DECEMBER 1984 ŠTEVILKA 4 LETO XX Vlaganja v letu 1985 Obseg in vrsta tehničnih vlaganj v letu 1985 še ni točno znana. Ni še znano, koliko bo na razpolago finančnih sredstev za vlaganja. Vsekakor lahko pričakujemo, da bo obseg teh sredstev realno približno enak kot v letu 1984. Zaradi pravočasne priprave plana investicij so temeljne organizacije že posredovale svoje predloge, katere pa bo potrebno uskladiti z obsegom razpoložljivih sredstev. Kot vsako leto lahko strukturo tehničnih vlaganj razdelimo v sledeče skupine: — gradnja gozdnih cest — vlaganje v mehanizacijo in opremo — vlaganje v stanovanjsko gradnjo — ostalo. Gradnja gozdnih cest je predvidena z investicijskim programom 1985, kateri je bil sprejet že v letu 1983 za- radi pravočasne priprave objektov. Obseg gozdnih cest po programu je preobširen, saj bo realno možno zgraditi le ca. 24 km gozdnih cest, poleg tega pa dokončati še program iz leta 1984. Isti ni bil realiziran zaradi dodatne gradnje gozdnih cest za pospravilo vetroloma, sredstva pa so že zagotovljena in izločena. Predvidena je gradnja gozdnih cest zlasti v Gornjesavski dolini — Brevant, Pe-telinjek — Tromeja, Zgornja Mežakla ter manjši objekti na Jelovici. Pri gradnji gozdnih cest je značilno, da prehajamo v vedno težje in zahtevnejše terene tja, kjer so etati zaradi nedostopnosti neizkoriščeni. Pri mehanizaciji in opremi je predvidena zlasti zamenjava iztrošenih strojev spravilne mehanizacije, kamionov za prevoz lesa in terenskih vozil — kombiji, osebna vozila in zamenjava avtobusov TOZD Bohinj in Pokljuka. Dopolniti bo potrebno AOP opremo z ekrani in zamenjati iztrošene pisalne in računske stroje. Pojavlja se potreba po rekonstrukciji mehaniziranega skladišča lesa v Boh. Bistrici, vendar je potrebno izdelati letos program obsega rekonstrukcije. Gradbena mehanizacija — predvidena zamenjava iztrošene in nabava strojev za modernizacijo vrtanja in razbijanja hribine. Izgradnja stanovanjske stavbe na Rečici predstavlja večji objekt, katerega nameravamo pričeti graditi v letu 1985. Za izgradnjo bodo potrebna znatna finančna sredstva, za kar pa še niso točno znani vsi viri. Sedaj potekajo priprave in izdelava tehnične dokumentacije. Lokacija objekta je že potrjena na pristojnih občinskih organih, ta se nahaja na Rečici med upravno stavbo »Elmont« in poslopji avtoparka. Viri sredstev, katera bodo na razpolago za tehnična vlaganja, so sledeči: — amortizacija — še niso znani podatki revalorizacije - in novi zakon o AM; — sredstva po čl. 12. zakona o gozdovih — bo znano po ZR 1984; — ostanek dohodka — bo znano po ZR 1984; — združevanje sredstev kmetov za ceste — bo znano po ZR 1984; — združevanje sredstev uporabnikov lesa 6,3 % od prod. cene lesa; — sredstva SIS SRS za gradnjo gozdnih cest. Največji znesek predstavljajo sredstva amortizacije. Posojilo za gradnjo gozdnih cest pri Ljubljanski banki je postalo vprašljivo zaradi neugodnih kreditnih pogojev. Navedena sredstva predstavljajo le pregled virov za vlaganja. Koliko pa je možno koristiti sredstva za vlaganja, je odvisno od posebej predpisanega izračuna za razpoložljiva sredstva za vlaganja, kateri se izdela ob vsakem periodičnem obračunu po temeljnih organizacijah. Franc Remec Območni gozdnogospodarski načrt 1981 — 1990 (nadaljevanje) Analiza izvajanja območnega gozdnogospodarskega načrta 1971 — 1980 Osnovni gozdnogospodarski načrt ni postavil izdelanega sistema ciljev, saj ni bilo pogojev za njihovo natančnejše določanje. Preveč splošni poudarki na usmeritvah gospodarjenja niso pomenili prave mobilizacije in usmeritve pri izdelavi načrtov enot. Poudarek na vi-sokokvalitetni proizvodnji smrekovega lesa, usmeritev na stabilno prirodno sestavo s poprečno mešanostjo drevesnih vrst 70 % iglavcev in 30 % listavcev je bila pri dokaj različnih pogojih rastišča preveč načelna in šablonska. Manjkala je podrobnejša rastiščna osnova in razčlenitev območja na gospodarske razrede. V zasebnih gozdovih je bil glavni cilj nega kvalitetnih sestojev in intenzivnejše pomlajevanje nekvalitetnih sestojev Konkretne določbe načrta so bile naslednje: v bruto m:' Letni etat igb list. skupaj družbeni gozdovi 98.430 16.308 114.738 zasebni gozdovi 66.570 26.692 93.262 Skupaj: 165.000 43.000 208.000 Osnova za sestavo ob- večani: družbeni +4%, za-močnega načrta so načrti sebni + 27 %! (posam. enote enot. Takratni načrti po eno- + 19—43 %!) tah so bili s tem obsegom po- V odnosu na gozdne fonde je bila predvidena intenziteta: na lesno zalogo na tekoči prirastek družbeni gozdovi 2,0% 96,6 % zasebni gozdovi 1,9% 70,6 % V družbenih gozdovih so bile programirane sečnje: 75 % glavnih donosov in 25 % redčenj ob ohranitvi zastor-nega sistema gospodarjenja v enodobnih gozdovih s po- stopnim prehajanjem v skupinsko postopno gospodarjenje. Določba o višini etata v potrjenem načrtu je bila vseskozi sporna. Pritožba na vrhovnem sodišču je bila zavr- njena, prav tako predlog spremembe načrta na republiški SIS za gozdarstvo. Po obnovah načrtov enot je tako prihajalo do razkoraka za 10.000 m’ letno manj, kot je bilo določeno v območnem načrtu. Realizacijo predvidenih etatov zato ocenjujemo iz zornega kota neutemeljenosti višine etatov. Realizacija sečenj 1971 — 1980: (v bruto m') E/Posek Družbeni gozdovi iglavci 937.466 95,2 % listavci 111.027 68,1 % Skupaj: 1048.493 91,4% Zasebni gozdovi iglavci 542.970 81,6% listavci 95.198 35,7 % Skupaj: 638.168 68,4 % Skupaj v delovni organizaciji je bila iglavci 89,7 % realizacija: listavci 48,0 % Skupaj: 81,1 % Primerjava realizacije s 35-letnim obdobjem v družbenem in 20-letnim obdobjem v zasebnem sektorju kaže na vztrajno visoke sečnje v družbenem in na rahlo stagnacijo v zasebnem sektorju. Po intenzivnosti poseganja prednjačijo enote Jelovica, Mežakla, Notranji Bohinj in Pokljuka (18,3—21,6 %). Poprečno smo posegali v zaloge z 18,3 %. O vsebini sečenj smo v »Presekih« že spregovorili. Po vrstah sečnje je bilo v družbenih gozdovih razmerje naslednje: — donos redčenj 36,1 % — glavni donos 34,5 % — slučajni donos 23,9 % — izredni donos 5,5 % Analiza podatkov evidence sečenj po vrstah in strukturi debelin daje odgovor na gibanje fonda lesne zaloge in prirastka. Aktivni negovalni posegi so predvsem regularne sečnje, ki predstavljajo 70 % poseka. Slučajni in izredni donosi so dali skupno 30 % poseka. Ako prištejemo vetrolome h glavnim donosom, smo v starejših sestojih zbrali kar 56 % poseka. Redčenjem v mlajših sestojih dodamo še snegolome in su-šice in dobimo skupaj preko 40 % poseka v mlajših sestojih. Ne preseneča zato neugodna sestava mlajših sestojev, ki od mlajšega debe- Ijaka dalje nimajo več dovolj velikega števila drevja in ne lesne zaloge. Močnejša redčenja, ki so bila v načrtih enot forsirana na republiškem nivoju, niso bila upravičena, ampak deloma celo škodljiva. Negativne posledice v osiromašenju in zmanjševanju stabilnosti lesne zaloge smo povzročali tudi izvajalci načrtov. Premajhna strokovnost posegov in šablonsko spoštovanje načrtov brez podrobne priprave z gojitvenimi načrti sta to napako v usmeritvi sečenj samo potrdila. Kritično moramo oceniti tudi pomladitvene sečnje. Brez dvoma je na njihov obseg najbolj vplivala visoka obremenitev z etati. Sestoji se ponekod pospešeno odpirajo in silijo v prezgodnjo obnovo. Proizvodno zmogljivost, zlasti na najboljših rastiščih, pa lahko izkoristijo le sestoji z visoko in stabilno lesno zalogo v dolgi proizvodni dobi. Zmanjšanje rizika visoko-vredne proizvodnje, ki je pogojeno z večjim deležem stabilnih sestojev, tako ni bilo uresničeno. To nam dokazujejo obnove načrtov enot z najkvalitetnejšimi sestoji. Delež slučajnih donosov ne pada, ampak narašča (Jelovica že preko 30 %). Zniževanje proizvodne dobe pogojuje česte elementarne nesreče, ki nato silijo v prezgodnjo obnovo. Očitno so elementarne nesreče izzvane z nesmotrnim ravnanjem človeka, ki zmanjšuje stabilnost sestojev zaradi zadovoljevanja kratkoročnih obvez. V zasebnih gozdovih ne razpolagamo z dolgoročnejšo evidenco in kontrolo gospodarjenja. Prav tako je oteženo redno evidentiranje posekov po vsebini. Kljub temu zbrani podatki dokazujejo, da mnogo predolgo vztrajamo na »prebiranju« zaloge oziroma tako imenovanem kmečkem prebiranju. Sečnje zajemajo predvsem kvalitetna drevesa, največkrat kar nosilce sestoja. Posledice so v nazadovanju kvalitete zaloge, poslabšani zgradbi sestoja, nenačrtnem pomlaja-nju in padcu prirastka. Po vrsti donosov je bila sečnja realizirana: — z redčenji 17,8% — prebiranja z ost. glav. don. 68,7 % — slučajni donos 7,4 % — izredni donos 6,1 %. Glavni vzrok, da sečnje ne dosegajo predvidenih etatov, je: slaba odprtost gozdov, ki je tudi dokaj neenakomerna. V dosedanjem obdobju smo sečnje preveč prenašali samo v odprte oddelke, kjer so sestoji prekomerno izsekani. Zaradi razdrobljenosti tudi ni bilo povsod možno slediti načrtni obnovi in negi sestojev. Posebej zaskrbljujoč je zaostanek sečenj listavcev. Vendar analiza odprtosti kaže, da je ob takšnih pogojih možno le delno izboljšanje. Ako pogoje delimo na štiri kategorije, dobimo naslednje stanje: I. kat. s cesto in vlakami: 10 % etata na 12 % površ. II. kat. s cesto a brez traktor, vlak: 23 % etata s 25 % površ. III. kat. z delno odprtost, cest in brez traktor, vlak: 42 % etata na 43 % površine, IV. kat. brez cest in vlak za traktor 25 % etata na 20 % površine. Pri gradnji cest zasebni sektor zaostaja in je. le na polovici odprtosti, ki jo ima družbeni sektor. V tem sestavku na moremo analizirati celotnega spektra vplivov na gospodarjenje v preteklem desetletju. Oglejmo si predvsem odraz gospodarjenja v gozdu, v gozdnih sestojih, ki so najbolj veren dokaz za naše de- lo. Za družbeni sektor ugotavljamo: Kljub padcu površine za 2,4 % je lesna zaloga narasla za 3 %, in sicer je poprečna zaloga sedaj 254 mV ha, prej 241 mVha. Razmerje drevesnih vrst se ni spremenilo v odnosu iglavci : listavci. Nazadovala je jelka in to za 15 %, povečal pa se je delež smreke. Samo v gospodarskih gozdovih je sedaj zaloga 305 mV ha, prej 290 mVha. Tu se je povečal delež iglavcev na 86,7 %, listavcev je sedaj še 13,3 %. Trend ni ugoden zaradi zmanjšanja stabilnosti ob manjšem deležu listavcev. Sestava lesne zaloge po debelinah v letu 1970 v družbenih gozdovih: Razšir. deb. razr. iglavci listavci skupaj I. 10—30 cm 27,6 % 65,5 % 33,1 % II. 30 — 50 cm 55,6 % 30,1 % 51,9% III. nad 50 cm 16,8 % 4,4 % 15,0 % Skupaj: 100,0 % 100,0 % 100,0 % V letu 1980 je naslednja: I. 10—30 cm 29,4 % 60,3 % 33,6 % II. 30 — 50 cm 54,8 % 34,4 % 52,0 % III. nad 50 cm 15,8 % 5,3 % 14,4 % Skupaj: 100,0 % 100,0 % 100,0 % Struktura sečnje po debel, razredih je bila naslednja: I. 10 — 30 cm II. 30—50 cm III. nad 50 cm 23,9 % 53,1 % 23,0 % 50,3 % 43,8 % 5,9 % Skupaj: 100,0 % 100,0 % V odnosu na tekoči prirastek so bile sečnje: I. 10—30 cm 44,0 % 58,8 % 46,4 % II. 30—50 cm 106,7 % 190,4 % 111,3% nad 50 cm 202,1 % 344,3 % 204,9 % Skupaj: 86,5 % 204,9 % 87,0% Intenziteta priraščanja na Vpliv sprememb v sestavi lesno zalogo je v gospodar-lesne zaloge se odraža tudi v skih gozdovih po pričakova-tekočem prirastku. nju narasla: iglavci listavci skupaj leto 1970 2,12% 1,63% 2,05 % zaloge leto 1980 2,33 % 1,83 % 2,26 % zaloge Za gibanja gozdnih fondov v družbenem sektorju ugotavljamo: Posledica močnejših sečenj v II. in III. razširjenem debelinskem razredu je nazadovanje debelin v obeh razširjenih razredih. Akumulacija v I. razširjenem razredu je bila močnejša od pričakovanj tudi zaradi sprememb v metodi urejanja gozdov. Dinamika nazadovanja se odraža v debelinah sortimentov, ki v zadnjih letih nenehno rahlo pada. Kontrola in uravnavanje lesnih zalog in etata v starejših sestojih družbenega sektorja je zelo pomembna za trajnost donosov v območju. Čaka nas večja depresija v donosih čez 30 do 40 let, ki jo moramo blažiti s sedanjim še ugodnim deležem starejših sestojev. V srednjedobnih sestojih je poprečna zaloga padla, kar je posledica intenzivnih redčenj in kalamitet. V primerjavi z modelno višino zaloge je opazno že zgodnje zaostajanje poprečnih zalog, kar je slaba garancija za doseganje trajnih in stabilnih donosov v perspektivi. V zasebnih gozdovih gibanje fonda lesne zaloge označujejo naslednji podatki: — skupna zaloga je narasla za 5,7 %, iglavci 4,4 % in listavci za 9,4 % na 3 % povečani površini. Poprečna lesna zaloga za 1 ha je povečana za 2,3 %. Poprečna zaloga je sedaj 219 mVha, prej 214 mV ha. Samo v gospodarskih gozdovih je lesna zaloga narasla z 228 mVha na 235 m7 ha. Delež iglavcev je padel s 73 na 72 %, listavcev pa je več za 1 %. Spremembe v strukturi lesne zaloge so prikazane s primerjavo med letom 1970 in 1980: Razšir. debel. iglavci listavci skupaj razred 1970 1980 1970 1980 1970 1980 I. 10 — 30 cm 43,3 36,9 65,9 59,7 49,4 43,2 II. 30 —50 cm 50,9 56,1 30,2 35,3 45,3 50,4 III. 50 in več cm 5,8 7,0 3,9 5,0 5,3 6,4 Skupaj: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 V odnosu na tekoči prirastek so bile sečnje naslednje: Razšir. razred iglavci listavci skupaj I. 10 —30 cm 21,6% 21,7% 21,7 % II. 30 — 50 cm 78,7 % 74,7 % 78,2 % III. nad 50 cm 150,6 % 103,2 % 144,2 % Skupaj: 51,2 % 37,6 % 48,6 % Intenziteta priraščanja na lesno zalogo se v gospodarskih gozdovih pri iglavcih ni spremenila, pri listavcih je nekoliko padla. Primerjava 1970: 1980: 2,82% 2,11% 2,63% 2,82% 1,87% 2,56%. nadaljevanje na 4. str. 3 (Nadaljevanje s 3. strani) Razvoj fonda lesne zaloge in prirastka v zasebnem gozdu ni ugoden. Vsebina sečenj je neugodno vplivala na gibanje lesne zaloge po količini in kvaliteti in se odraža tudi v prirastku. Gornji kazalci so resno opozorili o negativnih trendih pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi v območju. Negativne posledice vsebine sečenj so dolgotrajne. Samo korenite spremembe pogojev gospodarjenja (odprtost!) in učinkovitejše načrtovanje kot priprava dela lahko preusmeri neugodne trende razvoja. Poleg sečenj, ki imajo najvažnejši vpliv na stanje fondov v sestojih, je vpliv direktnih vlaganj v gojenje zelo pomemben v mlajših razvojnih fazah. Spet velja pripomniti, da je bil program gojitvenih, melioracijskih in varstvenih del zelo ambiciozen in kot vse kaže preveč obsežen. Glede na takratne trende so bile postavljene obveznosti tudi 70% večje pri obnovi in za 20 % večje pri negi gozdov. na polovici površine. Več je bilo opravljene priprave tal. Pri negi samo prvo redčenje dohaja plan, vsa ostala opravila so pod načrtom. V zasebnih gozdovih je obnova izvršena nekoliko bolje kot v družbenem sektorju. Pri negi je samo obžetev prekoračena, znatno pa zaostaja prvo redčenje. Tudi pri premenah je bil plan dosežen. Med vzroki za zaostajanje je na prvem mestu preveč ambiciozen plan, ki se pri obnovah načrtov ni potrdil; tudi niso nastopila nova dejstva, ki bi vplivala na večjo potrebo za umetno obnovo in na povečan obseg nege. Pomemben vzrok za slabšo realizacijo vidimo tudi v nedorečeni vlogi gojenja v območju. Biološka vlaganja se ne izvajajo dovolj načrtno. Podrobna priprava gojitvenih del praktično ni zaživela. Kot posledica tega je primanjkovalo posebej usposobljene delovne sile. Prednost je imela dejavnost izkoriščanja gozdov, gojitvena dela pa so prevečkrat prišla na vrsto šele po izvršenih ostalih delih. Gojitvena dela smo opravljali preveč kampanjsko in tudi v neprimernem času. Nemalokrat je za izvršitev del celo zmanjkalo časa. Za kompletnejšo analizo izvajanja načrta so potrebni še drugi podatki, ki so zbrani v območnem načrtu. Prostor nam ne dopušča, da bi jih ponavljali. Mislim, da so gibanje lesne zaloge, prirastka in biološka vlaganja v gozdove le najvažnejši pečat našega dela, ki pušča dolgoročne posledice v sestojih. Kljub nekaterim slabšim rezultatom v območju je opazno predolgo vztrajanje na starih navadah in šablonskem izvajanju načrtov po enotah. Velja si zapomniti, da moramo vedno misliti tudi z lastno glavo, vsak dan, vsako leto, saj teoretične in gozdar-skopolitične stranpoti niso izključene. Ako k temu dodamo še grožnjo umiranja gozdov, potem nam mora biti sestav boljših načrtov enot in temeljita priprava ukrepov večja in odgovornejša naloga kot doslej. Janez Košir Primerjava realizacije in plana je naslednja: Družbeni gozdovi: plan realizac. v % obnova gozdov 1.405 ha 911 ha 65 nega gozdov 14.000 ha 9.765 ha 70 premena 5 ha — 0 varstvo dnin 30.000 dnin 15.430 dnin 51 Zasebni gozdovi: obnova gozdov 1.124 ha 919 ha 82 nega 6.000 ha 5.052 ha 84 premena 25 ha 24 ha 94 varstvo 12.860 dnin 5.810 dnin 45 Analiza podrobneje poka- vih konkretna obnova in že, da sta v družbenih gozdo- startno gnojenje izvršena le Zasebni gozdovi v predelu fužinskih planin na pomembni prelomnici 1. UVOD Z gradnjo gozdne ceste v predelu Blato in Vogarja smo gozdarji položili temeljni kamen k sodobnejšemu izkoriščanju zasebnih gozdov v tem predelu. Prve izkušnje in spoznanja kažejo na kopico novih problemov, ki bodo nosili pečat na optimistično postavljene cilje v tem področju. 2. PREDSTAVITEV PODROČJA Zgrajene prometnice so prodrle v 441 ha gospodarskih in 241 ha varovalnih gozdov. Lastnikom smo tako dali možnost v naslednjem desetletju posekati načrtovanih 17500 m3 iglavcev in 7400 m3 listavcev. Gozdovi tega predela so predvsem alpski bukovi gozdovi, mestoma se pojavljajo še predalpski gozd jelke in bukve ter smrekov gozd na grobljah in balvanih. Poraščajo zmerna do strma pobočja, ki jih prekinjajo manjši platoji in police. Matična podlaga so predvsem apnenci z rožencem in pa morene z rožencem. Makroklima je ostra alpska z večjo količino padavin in nizkimi povprečnimi temperaturami. Zaradi težjih ekoloških pogojev je rast drevja počasna. Prav zaradi tega je tudi odziv na gozdnogojitvene ukrepe skromnejši in sorazmerno dolg. Gozdovi se nahajajo v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka in kot taki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju krajine tega predela. Prav tako imajo izredno pomembno varovalno funkcijo, saj je kar dobra tretjina uvrščena v kategorijo varovalnih gozdov. To področje je s svojo problematiko izjemno občutljivo. Zato zahteva dobrega gozdarja, ki z veliko mero strokovnega znanja izbere pravo pot za doseganje zastavljenih ciljev. 3. ANALIZA PRETEKLEGA GOSPODARJENJA: Človek je v teh gozdovih prisoten že stoletja. V njih je iskal les za postavljanje doma in gospodarskih poslopij, stanov na planinah in les za kurjavo. V dobi železarstva pa so v njih tudi izdatno ogljarili. Seveda so bili na prepihu predvsem sestoji v bližini vlak in poti ter v oko^ lici planin. Navadno so bili posegi v parcele zaradi velike oddaljenosti premočni. Lastniki so posekali vse drevje praktično do debeline 9 cole in spravili v dolino samo hlodovino. Ostanki teh sečenj so še danes dobro vidni. Močno vrzelasti debeljaki so kljub presvetlitvi brez naravnega pomladka in šele čez dolga desetletja sukcisij-skega razvoja se bodo na rastišču vrnile prvotne oblike sestojev. Na odmaknjenih, težko dostopnih rastiščih pa še vedno naletimo na naravno obliko mogočnega visokogorskega gozda. Ohranjene podatke o etatih imamo šele po letu 1960. Tako je bilo v razdobju 1960—1969 posekanih kar 6.000 m2 3 iglavcev in listavcev. Sečnje pa so zaradi prevelike odmaknjenosti pričele močno nazadovati. V obdobju 1972 — 81 je bilo posekanih tako samo še 3.606 m3 iglavcev in 654 m3 listavcev. Pri iglavcih je bil plan dosežen 60 % (6.041 m3), pri listavcih pa 15 % (4,424 m3). 4. DANAŠNJI UTRIP GOSPODARJENJA Zaradi nazadovanja sečenj so se pričela prizadevanja, da kompleks povežemo z dolino. Tako je bila leta 1979 speljana po dolini Suhe do planine Blato gozdna cesta, ki se ji je leta 1982 pri- družil krak do Vogarja, v letu 1983 pa smo jo podaljšali pod Vodični vrh. Po vseh teh gradnjah bi pričakovali skokovit porast sečenj. Zaradi izjemno slabe odprtosti z vlakami pa se zadeve počasi premikajo. Po naši oceni bi morali zgraditi ali razširiti kar 39 kilometrov vlak, ki predstavljajo predpogoj za realizacijo načrtovanih mas. Predvidena gradnja je za enoto prevelik zalogaj, brez vlak pa ne bo lesa za blagovno proizvodnjo. Z gradnjo vlak bi bistveno posegli v ta prostor in obstoja odkrita bojazen konfliktnih situacij z ostalimi uporabniki prostora. Z gradnjo ceste in deloma vlak so se pojavili problemi z lastniki v parcelah ob prometnicah. Večina lastnikov kljub odkazilu v težnji za večjim ekonomskim izkoristkom poseka še nekaj drevja brez odkazila. Pojavljajo se tudi težave pri odkazilu listavcev. Sekajo se žal večinoma stihijsko, nenačrtno in večina kvalitetne hlodovine konča v pečeh lastnikov parcel. Imamo sicer zakon o gozdovih, toda tu je močno prisotna miselnost lastnikov, da listavcev ni potrebno od-kazovati. Skratka, ko pride »med šmarni« prava luna, motorke pojejo, naj si bodo listavci odkazani ali ne. Tak odnos lastnikov nam bo še dolgo preprečeval cilje: pri gojitvenem načrtovanju in s I OBRAVNAVANO PODROČJE M 1-50 000 / . transportnega sistema za les in • oglje s Komarče in Komne do žag v Bohinjski Bistrici in Soteski. Celoten sistem je združeval zelo različne načine spravila in transporta lesa, ki so značilni za obdobje klasičnega gozdarstva. Do zgornje postaje žičnice na robu stene so posekani les spravljali po razvejanem sistemu lesenih riž in tudi tirov, po katerih so vozili hlodovino z vozički (Rollbahn). Les so tudi pooglje-vali in ga nato v vrečah z žičnico spuščali v dolino. Od spodnje postaje v Ukancu so hlodovino prepeljali po posebej zgrajeni 8 km dolgi cesti do žage v Bohinjski Bistrici. Ker pa je bila bistriška žaga zgrajena šele 1888, so do takrat les v nepovezani obliki plavili preko jezera in nato po Savi Bohinjki do žage v Soteski. Šele tu je bil les razrezan in prepeljan po cesti do porabnikov. Druga posebnost žičnice s Komarče, zaradi katere se je razlikovala od ostalih Pantzovih žičnic, pa je bila v tem, da je bilo izogibališče vozičkov točno v sredini trase med zgornjo in spodnjo postajo. Kaj je narekovalo tako postavitev v težkem in izredno strmem terenu Komarče ni znano, vsekakor pa je moral biti razlog zelo močan. Pan-tzove žičnice so bile namreč konstruirane tako, da so se lahko dobro prilagajale oblikovito-sti površja. Pantzov žičniški sistem so sestavljali zgornja (zaviralna in nakladalna) postaja, vozički, izogibališče in spodnja postaja. Novost, vredna patenta, je bila predvsem samo enojna nosilna vrv. Po njej sta se premikala oba vozička, obešena na nosilko z dvema dvojnima kolesoma. Voziček z bremenom je poganjal navijalni boben za vlačilko praznega vozička in ga tako dvigal proti zgornji postaji. Vozička sta se srečevala na posebnem izogi-bališču, ki običajno ni bilo na polovici med obema postajama, ampak je bilo glede na terenske razmere pomaknjeno proti eni ali drugi psotaji. Prilagajanje razmeram na terenu sta omogočila posebej oblikovana bobna, s katerih se je odvijala vlačilka polnega vozička in navijala vlačilka praznega. Bobna sta bila konična, kadar razdalji med izo-gibališčem in postajama nista bili enaki, kadar pa je bilo izogibališče na sredini, tako kot na Komarči, sta bila bobna čisto navadna valja. Izogibališče je bilo sestavljeno iz dveh upognjenih železnih tra- čnic, med katerima je tekla nosilna vrv. Zaradi velikih obremenitev in razbremenitev ob prehodu težkih bremen je bilo trdno pritrjeno na podporo. Na izo-gibališču je pri srečevanju zavozil vsak voziček s svojima drugima (zunanjima) kolesoma na tračnico, ki je bila nad nosilno vrvjo, na koncu pa je s tračnice spet prešel na nosilko in nadaljeval vožnjo po notranjih kolesih. Izogibališča so bila dolga okrog 16 metrov in so omogočala tudi spremembo naklona žice in vodoravno spremembo smeri. Pri spuščanju bremena je zavirač na zgornji postaji uporabljal dvojne zavore: samodejno je delovala zračna zavora, ob odhodu bremena, na prehodih čez podpornike in na izogibališču pa je dodatno zaviral s čeljustno zavoro, da vozičkov zaradi prevelike hitrosti ne bi vrglo z nosilke. Posadko na žičnici sta poleg zavirača sestavljala še dva delavca na zgornji postaji, ki sta pripravljala les in oglje za prevoz, in sta na posebnem pomičnem mostu na spodnji strani postaje s pomočjo vitla vpenjala ali obešala bremena na voziček. Za hlodovino je imel voziček dvojne klešče, oglje pa so prevažali v vrečah po dve skupaj na enem vozičku ali pa po štiri skupaj na dveh, da je bilo breme težje in se je tovor hitreje spuščal po vrvi. Na spodnji postaji je žičničarsko delovno skupino dopolnjeval delavec, ki je odmetaval oziroma valil hlodovino od žice in sprejemal oglje. Vožnja enega bremena je s Komarče trajala pet do sedem minut. Signalizacija med postajama je bila pri Pantzovih žičnicah različna. Na Komarči in v Blatnem grabnu so uporabljali telefon, v Podkoritu govorilno cev (Sprachrohr), na Begunjščici pa zvonec. Žičnica s Komarče je bila dolga 447,7 klafter ali 849 m, imela je naklon 50"59' v zgornji polovici in 39" 16' v spodnji. Višinska razlika je bila 597 metrov. Namenjena je bila za prevoz gradbenega lesa do dimenzije 75 cm premera in 4 m dolžine. Debelina nosilke je bila 28 mm, vlačil-ke 8,5 mm, trdnost vrvi pa 520 metrskih stotov (52 ton). Stroški gradnje žičnice s Komarče so znesli skupaj 7960 goldinarjev, od tega samo za nosilno vrv 1350 goldinarjev. Postavitev izogibališča je vzela 610 goldinarjev, tako je uporaba enojne nosilne vrvi namesto do tedaj običajne dvojne dolžine nosilke dala prihranek 740 goldinarjev ali približno 1/10 vseh stroškov postavitve. Z žičnicami je Kranjska industrijska družba pocenila spravilo in transport lesa z jelovške in pokljuške planote, odprla je nove gozdne komplekse in jih povezala s cesto in kasneje z železnico v dolini Save Bohinjke. Transport 1 m' oglja je bil z žičnico za 16 do 20 krajcarjev cenejši od ročnega prevoza s sanmi ali vprego. Kranjska industrijska družba je tako dobila cenejšo surovino za proizvodnjo železa, pa tudi les za žago je bil zaradi prevoza po zraku veliko manj poškodovan kot prej, ko so ga spravljali po strmih zemeljskih drčah. Kvaliteta oglja je bila boljša, ker se ni več drobilo v prah kot pri spravilu s sanmi, predvsem pa na spravilo ni bilo treba čakati na zimo in sneg, ampak so ga železarnam lahko dobavljali sproti. Enakomeren dotok oglja iz okoliških gozdov je zmanjšal težave pri pridobivanju in predelavi železa, ki so pred postavitvijo žičnic železarnam predstavljale velik problem. Žičnice v Bohinju in dolini Save Bohinjke so imele močan vpliv na preteklo gospodarjenje z gozdovi Jelovice, Bohinja in Pokljuke. Bile so začetek odpiranja obsežnih gozdnih kompleksov in intenziviranja gozdnega gospodarstva. Sledile so gradnje gozdnih cest, ki so končno nadomestile njihovo vlogo. Danes je le malo ostankov, ki še spominjajo na žičnice pred sto leti. Od žičnice s Komarče so ostali temelji zgornje postaje tik ob izstopu planinske poti na vrhu stene Komarče, ostala je tudi cesta od Ribčevega laza do spodnje postaje, ki je bila zgrajena prav za prevoz lesa od žičnice do žage in po kateri se danes vozimo v Ukanc ali na smučanje na Vogel. Ostali so tudi precej spremenjeni gozdovi nad Komarčo in na Komni kot posreden dokaz o posledicah preteklih gozdnogospodarskih posegov. Viri in literatura: 1. Buberl, M.: Drahtseilförderung im forstlichen Betriebe, Oesterreichische Vierteljahresschrift für Forstwesen, Wien, 1884 2. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstveri-ens, Laibach, 1878, 1898, 1909 3. Mohorič, L: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969 Igor Smolej Voziček Pantzove žičnice s kleščami za hlodovino in dvojnim parom Izogibališče vozičkov pri Pantzovi žičnici in prikaz prehoda vozička koles z žice na tračnico — z notranjih na zunanji kolesi Pod Vodičnim vrhom so obvisele na ogromnem mravljišču. Ker so vprašanja kar deževala, je bilo potrebno po možganih pobrskati po ostankih entomološkega znanja. Med razpravljanjem se nas je usmililo tudi nebo. Veter je pričel razpihavati oblake in prameni sončnih žarkov so že začeli osvetljevati gore. Počasi so se gore začele odevati v plavino. Macesni na zgornji gozdni meji so v soncu živorumeno žareli. Ostrmeli smo nad prostranstvom Fužinskih planin, ki ti v takih dnevih pričarajo pravljični svet zlatorogovega kraljestva. Kar zasanjani smo prispeli na Planino Jezero. Počivala je v jesenskem miru in le rahel vetrič je pozibaval vodovje jezera. Na vzpetini pa je kot trojanski konj kraljeval novozgrajeni planinski dom, s katerim je planina izgu- bila nekaj prvobitnosti. Šolarji so se porazgubili po obali jezera. Nekateri so raziskovali stanove, drugi pa so nemo sedeli in občudovali. Skupina »prekaljenih hribovcev« je za sošolce, ki so prvič stopili v gorski svet, priredila pravi planinski krst. Prehitro je minila ura odmora. Pred odhodom v dolino smo spregovorili še o Triglavskem narodnem parku in predavanje popestrili s prospekti ter nalepkami, za katere se je vnela prava vojna. Tako smo zaključili planinski športni dan šolarjev osnovne šole »Dr. Janeza Mencingerja« iz Boh. Bistrice, kateremu smo prispevek dodali tudi gozdarji. Upamo, da se jim bomo prihodnje leto ponovno pridružili. Lojze BUDKOVlC Delo komisije za inventivno dejavnost Komisija za inventivno dejavnost je na svoji zadnji seji obravnavala predlog za tehnično izboljšavo na stroju RD 180. Sprejela je sklep, da se avtorjema izboljšave tov. Alojzu Korenu in Jožetu Petermanu izplača ustrezno nadomestilo, ki jima pripada na podlagi našega pravilnika. Poleg tega je komisija sprejela tudi sklep, da se med člane naše delovne organizacije dà anketo za zbiranje inovacijskih predlogov. Vse zbrane predloge bo obravnavala komisija in na njihovi osnovi razpisala natečaj za reševanje posameznih problemov. Nosilci akcije po posameznih temeljnih organizacijah so člani komisije. V anketi so sledeča vprašanja: 1. Kaj bi bilo potrebno izboljšati na tvojem delovnem mestu ali v okolju, kjer delaš? 2. Kaj meniš, da bi bilo potrebno izboljšati na stroju, napravi ali orodju, s katerim delaš? 3. Ali imaš predloge za izboljšanje tehnologije in organizacijo proizvodnje? 4. Kakšno je tvoje mišljenje o skupinskem delu in nagrajevanju po rezultatih dela skupine? 5. Kaj predlagaš za poživitev inventivne dejavnosti? Prosimo, da na vprašanja v anketi resno in v čim večjem številu odgovorite. Zvone Šolar Kot kača se je raztegnila kolona šolarjev po poti na Vogar. Mladostna zagnanost in veselo vzdušje je preganjalo misli na moker dan, ki se je ponujal s sunki juga in posameznimi kapljami. Kljub ugodni napovedi je meteorologe presenetila manjša fronta. Med temi mešanimi občutki smo pregrizli strmino na plato Vogarja in zadihani posedli okoli Kosijevega doma. Po krajšem postanku je kolona nadaljevala proti Vodičnem vrhu. Na gozdni cesti pred planino Hbet smo se ustavili in šolarji so dobili nekaj grobih informacij o naši delavni organizaciji in o bohinjski enoti zasebnih gozdov. Ker smo že stali na gozdni cesti so v preprostih besedah poslušali razlago o funkciji teh cest, o trasiranju ter tehnologiji gradnje. Zapustili smo cesto in se zagrizli v strmine Vodičnega vrha. V podnožju je ob pomlajevalnem jedru stekla beseda o pomlajevanju v mešanem gozdu. Nazorno so tudi med drugim videli vertikalno razvrstitev drevesnih vrst od Bohinjskega jezera do vrha Vogla. Strmine Vodičnega vrha so zahtevale davek. Kolona se je močno raztegnila in na vrhu smo čakali »zamudnike«. Med postankom je pogovor stekel o visokogorskem smrekovem gozdu, ki nas je spremljal do Planine Jezero. Oči radovednih otrok Na Vogarju r -----------------------\ Demonstracija motornih žag STIHL v _______________________J Konec meseca oktobra smo skupaj z UNIKOMER-CEM iz Zagreba organizirali predstavitev in demonstracijo proizvodnega programa firme STIHL. Demonstracija je bila namenjena tehničnemu kadru, ki se ukvarja z mehanizacijo, predvsem z namenom izobraževanja in svetovanja, saj je na našem območju pri zasebnikih še vedno veliko motornih žag te firme, ki ima pri ljudeh dobro ime še iz časov »Contre«. Žal moramo ugotoviti, da so se te predstavitve udeležili samo predstavniki s Pokljuke, TOK in DSSS. Predstavnik firme STIHL nas je najprej seznanil s tehničnimi zanimivostmi na novejših tipih motornih žag 024, 034 in 038, potem pa smo lahko vse te tipe tudi praktično preizkusili pri delu na terenu. Pred leti smo tudi v naši delovni organizaciji imeli žage STIHL za profesionalne žage, vendar smo jih zaradi zaostajanja te firme pri teh- ničnem razvoju opustili in prešli na Husquarno. Po tej predstavitvi lahko ugotovimo, da je firma STIHL na področju lahkih in srednjetežkih motork naredila bistven korak naprej in se približala ostalim do sedaj vodilnim proizvajalcem motornih žag v svetu ali pa jih na posameznih področjih celo presegla. Zanimiva je tehnična izvedba varnostne zavore, ki je v ohišju motorja in ne v pokrovu verige kot pri Hus-quarni. Interesanten je tudi sicer samo tovarniški podatek, da znaša ropot pri najlažji motorni žagi 024 samo 100 dB (A). Na koncu naj samo poudarim, da demonstracija ni bila organizirana z namenom, da bi menjali tip naših profesionalnih motornih 'žag. Žage pa so po oceni udeležencev demonstracije dosti kvalitetne in bi utegnile biti zanimive za zasebne lastnike gozdov. Zvone Šolar Gozdarski dan na Vogarju Mar nova gozdna bolezen res trka na naša vrata 's__________________________________________________________________J Ko sem postavljen pred nalogo napisati kaj o novi gozdni bolezni imenovani »umiranje gozdov«, s.e mi sprva zdi, da bi lahko napisal celo knjigo. Ko pa začnem razmišljati o vzrokih, dimenzijah ter okoljevarstvenih in gozdnogospodarskih posledicah tega pojava na splošno in še posebej v našem prostoru, pa mi zmanjka besed, zmanjka zanesljivih dokazov. Takrat bi bil rad poulični novinar ali »strokovnjak«, ki mu je vse že vnaprej jasno in bi z enim stavkom vso stvar brez pomislekov pojasnil, da gozdovi pač umirajo, da je vsega kriv kisel dež; skratka vse bi mi bilo jasno, čustveno neprizadet bi zdrdral toliko vrstic — kolon in odhitel novi »senzaciji« nasproti. Toda temu še zdaleč ni tako, zadeva je skrajno resna. Nova gozdna bolezen imenovana UMIRANJE GOZDOV je po letu 1981 postala najbolj vsestransko zastrašujoč pojav v znani zgodovini srednjeevropskega gozda. Dimenzije in napredovanje bolezni po podatkih ZRN (ki ta pojav pozna najdalj in ga ima tudi najbolj proučenega) opravičujejo preplah prve stopnje. Polovica ali 7,370.000 ha poškodovanega gozda v ZRN, izredno hitro večanje površine poškodovanih gozdov ter stopnje poškodovanosti, prav gotovo niso predmet za novinarske senzacije, temveč predmet za najširšo, do skrajnosti enotno organizirano akcijo na področju raziskovanja, politike in ukrepanja, z namenom zajezitve in preprečitve te nove gozdne bolezni, ki ji z rahlim senzacionalističnim prizvokom pravijo tudi zelena kuga. Bolezensko stanje najbolj pogosto ugotavljamo po zunanje vidnih znakih, s kemično analizo rastlinskih tkiv ter analizo bioloških in fizioloških dogajanj v rastlini. Prvo imenovana metoda je povsod zaradi praktičnosti in neposrednosti najbolj uporabljana; je pa lahko precej subjektivna. Ker so bile v glavnem vse do sedaj narejene inventure nove obolelosti gozda v ZRN, Švici, Luksemburgu in Avstriji narejene na osnovi zunanje vidnih znakov in ker imamo namen drugo leto narediti podobno inventuro tudi pri nas, v razmislek gozdarjem, ki bodo delali terenske opise, v nadaljevanju podajam tri najbolj tipične zunanje vidne znake ali bolezenske podobe te nove gozdne bolezni. Skupni imenovalec bolezni je zaradi oslabljenega transporta, pomanjkanja in izpiranja vode, hranil in encimov povzročeno predčasno staranje in odmiranje vegetacijskih organov, kar vodi v predčasno, pogosto hitro odmrtje drevesa. Preprosto povedano iglice začnejo rumeneti, rjaveti in odpadati, kar se kaže v grobem na tri načine: a) z redkostjo, osutostjo ali presvetljenostjo zgornjega dela krošenj iglavcev kot posledice izgube večje količine iglic (značilno za sestoje na meji fiziološke zrelosti); b) z notranjim rumene-njem in odpadanjem iglic (značilno za srednjedobne sestoje, sega lahko nazaj do letvenjakov); c) s hitrim sušenjem vrhov (drevo propade v enem do dveh letih). Avstrijci v svoji delovni metodologiji pravijo, da v prvem primeru drevo propada po zunanjem delu krošnje od zgoraj navzdol, v drugem pa po notranjem delu krošnje od spodaj navzgor. Kot povsod v naravi tudi tu ne moremo mimo številnih kombinacij, ki otežkočajo objektivno oceno. Pred očmi moramo imeti tudi dejstvo, da popolnoma enaki bolezenski znaki, kot jih poznamo pri umiranju gozdov, lahko nastanejo tudi ob suši ali ob pogostem zaporednem semene-nju brez kakršnekoli onesnaženosti zraka. O vzrokih te nove gozdne bolezni obstaja veliko teorij. Vzročnost v celoti še ni pojasnjena. Pretežna večina znanstvenikov je prepričana, da je onesnaženje zraka v takšni ali drugačni obliki glavni, odločilni vzrok za umiranje gozdov, vendar so dokazi za to še zelo pomanjkljivi. Teorije, da je vsega kriv samo kisel dež, se oprijemajo samo še slabo poučeni novinarji. Zelo pogosto jev področjih umiranja gozdov onesnaženje tako minimalno, da po dosedanjem znanju ne bi smelo povzročati takšnega razdejanja, kot se ponekod pojavlja. V preteklosti smo pri tovrstnih raziskavah prav gotovo zanemarili druga onesnaženja, kot so ozon (03), fotokemični smog (PAN) in morda še kaj, predvsem pa njihovo skupno delovanje, kjer se škodljivi vplivi ne seštevajo, pač pa pomnožijo, največkrat pa potencirajo. Vzročnost umiranja gozdov ima kompleksen značaj. Glavno naj bi bilo po mnenju številnih znanstvenikov onesnaženje, s poudarkom na žveplovem dvokisu in njegovih sekundarnih produktih domačega ali tujega izvora. Sprožilni vzrok za nastop bolezni so najpogosteje vre-mensko-klimatski ekstremi kot na primer lanskoletna izredna suša, ki je morda neko dolgoletno latentno, tlečo po-škodovanost sprevrgla v akutno in zunanje jasno vidno bolezen. Izredno natančne prirastoslovne analize bi morda lahko to potrdile, vse druge metode ugotavljanja vzrokov nastopa nove gozdne bolezni pa po vrsti odpovedujejo. Čeprav nerad, moram tako kot večina raziskovalcev tega pojava reči, da zanesljivo vemo samo to, da je srednjeevropski, skandinavski in kanadski gozd pa tudi gozd v ZDA in morda še kje, ponekod hudo bolan. Ne propadajo samo iglavci, temveč večina drevesnih vrst na večini rastišč. Vzroke za to je iskati v prvi vrsti v onesnaženju zraka. Dimenzije, intenziteta in trendi tega pojava so odvisni od klime, rastišča in načina gospodarjenja z gozdom. Slednji faktorji pa sami po sebi ne morejo povzročiti umiranja gozdov v takšni razsežnosti, kot se pojavlja danes. Preprosto si to predstavljamo takole: Nad celotno Evropo lebdi neka preproga onesnaženega zraka. Vanjo smo v različnih deležih odložili onesnaženje vsi, veliko tudi mi, ker tako kot drugi premalo delamo na sanacijah izvorov onesnaženja. Iz te preproge pada na naš gozd onesnaženje v svoji primarni suhi, plinski in prašni obliki ali mokri padavinski obliki. Zaradi nizkih koncentracij onesnaženje samo po sebi, v normalnih pogojih ne more povzročiti večje obolelosti gozda. Če pa se to onesnaženje sreča s kakšnim dodatnim za gozd škodljivim vplivom žive (bolezni, škodljivci), nežive (klima, degradirana tla) ali gozdnogospodarske narave pride do izbruha bolezni. Izbruh in intenziteto najpogosteje povzročijo klimatski pogoji, trajnost in pogosto ireverzi-bilnost ima na vesti onesnaženje, hitrost propadanja gozda pa je v največji meri odvisna od sekundarno v proces vključujočih se bolezni in škodljivcev. Vsi znanstveniki so si enotni tudi v prepričanju, da sa- mo zmanjšanje onesnaženja lahko odločilno zaustavi ali vsaj upočasni umiranje gozdov in da so vsi drugi, s strani onesnaževalcev opevani ukrepi kot gnojenje, saditev plinsko odpornih drevesnih vrst, premena gozdov, drugačno gospodarjenje z gozdom in podobno glede na površino, ki bi jo morali tako treti-rati in zelo majhno verjetnost za uspeh, čisto navadna gozdarska kozmetika. Temu mnenju se pridružujemo tudi mi, vendar pogosto v tehnokratskih krogih naletimo na gluha ušesa. Zunanje vidne znake umiranja gozdov v zadnjem času vse bolj pogosto srečujemo tudi v Sloveniji, več na njenem severozahodnem delu, kar se ujema s splošno smerjo širjenja umiranja gozdov v Evropi in tudi na Blejskem gozdnogospodarskem območju z izrazitim povečanjem v letošnjem letu. Po grobem pregledu območja ugotavljamo največ onega pod točko bo opisanega notranjega rumenenja iglic pri smreki (Jelovica, deli Pokljuke). Vsi se pravzaprav vedno sprašujemo, koliko je tega, za koliko se je povečalo, je to res pravi fenomen umiranja gozdov, kako napreduje in se površinsko širi, kdaj se je pojavilo in podobno? Menim, da je pravilen odgovor na vsa ta vprašanja možno dobiti samo na podlagi sistematičnih raziskav, ocen, meritev na stalnih poskusnih ploskvah. Postaviti moramo stalne nove poskusne objekte, ali na že obstoječih pričeti s tovrstnimi raziskavami, da bomo zanesljivo lahko rekli v pogledu umiranja gozdov je v Sloveniji stanje takšno, narediti pa moramo to in to! Dokler ne bomo imeli podatkov iz konkretnih meritev in sistematičnih raziskovanj lahko marsikdo našim trditvam upravičeno oporeka, jim očita subjektivnost, emocionalnost in kar je glavno nestrokovnost. Na območju občine Radovljica in Jesenice (kar sovpada z območjem Gozdnega gospodarstva Bled) je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo s sredstvi občinskih raziskovalnih skupnosti že določil deset stalnih kontrolnih točk, kjer bomo spremljali kemično sestavo smrekovih iglic, ki so zelo dober pokazatelj kvalitete zraka. Analiziramo vodo devetih gorskih jezer, v zimi 1983/84 smo analizirali snežne padavine na dvajsetih lokacijah, zbrane imamo padavine obdobja O samoupravnem sporazumu o življenju in delovnih pogojih delavcev gozdarstva Bivalni in delovni pogoji delavcev gozdarstva so bili in so težki. Da bi zmanjšali težavnost, je sindikalna konferenca delavcev gozdarstva Jugoslavije 19.12. 1975 v Osijeku sprejela samoupravni sporazum o življenju in delovnih pogojih delavcev gozdarstva. sporazum ob- Samoupravni ravnava: — stanovanjske razmere in izgradnjo novih središč — prehrano med delom — prevoz na delo — urejanje delovnega časa — zaščito na delovnem mestu, zdravstveno zaščito, obvezne zdravniške preglede delavcev, ki delajo dela, kjer se pojavljajo možnosti poklicnih bolezni, zaposlitev invalidov in prekvalifikacijo — izobraževanje in kulturo. Na podlagi 587. člena zakona o združenem delu, spoznanj o značilnostih dela v gozdarstvu, kjer so delavci močno obremenjeni in delajo tudi v slabih vremenskih pogojih in na podlagi določil sprejetega samoupravnega sporazuma, so novembra 1981 temeljne organizacije združenega dela in temeljne organi- zacije kooperantov Slovenije, Splošno gozdarstva združenje gozdarstva in republiški sindikat za gozdarstvo in lesno industrijo Slovenije sprejeli lastni samoupravni sporazum o urejanju delovnih in življenjskih pogojih delavcev gozdarstva, ki razgrajuje in natančno določuje zveznega (jugoslovanskega). Predstavljam del sporazuma, ki govori o sekaču z motorno žago in o njegovi varnosti in zaščiti pri delu. Gozdarske delovne organizacije morajo nabavljati motorne žage, ki izpolnjujejo po samoupravnem sporazumu naslednje pogoje: — da so pri oblikovanju in izdelavi izpolnjena sodobna ergonomska načela — teža standardno opremljene motorne žage ne sme presegati 8 kg — tresenje na nobenem ročaju ne sme presegati 20 N (N = enota za merjenje tresenja) — ropot pri skrajno obremenjeni žagi ne sme presegati 105 DB (DB = enota za merjenje ropota) — žaga mora biti varnostno opremljena (zavora verige, ščitnik roke, varovalka plina in ogrevani ročaji v zimskem času). V naši delovni organizaciji nabavljamo in uporabljamo: Vrsta mot. žag Teža standard, oprem. mot. žage Ropot -DB Tresenje Nosilni Vodilni ročaj ročaj Husqvarna 162 SE 7,10 103—104 11 — 12 10-13 Husqvarna 162 SG 7,35 103 — 104 11-12 10-13 Husqvarna 266 SE 7,10 102 4,3 12 Husqvarna 266 SG 7,35 102 4,3 12 Husqvarna 444 SE 6,00 103 4,9 10 Husqvarna 444 SG 6,10 103 4,9 10 Husqvarna 154 SE 6,20 Husqvarna 154 SG 6,30 julij—november 1984 iz treh lokacij. Rezultati analiz po dosedanjih normativih veli-kopovršinsko niso zaskrbljujoči, kljub temu pa pojave umiranja gozdov zanesljivo imamo. Vse to nam da misliti, da z veljavnimi normativi nekaj ni v redu odnosno, da ' je v problematiki umiranja gozdov še veliko neznank. Za leto 1985 načrtovana raziskava celotnega slovenskega prostora in območij še posebej, naj bi nam posredovala podatek o razširjenosti pojavov v zvezi z umiranjem gozdov v našem prostoru. Menim, da k sreči še ni čas za biti plat zvona, čas za lagoden odnos do tega pojava, ki s seboj prinaša in za seboj pušča posledice ekološke in gospodarske narave nepredvidljivih dimenzij, pa je tudi že zdavnaj minil. Marjan Šolar uporabljamo, ga odvržemo (pokrov verige s ščitnikom za roko in zavora verige stane 4.500 din) in tako se povečujejo možnosti za nesreče pri delu. Vsako leto je v delovni organizaciji večjih ali manjših vrezov z verigo motorne žage okrog 15. Z uporabo varnostne opreme bi lahko zmanjšali število poškodb. Delavci, ki so v temeljnih organizacijah in TOK zadolženi za varno delo, bodo morali dosled- neje zahtevati, da delavci, ki delajo z motornimi žagami te uporabljajo v skladu s predpisi o varnem delu in sprejetim samoupravnim sporazumom o življenju in delu gozdnih delavcev Jugoslavije. Proizvajalci motornih žag si vztrajno prizadevajo, da zmanjšajo težo, tresenje in ropot na najmanjšo možno mero. Tudi zadnji lesno gozdarski sejem v Celovcu in prikaz ter predstavitev izdelovalca motornih žag STIHL so pokazali več novosti. V to jih sili tudi velika konkurenca na trgu. Stane Jere Strokovna ekskurzija TOK Iz navedenega sledi, da vse nabavljene motorne žage ustrezajo zahtevam samoupravnega sporazuma, le da izvedbe z oznako SE nimajo gretih ročajev. Teh je 50 %, ostalih 50 % pa so izvedba z oznako SG in gretimi ročaji. Izvedbe z oznako SE uporabljamo v toplih poletnih mesecih, izvedbe z oznako SG pa v hladnih zimskih mesecih. In kakšno je stanje motornih žag: pri servisnih pregledih jeseni 1983 so ugotovili, da je 54 % motornih žag 162 SE in SG ne-kompletnih oziroma, da so iz njih odstranili varnostno opremo (zavoro verige, ščitnik za roko). Vsa našteta oprema motornih žag ni modna muha, temveč nujno potrebna za varno delo in zato tudi predpisana v pravilniku o varstvu pri delu. Poseben poudarek pa ji tudi daje sprejeti samoupravni sporazum. Pogosto motorne žage slabo vzdržujemo in negujemo, kar se kaže v slabih delovnih rezultatih ter povečuje težo in tresenje motornih žag. Slabo vzdrževanje povzroča delovni organizaciji velike stroške. Material, ki ga plačujemo z deviznimi dinarji, ne Po sklepu centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled so bili člani samoupravnih organov 3. in 4. oktobra na strokovni ekskurziji na slovenskem in avstrijskem Koroškem pod vodstvom Majde Loncnar, dipl ing. Med potjo so si ogledali tudi lesno industrijo v Radomljah, ker predelujejo v glavnem les od GG Bled. Zaposlenih je 550 delavcev. Delajo pretežno stole za izvoz. Organizacijo dela imajo zelo dobro, zato imajo najvišji osebni dohodek v SOZD-u ca. 28.000 dinarjev mesečno. Med vožnjo skozi Savinjsko, Šaleško in Mislinjsko dolino so se seznanili z raznimi kulturnimi in zgodovinskimi zanimivostmi. Ob državni meji v vasi Šentanel, zibelki kmečkega turizma na Koroškem, so se seznanili s kmečkim turizmom in hribovskim kmetijstvom. V vasi se večina kmetov bavi tudi s kmečkim turizmom. Kmet kooperant pri katerem smo imeli tudi kosilo, je med drugim dejal; da na kmetiji redi po 20 govedi in 20 prašičev. Zaradi strmega terena mora 30 odstotkov travnikov pokositi ročno, ostale pa s kosilnico. knajo tudi precej sadja, ki ga predelajo.v mošt in žganje za go-ste-turiste. Poleg rednih gostov spfejema tudi prehodne skupine, ker ima prostor, da lahko postreže s kosilom skupini enega avtobusa. Goste, ki so pri njem na dopustu ima v glavnem iz SRH in nekaj iz Danske. Celodnevna oskrba s prenočiščem je 800 dinarjev. Od kmetije in kmečkega turizma plača letno 80.000 dinarjev davka. Na kmetiji in v turizmu delajo oče, mati in sin, živa pa sta še stari oče in stara mati, kar pove, da morajo trije za delo sposobni zelo veliko delati in tako ustvarijo nekaj denarnih viškov, zato gradijo novo hišo za potrebe kmečkega turizma. V Avstriji smo se najprej ustavili v Pliberku v kmetijski zadrugi in ugotovili, da kmetje lahko dobijo v trgovini kmetijske zadruge prav vse kar rabijo. Opis ene kmetije v vasi Blato nam pove: Kmet s 23 ha zemlje (na 8 ha poseje žito) se bavi z živinorejo. Redi do 50 govedi in do 20 plemenskih svinj. Je kooperant kmetijske zadruge. Dejal je, da bi brez kooperacije ne šlo. Plemenske svinje nemške pasme in merjasca belgijske pasme mora zaradi predpisov kupiti. Za prodajo pujskov ima kooperacijsko pogodbo in jih proda zadrugi. Pujski ne smejo biti ob prodaji lažji od 21 kilogramov. Od ene plemenske svinje zredi letno povprečno 22 pujskov. Ima svinje, ki so rodile že po desetkrat. Zemljo enkrat letno gnoji z gnojevko, dodatno pa z umetnimi gnojili pretežno z jugoslovanskim NPK gnojili. Oddaja mleko. Za en liter mleka dobi ca. 4,5 šilinga, za viške nad pogodbeno količino pa precej manj, zato v takem primeru raje zmanjša število krav molznic. Krmi v glavnem s silažo, predvsem s si-lažno koruzo. Kmetje v vasi Blato ne morejo pasti ker je skozi vas cesta in bi v primeru prometne nesreče zaradi krav'moral poravnati vse stroške kmet sam. Ima tudi sadovnjak. Žganjekuho mora prijaviti. Za domačo porabo dobi 30 litrov in še za vsako odraslo osebo 6 litrov za kar plača 3,5 šilinga davka in ga ne sme prodati. Za ostale količine za prodajo pa plača 25 šilingov davka od litra. Liter domačega žganja stane 60 do 70 šilingov. Za kršenje omenjenih predpisov so zelo visoke kazni, zato so prekrški redki. Na opisani kmetiji delajo mož, žena in sin. Za vse tri plača letno za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje 50.000 šilingov (50 milijonov starih dinarjev). Obdavčeni pa so od proizvoda različno od 10 do 30 odstotkov. Večjih kmetij od opisane je bolj malo, največ kmetij je, ki imajo od 15 do 20 ha zemlje, njiv in travnikov, in nekaj gozda. Vsa zemlja na Koroškem je zelo dobro obdelana, predvsem pa pridelujejo veliko sila-žne koruze. Ciril Rozman Jubilanti 1984 \----------------------------------- 30 let DELOVNE DOBE ROZMAN Ivanka HRIBAR Marija KENDA Vinko KOZAR Štefan BARTULOVIĆ Ilija BOHINC Metka DON AVAL Majda JUG Cvetka MERTEU Alojz VERTEU Janez STRGAR Lovro PINTAR Božo ZUPAN Ludvik FERJAN Štefan VREČIČ Bela OITZL Avgust LEGAT Jože BJELČEVIČ Mirko 20 LET DELOVNE DOBE SMUKAVEC Franc PEJIČ Ivo PRANJIĆ Marko ERGARAC Nikola GRGIČ Dragotin CUNDRIČ Janez POLAK Jakob SLIVNIK Janez ČASAR Avgust SILIČ Zdravko KOŠIR Janez V kulturnem programu so na proslavi sodelovali učenci OŠ Bled Priznanje za 30 let dela v OZD 10 LET DELOVNE DOBE MLEKUŽ Ozbald PANIČ Danilo ŠTRAUS Marjan STOJČEVIĆ Ivica MARTIČ Luka MARTIČ Tune VILMAN Alenka MALIVOJEVIČ Čedo ŠIMON Franci PALOVŠNIK Niko RAVNIK Franc ŠMIT Ivo Priznanje za 30 let dela v OZD Razstava v Moskvi Vsake štiri leta prirejajo v ZSSR veliko razstavo pod imenom »LESDREVMAŠ«, kjer razstavljajo vsi veliki proizvajalci opreme in strojev s področja gozdarstva in lesarstva vsega sveta. To razstavo smo si sredi septembra ogledali tudi člani naše delovne organizacije. Na razstavi smo videli: stroje in opremo za izkoriščanje gozdov predvsem v ravninskih in močvirnih predelih, stroje in opremo za transport lesa od enoboben-skih, dvobobenskih vitlov, priključenih na razne tipe traktorjev, žične naprave, zgibnikov do kamionov, kateri so opremljeni z različnimi nakladalnimi napravami. Za dela v drevesnicah so bile prikazane kot priključki na kmetijskem traktorju med drugim sledeče naprave: priključek za prekopavanje, za sejanje in pokrivanje setve, za pletje med vrstami, za pikiranje v vrstah, za aplikacijo raznih škropil, za izkopavanje sadik pri prosti setvi in pri setvi v vrstah. Izredno veliko razstavnega prostora je bilo namenjenega lesno predelovalni industriji, kjer smo videli stroje in opremo za razrez hlodovine, tehnologijo in opremo za industrijo pohištva, tehnologijo in opremo za izdelavo športnih in drugih predmetov široke potrošnje, lepila, stroje za brušenje rezil in zaščitna sredstva. Za gradnjo cest je bilo razstavljenega izredno malo, kar nas je močno presenetilo. Prikazano je bilo veliko preveč strojev in opreme, da bi bilo mogoče strokovno pravilno ovrednotiti njihovo uporabnost, vendar nas je demonstracija seznanila s stopnjo razvoja tehnologije in tehnike v gozdarstvu v delu Evrope. Jože Guzelj Osnovna organizacija ZK o sklepih 13. seje CK ZKJ in delovanju delegatskega sistema v naši delovni organizaciji Osnovna organizacija ZK delovne skupnosti skupnih služb, TOZD gozdno gradbeništvo in TOZD gozdno avto-prevozništvo je na sestanku 10. oktobra obravnavala predlog sklepov 13. seje CK ZKJ. Namen obravnave predloga sklepov 13. seje CK ZKJ je bil, da komunisti v organizaciji združenega dela zavzamejo svoje stališče do predlaganih sklepov in da sprejmejo svoje programe uresničevanja predlaganih sklepov. V razpravi so komunisti izrazili prepričanje, da je večina sklepov uresničljivih z zavestnim delovanjem komunistov v svojih sredinah, nekateri sklepi pa se nanašajo na problematiko, ki se mora S reševati na republiških in zveznih nivojih. Problem zmanjševanja družbene režije, razpihovanja nacionalizma in pojavi nasprotovanja izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so področja, ki jih morajo predvsem reševati republiški in zvezni organi. Glede omahovanj in nasprotovanj pri izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, je bilo stališče članov, da bi morali v CK ZKJ spregovoriti, kdo nasprotuje in s kakšnimi cilji. Tudi glede rotacije kadrov na vodstvenih funkcijah je bilo izraženo mnenje, da v sklepih poudarjena zamenljivost ne bo prinesla najboljših učinkov. Učinkoviteje bi bilo, če bi funkcionarje, ki slabo delajo, zamenjali tudi pred iztekom mandata, sposobni in prizadevni pa naj bi delo opravljali tudi več mandatov. Za izvajanje sklepov 13. seje CK ZKJ v svoji sredini pa smo se dogovorili, da se bomo z vso prizadevnostjo angažirali pri izvajanju začrtanega programa dela, predvsem pa z dajanjem osebnega zgleda pri delu in prizadevanju za razvoj naše socialistične družbe. Komunisti bomo aktivno in odgovorno s svojimi pobudami in delom delovali na vseh področjih družbenega udejstvovanja. V programu dela smo si začrtali predvsem naslednje naloge: — tvorno vključevanje pri oblikovanju in sprejemanju našega sistema delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, — dajanje pobude in vključevanje pri izdelavi analiz organiziranosti delovne organizacije, — razvijanje dohodkovnih odnosov, — sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, — idejno politično usposabljanje članov in — sprejemanje novih članov. Člani Zveze komunistov so na zadnjem sestanku razpravljali tudi o delovanju delegatskega sistema v delovni organizaciji GG Bled. Ugotavljalo se je, da se delegacije v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti ne sestajajo redno, če pa se sestanejo, je udeležba v večini primerov na meji sklepčnosti. Tudi konference delegacij so v večini primerov le minimalno obiskane. Z analiziranjem vzrokov za takšno stanje smo ugotavljali naslednje: 1. Delegacije se sestajajo izven delovnega časa in že sama teritorialna oddaljenost delegatov pomeni pomemben faktor za neudeležbo (npr. delegati iz Gorjuš naj bi se udeležili seje delegacije na Rečici — podobnih primerov je veliko). 2. Skupščinsko gradivo tolmači vodja delegacije, ki ga zaradi pomanjkanja časa za pripravo ali pa tudi neustrezne izobrazbene ravni, ne tolmači tako kot bi bilo zaželeno in potrebno. Profesionalno tolmačenje gradiva pa bi pomenilo povečanje režijskih stroškov, kar v današnji situaciji ni sprejemljivo. 3. Zaradi majhnega števila zaposlenih v temeljnih organizacijah (od 40 do 80) je veliko delavcev angažiranih na večih področjih delegatskega sistema in ker so vse seje izven delovnega časa, prihaja do preobremenjenosti delegatov. 4. Nizka izobrazbena raven velike večine delavcev v gozdarskih temeljnih organizacijah, kjer je 70 do 75% delavcev z največ dokončano osnovno šolo oziroma nedokončano osnovno šolo, predstavlja slabo izhodišče za uresničevanje načel sociali- stičnega samoupravljanja. Samo izobražen delavec namreč lahko obvladuje samoupravne odnose. 5. Izobraževanje delegatov, ki ga izvaja vsako leto delavska univerza, ni pravilno organizirano. Predavanja bi se morala prilagajati izobrazbeni ravni slušateljev, zato bi bilo tudi umestno diferenciranje udeležencev seminarja glede na izobrazbeno raven. 6. Med delavci je čutiti apatijo do delegatskega odlo- Društvo inženirjev in tehnikov pri Gozdnem gospodarstvu Bled je v letošnjem letu organiziralo strokovno ekskurzijo na slovenski Kras. Namen ekskurzije je bil nekoliko bolje spoznati ta del Slovenije po gozdarski in turistično-kulturni plati. V okolici Komna smo si ogledali več objektov, na katerih sta nam predstavnika Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa predstavila gozdarsko problematiko kraškega območja. Degradacija gozdov na Krasu je nastala zaradi premočne poseljenosti v preteklosti. Trditve, da so bili gozdovi na Krasu posekani za potrebe Benetk, baje ne držijo. V zadnjih sto letih se je število prebivalstva zmanjšalo skoraj na polovico, s tem pa se je tudi postopno začelo pogozdovanje Krasa. Ze za časa Avstro-Ogr-ske so začeli pogozdovati degradirane površine predvsem s črnim borom. Italijani med obema vojnama niso dosti sadili, imeli pa so namen vse sestoje črnega Čanja predvsem zaradi obsežne razvejanosti delegatskega sistema, ki poleg delegacij za ZZD in SIS družbenih dejavnosti zahteva še celo vrsto delegacij za razne interesne skupnosti materialne proizvodnje, pri čemer naj bi delegati razpravljali o vseh mogočih zadevah, kjer imajo interes ali pa tudi ne, na drugi strani pa se dogaja, da so pomembne odločitve, ki močno vplivajo na našo gospodarsko situacijo, sprejete po nekakšnih hitrih postopkih. Zdravko Silič bora zamenjati z drugimi drevesnimi vrstami. Tak primer smo si tudi ogledali, kjer je bila posajena grška jelka. Največji problem kraškega območja predstavljajo gozdni požari. V preteklosti so bili vzroki požarov mnogokrat iskre iz parnih lokomotiv, v zadnjem času pa predstavljajo največjo nevarnost nepokošeni travniki in nepopašeni pašniki. Suha trava se rada vname in požar se zelo hitro razširi tudi na gozdne komplekse, kjer pa nastanejo največje škode prav na borovih sestojih. Zavod potrebuje za potrebe požarne varnosti na Krasu okrog 8000 ur, vendar pa imajo stalni problem, kako zagotoviti potrebna denarna sredstva. V turističnem delu smo si ogledali kobilarno v Lipici in vinsko klet v Sežani, nazadnje pa smo si ogledali še čudovite srednjeveške freske v cerkvici pri Hrastovljah. Anton Smukavec / Ekskurzija DIT Gozdarstva N v na Kras J V pokoj so odšli DEŽMAN JOŽE Saj vsi poznate Dežmana Jožeta. Velik, starejši možakar v avtoparku. Mojster v delavnici. Če je bilo kaj narobe, zlomljeno, pokvarjeno na naših strojih je rekel: »Bomo uštimali, bomo, bomo!« In res so »uštimali«. On in njegovi fantje. Rodil se je 6. 4. 1931 v Pod-homu. Izučil se je in dolgo časa delal na Frtuni kot kovač pri Ulčarju. Čas je prinesel, da je delavnico podedoval GG, ki je kovačijo skupaj z Dežmanom preselil v današnji avtopark. Namesto zgibnikov in goseničarjev so bili takrat konji in posmoj-ke, namesto Magirusov pa konji in vozovi. Dela za pridnega kovača več kot dovolj. Jelovico in Pokljuko je prehodil po dolgem in počez. Ne bi zdržal, če ne bi bil v mladih letih športnik, tekač, vpet v začetke gorjanske tekaške šole. Večkrat je povedal, kako je pritekel v cilj šele »drugi«, za tekačem, ki je pretekel krog manj. V znanju je rastel in napredoval s firmo. Ko je za-kraljevala na strojih hidravlika, se je ni ustrašil. Lepo jo je vključil s svojimi izkušnjami in postal specialist za dvigala. Ko se je vrnil od Jonseredsa na Švedskem je zamahnil z roko: »Kje smo še mi!« Vse je požigosal, ko je trdil: »Ne moremo podkovati konja na štoru.« Besednjak je sicer star, vendar aktualen toliko časa, dokler ne bomo hoteli razumeti bistva te misli. Kot mojster, vodja delavnice se je pokazal, da je dober gospodar. Obnašal se je tako kot doma. Vsake stvari se mu je zdelo škoda. Skušal jo je čim bolje izkoristiti. Zavzemal se je za delavca, včasih še bolj, kot so to sami hoteli. Z dušo in srcem je bil z delavnico. Ker je znal delati, se tudi kot mojster dela ni ustrašil. Ko so odpovedali superodvijač, VD in gorilec, je zapela Dež-manova dvanajstkilogram-ska maca in takrat je »pametnejši« moral odnehati. Prav gotovo je bila največja značilnost njegovo gibanje. Stalno je bil v gibanju. Kot čebela, od cveta do cveta. Če sem ga iskal v delavnici, mi je sodelavec rekel: »Kar tu ga počakaj, bo že prišel mimo. »Moram se gibat, drugače zastanem«, je govoril, kot bi se opravičeval. »Preveč pride vsega. Včasih je bil en mojster za pol manj ljudi in strojev«. Prav te noge, ki so mu toliko služile, so ga izdale. Nesreča, poškodba medenice, ga je porinila v invalidski pokoj. Bitko, kako živeti, če ne moreš več brzeti naokoli, če si pol manj močan kot prej, je Dežman že dobil. Gotovo je bilo to njegova najtežja preizkušnja. Življenje ga ni izklesalo samo v močnega, vzdržljivega in žilavega človeka, ampak tudi v močno osebnost. Že kot mladenič je videl, da živimo v svetu, kjer lahko zmagujejo tudi taki, ki pretečejo krog manj, da mu ukazujejo lahko ljudje, kje naj podkuje konje, pa čeprav so jih videli samo na hipodromu. Tudi delo, v katerega je veroval z vsem svojim bistvom, ga je pahnilo od sebe. Ostali so mu njegovi domači, pa mala vnučka Nadja in njegovi prijatelji, stari sodelavci, in pa tisti, ki jih je spoznal šele v nesreči. Dovolj, da se splača živeti, pa čeprav samo krmiti putke in pobirati žeblje pri zetovi novi hiši. Nekoliko pozno pišem ta sestavek. Jožeta sem čakal, da bo prihitel mimo, da bi ga nekaj vprašal. Tako sem se namreč navadil. Pa ga ni bilo. Pride še, vendar bolj poredko, da pokramljamo, da pomaga z izkušnjami. Nato počasi vstane. Poslovimo se. Vemo, da ne bo nikoli več tako, to je bilo. TADEJ VIDIC KLINAR STANKO Rodil se je 21. 4. 1928 v Jeseniških rovtih. V Zgomjesav-ski dolini so ga zatekla združevanja in tozdiranja, skratka formiranje gozdnega gospodarstva. Sprva je bil sekač, nato pa traktorist na prvih traktorjih, ki so prišli v firmo. Težki pogoji dela so mu pustili posledice. Hrbtenica ni vzdržala. Za Stanka so poiskali novo delo v temeljni organizaciji gozdno avtoprevozništvo in delavnice. Vratarsko službo je opravljal vestno tako kot vsa druga dela poprej. Če je bilo le količkaj lepo vreme, se je pripeljal na »šiht« z mopedom, v plašču in z veliko usnjeno motorno kapo. Navezal se je na avtopark in ljudje v avtoparku na njega. Tehtali smo možnosti, kako bi organizirali vratarsko službo v okviru delovne organizacije. »To pa ne«, je bil Klinar odločen, »tu smo delali, tu rasli, tu hočem dočakati »penzjon!«. Čustveno je bil navezan. Večkrat, ko je govoril, so se mu solze zalesketale v očeh. Pa ni bil šle-va. Bil je pravi borec, stara šola. Vključeval se je v samoupravo, v sindikat, v delo krajevne skupnosti. Kot predsednik nadzornega odbora je svečano predal posle starega izvršnega odbora novemu. Spomnim se, kolikšna tišina je bila, ko je govoril. Krivice so ga peklile v dno duše, že majhne pozornosti DUNDIC MARKO IN DUNDIČ MATE ODŠLA V POKOJ Dundič Marko in Dundič Mate sta prvič prišla na sezonsko delo v našo delovno organizacijo v letu 1974. Oba sta iz Dalmacije iz Grahovca. Zaposlena sta bila pri TOZD gozdno gradbeništvo kot vrtalca minskih vrtin in kot izdelovalca različnih objektov na gozdnih cestah. Uspešno sta prenašala dalmatinsko znanje pri oblikovanju kamna na mlajše delavce. V enajstih letih zaporednega sezonskega dela sta si ustvarila poseben ugled pri delavcih našega TOZD. Postala sta oblikovalca dalmatinskih skupin pri izgradnji gozdnih prometnic, ki spričo primernega znanja in zagnanosti dosegajo nadpovprečne rezultate. Pri obeh praktično nismo poznali besede ne morem ali podobno. Naloge sta izpolnjevala vestno in zavzeto. Naši dc'