobynL., Jennifer L.Walsh, Kate B.Carey in Michael P.Carey.2013. »Predictors of Sexual Hookups: A Theory-Based, Prospective Study of First-Year College Women.« Archives of Sexual Behavior 42 (8): 1425–1441. Fisher,Maryanne L., KerryWorth,JustinR.GarciainTami Meredith. 2012. »Feelings of Regret Following Uncommitted Sexual Encounters in Cana­dian University Students.« Culture, Health & Sexuality 14 (1): 45–57. Garcia, Justin R., Chris Reiber, Sean G. Massey in Ann M. Merriwether. 2012. »Sexual Hookup Culture: A Review.« Review of General Psychology 16 (2): 161–176. Garcia, Justin R., Amanda N. Gesselman, Sean G. Massey, Susan M. Seibold­SimpsoninAnnM.Merriwether.2018.»IntimacythroughCasualSex:Re­lational Context of Sexual Activity and Affectionate Behaviours.« Journal of Relationships Research 9:e12. Gute, Gary, in Elaine M. Eshbaugh. 2008. »Personality as a Predictor of Hoo­king Up among College Students.« Journal of Community Health Nursing 25 (1): 26–43. Hammarlund, Kina,IngelaLundgren in Maria Nyström.2008. »IntheHeat of the Night, It Is Difficult to Get It Right – Teenagers’ Attitudes and Values towards Sexual Risk-Taking.« International Journal of Qualitative Studies on Health and Well-Being 3 (2): 103–112. Heldman,Caroline,inLisaWade.2010.»Hook-Up Culture:SettingaNewRe-search Agenda.« Sexuality Research and Social Policy 7 (4): 323–333. Her, Yu-Chin, in Elisabeth Timmermans. 2021. »Tinder Blue, Mental Flu? Exploring the Associations between Tinder Use and Well-Being.« Infor­mation, Communication & Society 24 (9): 1303–1319. Holman, Amanda, in Alan Sillars. 2012. »Talk about ‘Hooking Up:’ The Influ­ence of College Student Social Networks on Nonrelationship Sex.« Health Communication 27 (2): 205–216. Jonason, Peter K., in Rhonda N. Balzarini. 2016. »Unweaving the Rainbow of Human Sexuality: A Review of One-Night Stands, Serious Romantic Re­lationships, and the Relationship Space in between. « V The Psychology of Love and Hate in Intimate Relationships, uredila Katherine Aumer, 13–28. New York City: Springer. Jonason, Peter K., Elaine Hatfield in Vicki M. Boler. 2015. »Who Engages in Serious and Casual Sex Relationships? An Individual Differences Perspec­tive.« Personality and Individual Differences 75:205–209. Jonason,PeterK.,Norman P. Li in MargaretJ. Cason.2009.»The ‘Booty Call:’ A Compromise between Men’s and Women’s Ideal Mating Strategies.« Jo­urnal of Sex Research 46 (5): 460–470. Jonason, Peter K., Victor X. Luevano in Heather M. Adams. 2012. »How the DarkTriadTraitsPredictRelationshipChoices.«PersonalityandIndividual Differences 53 (3): 180–184. Joshi, Suchi Pradyumn, Jochen Peter in Patti M. Valkenburg. 2014. »A Cross-Cultural Content-Analytic Comparison of the Hookup Culture inusand Dutch Teen Girl Magazines.« The Journal of Sex Research 51 (3): 291–302. Kalish, Rachel, in Michael Kimmel. 2011. »Hooking Up: Hot HeteroSex or the New Numb Normative?« Australian Feminist Studies 26 (67): 137–151. Kaspar,Kai,LeneVanessaBuß,JosefRognerinTimoGnambs.2016. »Engage­ment in One-Night Stands in Germany and Spain: Does Personality Mat­ter?« Personality and Individual Differences 92:74–79. Kenney, Shannon R., Andrew Lac, Justin F. Hummer in Joseph W. LaBrie. 2014. »Development and Validation of the Hookup Motives Questionnaire (hmq).« Psychological Assessment 26 (4): 1127–1137. Kenney, Shannon R., Vandana Thadani, Tehniat Ghaidarov in Joseph W. La-Brie. 2013. »First-Year College Women’s Motivations for Hooking Up: A Mixed-Methods Examination of Normative Peer Perceptions and perso­nal Hookup Participation.« International Journal of Sexual Health 25 (3): 212–224. Kettrey, Heather Hensman, in Aubrey D. Johnson. 2020. »Hooking Up And Pairing Off: Correlates of College Students’ Interest in Subsequent Hoo­kups and Romantic Relationships with Other-Sex and Same-Sex Hookup Partners.« The Journal of Sex Research 58 (7): 915–942. Koladich, Samantha J., in Breanna E. Atkinson. 2016. »The Dark Triad and Relationship Preferences: A Replication and Extension.« Personality and Individual Differences 94:253–255. Kuperberg, Arielle,in Joseph E. Padgett.2017. »Partner MeetingContexts and Risky Behavior in College Students’ Other-Sex and Same-Sex Hookups.« The Journal of Sex Research 54 (1): 55–72. LeFebvre,LeahE. 2018.»SwipingMeoffmyFeet:ExplicatingRelationshipIni­tiationonTinder.«JournalofSocialandPersonalRelationships35(9):1205– 1229. Lamont,Ellen,TeresaRoachinSopeKahn.2018.»NavigatingCampusHookup Culture:lgbtqStudentsandCollegeHookups.« Sociological Forum 33(4): 1000–1022. LaBrie, Joseph W., Justin F. Hummer, Tehniat M. Ghaidarov, Andrew Lac in ShannonR.Kenney.2014.»HookingUpintheCollegeContext:TheEvent-LevelEffectsofAlcoholUse andPartnerFamiliarityonHookup Behaviors and Contentment.« Journal of Sex Research 51 (1): 62–73. Lu,Hung-Yi, Li-Chun Ma,Tsai-Shin Lee, Hsin-YaHou in Hui-Yen Liao. 2014. »The Link of Sexual Sensation Seeking to Acceptance of Cybersex, Multi­ple Sexual Partners, and One-Night Standsamong TaiwaneseCollege Stu­dents.« Journal of Nursing Research 22 (3): 208–215. Lyons, Heidi A., Wendy D. Manning, Monica A. Longmore in Peggy C. Gi­ordano. 2014. »Young Adult Casual Sexual Behavior: Life-Course-Specific Motivations and Consequences.« Sociological Perspectives 57 (1): 79–101. Lyons,Minna,AshleighMessenger,RebeccaPerryinGayleBrewer.2020.»The Dark Tetrad in Tinder: Hook-Up App for High Psychopathy Individuals, and a Diverse Utilitarian Tool for Machiavellians?« Current Psychology 41 (2): 659–666. Monto, Martin A., in Anna G. Carey. 2014. »A New Standard of Sexual Be­havior? Are Claims Associated with the ‘Hookup Culture’ Supported by General Social Survey Data?« The Journal of Sex Research 51 (6): 605–615. Olmstead, Spencer B., Kathryn A. Conrad in Kristin M. Anders. 2018. »First Semester College Students’ Definitions of and Expectations for Engaging in Hookups.« Journal of Adolescent Research 33 (3): 275–305. Olmstead, Spencer B., Jerika C. Norona in Kristin M. Anders. 2019. »How Do College Experience and Gender Differentiate the Enactment of Hookup ScriptsamongEmergingAdults?«ArchivesofSexualBehavior 48(6):1769– 1783. Olmstead,SpencerB.,KayPasleyinFrankD.Fincham.2013.»HookingUpand PenetrativeHookups: Correlates thatDifferentiate College Men.« Archives of Sexual Behavior 42 (4): 573–583. Owen,Jesse, in FrankD. Fincham. 2011a.»Effectsof Genderand Psychosocial Factors on ‘FriendswithBenefits’ RelationshipsamongYoungAdults.« Ar­chives of Sexual Behavior 40 (2): 311–320. Owen,Jesse,inFrankD. Fincham. 2011b.»YoungAdults’ EmotionalReactions afterHookingUpEncounters.«ArchivesofSexualBehavior 40(2):321–330. Owen, Jesse, Frank D. Fincham in Jon Moore. 2011. »Short-Term Prospective StudyofHookingUpamongCollegeStudents.«ArchivesofSexualBehavior 40 (2): 331–341. Paul, Elizabeth L., Brian McManus in Allison Hayes. 2000. » ‘Hookups:’ Cha­racteristics and Correlates of College Students’ Spontaneous and Ano­nymous Sexual Experiences.« Journal of Sex Research 37 (1): 76–88. Pham, JanelleM. 2017. »Beyond Hookup Culture: Current Trends in theStudy of College Student Sex and Where to Next.« Sociology Compass 11 (8): e12499. Prestage,Garrett,FengyiJin,AndrewGrulich,JohndeWit inIrynaZablotska. 2012. »Gay Men are Less Likely to Use Condoms with Casual Sex Partners They Know ‘Well.’«aidsand Behavior 16 (3): 664–668. Ranzini,Giulia,in Christoph Lutz. 2017. »Love atFirstSwipe? ExplainingTin-derSelf-PresentationandMotives.« Mobile Media & Communication 5(1): 80–101. Reese-Weber,Marla,CorinneZimmerman,KylaM.CaryinMollyG.McLeese. 2020.»HookupExperiencesandFeelingsof Regret:TheEffectsofGender, College Context, and Hookup Characteristics.« Journal of American Col­lege Health 70 (5): 1552–1562. Regan,PamelaC., inCarla S. Dreyer. 1999.»Lust?Love? Status?YoungAdults’ MotivesforEngaginginCasualSex.«JournalofPsychology&HumanSexu­ality 11 (1): 1–24. Rehm, Jürgen, Kevin D. Shield, Narges Joharchi in Paul A. Shuper. 2012. »Al­cohol Consumption andthe Intentionto Engagein UnprotectedSex.« Ad­diction 107 (1): 51–59. Rosenberg,EliS.,PatrickS.Sullivan,ElizabethA. DiNenno,LauraF. Salazarin Travis H. Sanchez. 2011. »Number of Casual Male SexualPartners and As-sociatedFactorsamongMenwhoHaveSexwithMen:ResultsfromtheNa­tionalhivBehavioral Surveillance System.«bmcPublic Health 11 (1): 189. Rupp, Leila J., Verta Taylor, Shiri Regev-Messalem, Alison C. K. Fogarty in Paula England. 2014. »Queer Women in the Hookup Scene: Beyond the Closet?« Gender & Society 28 (2): 212–235. Sales, Nancy Jo. 2015. »Tinder and the Dawn of the ‘Dating Appocalypse.’« Vanity Fair, 6. avgust. https://www.vanityfair.com/culture/2015/08/tinder-hook-up-culture-end-of-dating. Shapiro, Gilla K., Ovidiu Tatar, Arielle Sutton, William Fisher, Anila Naz, Sa­mara Perez in Zeev Rosberger. 2017. »Correlates of Tinder Use and Risky Sexual Behaviors in Young Adults.« Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking 20 (12): 727–734. Shepardson, Robyn L.,Jennifer L.Walsh, Kate B. Carey in MichaelP.Ca­rey. 2016. »Benefits of Hooking Up: Self-Reports from First-Year College Women.« International Journal of Sexual Health 28 (3): 216–220. Simpson,JeffryA.,inStevenW.Gangestad.1991.»IndividualDifferencesinSo­ciosexuality:Evidence for ConvergentandDiscriminantValidity.« Journal of Personality and Social Psychology 60 (6): 870–883. Smith, Tyson Scott. 2016. »Personality, Attitudes, and Demographics as Pre­dictors of One-Night Stands.«Doktorska disertacija, California State Uni­versity. Snapp, Shannon, Ehri Ryu in Jade Kerr. 2015. »The Upside to Hooking Up: College Students’ Positive Hookup Experiences.« International Journal of Sexual Health 27 (1): 43–56. Snapp,Shannon,RenéLento,EhriRyuinKarenS. Rosen. 2014.»WhydoThey Hook Up? Attachment Style and Motives of College Students.« Personal Relationships 21 (3): 468–481. Sönmez,Sevil,YorghosApostolopoulos, ChongHoYu,ShiyiYang,AnnaMat­tilainC.YuLucy.2006.»BingeDrinkingandCasualSexonSpringBreak.« Annals of Tourism Research 33 (4): 895–917. Stinson,RebeccaD.2010.»HookingUpinYoungAdulthood:AReviewofFac-tors Influencing the Sexual Behavior of College Students.« Journal of Col­lege Student Psychotherapy 24 (2): 98–115. Strubel, Jessica, in Trent A. Petrie. 2017. »Love me Tinder: Body Image and PsychosocialFunctioningamongMenandWomen.« BodyImage21:34–38. Sumter,SindyR.,Laura VandenboschinLoesLigtenberg.2017. »Loveme Tin-der:UntanglingEmergingAdults’ MotivationsforUsingtheDatingAppli-cation Tinder.« Telematics and Informatics 34 (1): 67–78. Timmermans, Elisabeth, in Cédric Courtois. 2018. »From Swiping to Casual Sexand/orCommittedRelationships:ExploringtheExperiencesofTinder Users.« The Information Society 34 (2): 59–70. Timmermans,Elisabeth,inElienDeCaluwé. 2017a. »ToTinderorNottoTin­der, That’s the Question: An Individual Differences Perspective to Tinder Use and Motives.« Personality and Individual Differences 110:74–79. ———. 2017b. »Development and Validation of the Tinder Motives Scale (tms).« Computers in Human Behavior 70:341–350. Thorpe, Shameka, in Arielle Kuperberg. 2021. »Social Motivations for College Hookups.« Sexuality & Culture 25 (2): 623–645. Thorpe, Shameka,AmandaE.Tanner, Kari C. Kugler,Britanny D. Chambers, AliceMa,WendashaJenkinsHall,SamuellaWare,JeffreyJ.MilroyinDavid L. Wyrick. 2021. »First-Year College Students’ Alcohol and Hookup Beha­viours: Sexual Scripting and Implications for Sexual Health Promotion.« Culture, Health & Sexuality 23 (1): 68–84. Townsend,JohnMarshall, in TimothyH.Wasserman. 2011. »Sexual Hookups among College Students: Sex Differences in Emotional Reactions.« Archi­ves of Sexual Behavior 40 (6): 1173–1181. Trćen,Bente,inBoLewin. 1992.»CasualSexamongNorwegianAdolescents.« Archives of Sexual Behavior 21 (3): 253–269. Uecker,JeremyE.,inBrandonC.Martinez.2017. »WhenandWhyWomenRe­gretSexinHookupsMorethanMenDo:AnAnalysisoftheOnlineCollege Social Life Survey.« The Sociological Quarterly 58 (3): 470–494. Uecker,JeremyE.,LisaD.PearceinBritaAndercheck.2015. »TheFourU’s:La­tent Classes of Hookup Motivations among College Students.« Social Cur­rents 2(2): 163–181. van Empelen, Pepijn, Herman P. Schaalma, Gerjo Kok in Maria W. J. Jansen. 2011.»PredictingCondomUsewithCasualandSteadySexPartnersamong Drug Users.« Health Education Research 16 (3): 293–305. Vrangalova, Zhana. 2015a. »Does Casual Sex Harm College Students’ Well-Being? A Longitudinal Investigation of The Role of Motivation.« Archives of Sexual Behavior 44 (4): 945–959. ———.2015b.»HookingUpandPsychologicalWell-BeinginCollegeStudents: Short-TermProspectiveLinksacrossDifferentHookup Definitions.« Jour­nal of Sex Research 52 (5): 485–498. Vrangalova,Zhana,inAnthonyD.Ong.2014.»WhoBenefitsfromCasualSex? The ModeratingRole of Sociosexuality.« Social Psychological and Persona­lity Science 5(8): 883–891. Wade,Lisa. 2021.»Doing CasualSex: A Sexual Fields Approach to theEmoti­onal Force of Hookup Culture.« Social Problems 68 (1): 185–201. Ward,Janelle.2017.»WhatAreYouDoingonTinder?ImpressionManagement on a Matchmaking Mobile App.« Information, Communication & Society 20 (11): 1644–1659. Watson,RyanJ., YousefM.Shahinin MiriamR. Arbeit. 2019.»Hookup Initia­tionandEmotionalOutcomesDifferacrosslgbYoung MenandWomen.« Sexualities 22 (5–6): 932–950. Watson, Ryan J., Shannon Snapp in Skyler Wang. 2017. »What We Know and Where We Go from Here: A Review of Lesbian, Gay, and Bisexual Youth Hookup Literature.« Sex Roles 77 (11): 801–811. Weaver,SharaJ.,inEdward S. Herold.2000.»CasualSexandWomen:Measu­rementandMotivationalIssues.«JournalofPsychology&HumanSexuality 12 (3): 23–41. Weaver,AngelaD.,KellyL. MacKeiganinHughA. MacDonald. 2011.»Experi­ences and Perceptions of Young Adults in Friends with Benefits Relation-ships:AQualitativeStudy.«CanadianJournalofHumanSexuality 20(1–2): 41–53. Wentland, Jocelyn J., in Elke D. Reissing. 2011. »Taking Casual Sex Not Too Casually: Exploring Definitions of Casual Sexual Relationships.« The Ca­nadian Journal of Human Sexuality 20 (3): 75–91. Wentland, Jocelyn J.,inElkeD.Reissing. 2014.»Casual Sexual Relationships: Identifying Definitions for One Night Stands, Booty Calls, Fuck Buddies, and Friends with Benefits.« The Canadian Journal of Human Sexuality 23 (3): 167–177. White,HeleneR.,CharlesB.Fleming,RichardF.CatalanoinJenniferA.Bailey. 2009. »Prospective Associations among Alcohol Use-Related Sexual En­hancement Expectancies, Sex after Alcohol Use, and Casual Sex.« Psycho­logy of Addictive Behaviors 23 (4): 702–707. Wongsomboon,Val,MaryH.BurlesoninGregoryD.Webster.2020.»Women’s Orgasm andSexual Satisfaction inCommittedSex andCasual Sex: Rela­tionshipbetween Sociosexuality and SexualOutcomes in DifferentSexual Contexts.« The Journal of Sex Research 57 (3): 285–295.