Šolske stvari. Spisal Franjo Čeh, Strmski. (Dalje.) 4 Štetje kot navod k računjenju. Otroško življenje s svojim žitjeni zniironi trka našolska vrata, kakor da bi s silo htelo v posvečeno vežo,. koje mali prebivavci s svojim zaupanjem boljše bodočnosti pričakujejo. Da pa si svojo bodočnost olebkotijo, jitn je treba zopet drugega pi-edmeta, brez kterega bi v človeški družbi težko, težko živeli. In ravno ta predtnetje računjenje. K računjenju ali rajtanju napeljuje pa štetje. Šteti učiti morali bi stariši in redniki že v domači šoli. Ker pa stariši in redniki številk razviti ne znajo, morajo jih razviti učeniki in sicer tako, da se otroki k računjenju pripravljajo. Ni tedaj zadosti, da se otroki samo uavzgor in navzdol šteti učijo, treffa je, da se jim vidljive reči ali na desko narisane črte pred oči stavijo iu tako pravi zapopadek številk prav praktično dokaže. Otroki morajo vedeti, ktero šievilo več ali manj velja, toda mora učitelj y začetku le po eno enoto množiti, pavender ne prej kot sb prejina števila prav dobro znpopr.dli. Učitelj tudi ne sme pozabiti, da pri nku novib številk vsa poprejšna števila ponavlja, kajti ponavljauje je, kakor prigovor pravi, mati vseb vedi. Ako otroki navzgor iu navzdol prav praktičuo šteti znajo, pristopi učitelj k drojičnim in nedvojičnim številom itd. 5. Otroška pravljica, basni iu pesmi. Ta predmet žlabtni otroške čutleje in krepča spomiuek; posebno ljubezen do petja je cclemu slovcnskemn narodu globoko vkoreninjena. V pesmib razodevamo žalost, ki nas tare, in veselje, ki narn srce širi, da bi tudi v drugib enaka čutja obudili. V pesniih obranujemo žalostne in vesele dogodbe svojega naroda, v pesmib slaviino hrabrost srčoih junakov in sicer tako, da svoje navodne pesmi pesniško zgodovino naroda imenovati zamoremo. Kdo bi ne poslušal nedolžnili otrok, kedar uajsvetejšo daritvo svete maše s svojimi glasovi spremljajo; ali po nedeljah in praznikib, kdo bi se ne čudil čvrstiin Slovenkam, kako ganljivo budijo pri službi božji s svojimi miliini glasovi speče člove?ke čutleje. In v spomladi, kako lepo je poslušati, ako bribi in doline odmevajo niilifi slovenskih pesmic. Sveto petje megle predere Ravno kak molitva stri, Zato v pismu svetemu se bere: Mor'mo s tist'nii Boga hvaliti. 6. Gimnastika ali telovadba tudi vežbanje imenovano. Vsi otroci in mladi ljudje, posebno moškega spola, radi hodijo, bezajo, skačejo, plazijo, se vijejo in valajo, nosijo in vlačijo težo, jahajo, če ravno ne na. konjih, vender po palicah, pljuskajo po vodi, in Bog ve, kaj še več. Tako telesno gibanje imeniijeirio naravsko gimnastiko. Okrutno in nevsmiljeno bi bilo, ako bi se otrokotn naravsko telesno gibanje brez vsega vzroka ia nepremišljeno prepovedalo, kajti ono je zarad telesne moči in zdravja silno potrebno. Naj navadnejše telesno gibanje bi bilo: a) hoja. Ona stori otroke močue in zdrave, posebno če se vremcna in strmib potov ne boje. b) Hoja po ledu s drkalnicanai ali brezdrkalnic (Schlittschub.) c) Hoja po brgljab. Ona stori otroke drzne in ročner Po stopnicah z brgljami hoditi je nevarno. d) Bezanje. Ono krepča pljuča in stoji otroke drzne. e. Skakanje na vzdol, na vzgor, v daljavo, čez graben s palico, ali brez palice itd. Ono krepča prsi, ude in mišice. Skakanje je večkrat tudi edino sredstvo, da se kakšne uesreče rešimo. i) Vijanje in valanjc po ravnini, posebno na trati ali pesku. g) Metanje ali lučanje na odmerjeni kraj. Ono krepča naročje, prsi in oko. V začetku se rabijo majbnc oblice, kasneje pa baloui iu kameuje. h) Kopauje snaži in krepča celo leto. Plavauje pa nani obrani zdravje in nas mnogokrat reši srartne uavarnosti. i) Jahauje se pnporoča le odiaščenim fantom. Tudi vrtnarstvo in rokodelstvo pospešnje telesne moti in zdravje. Mizarstvo in tokarstvo je po razlicnosti dela fantora zlo koristno. Zobačo, sveder, kladvo, sekiro, dletvo itd. inorajo fantje oe sanio poznati, nego tudi urano rabiti vedeti, kajti so orodja, brez kterih gospodarstvo biti ne more. (Dalje prihodnjič.)