LETO— t'r»dnJ4ki ta u arami« I proaUri: mf 80. jj A! O t H— ml PiUUUmi ««67 80. UmMi A t«. Telaphotie Lawndale 46S6 glasilo slovenske narodne podporne jed note frjsS" Jrr^^trriBS Chicago, lil, aobota, 20. januarja (Jan. 20), 1923. ^ STEV.-NUMBER 17 r«U of pet avtonomijo. kandidatska lista avto-iTo*I8tov JE prodrla. Izvoljeni so tovariši Hovratn. pittsburg, ^ — v item distriktu rudarske organizacije U. M. W. of A. je zopet v po stavljena avtonomija, D. H. Wat kini in Ora Gaasaway, člana med narodnega odbora, ki ata vodila volitve, naznanjata izid volitev takole: Predsednik Wm. Bogartz, pod predsednik Charlea Lavery in finančni tajnik Harry Burr. Razni odborniki so slej|eči: Fred Hugi, James Harvey, Wm. Rrsdy, Thomae McKissock, James Edvards, Thomaa Struth- in Joan Jenkins. Izid volitev je povzročil v gotovih krogih veliko razočaranje, ker so razni in gotovi listi nagla-šali, da so izvoljeni vsi kandidat-je, ki so bili naklonjeni "provi-torieni upravi" v štirinajstem distriktu. Izid volitev je pokazal, da so rudarji v tem distriktu neomajno za Howotom in njegovimi tovariši, ki sd bili obsojeni v ječo, ker so vodili boj proti industrijskemu sodišču. Sedanji governer je priporočil legislaturi, da se industrijsko sodišče odpravi, mesto njega se naj nsstsvi industrijski komisar, ki bo imel Je .posvetovalni glas pri sporih v industriji. Njegov* naloga bo voditi pogajanja, da se napravi sporazum. Vsa znamenja govore, da so rudarji zmagali na eeli črti. Ako le-Kislatura vpošteva governerjev Allen in njegovo industrijsko so d išče, s katerim je povzročil mnogo trpljenja rudarjem, bosta kmalu pozabljena. Zdi ae, da bo s tem tudi zapečatena Allenova politična karijera. Allen je nekoč sanjal, da mogoče postane še predsednik Zduženih držav. In to ga je napotilo, da je tako zvesto slu žil privatnim bizniškim interesom in se tako trdo držal industrij skega zakons, kakor potapljajoči človek rešilnega pasu, katerega ujel v zadnjem tre.notku, ko mu je že vod/i tekla v usta. izstradani italijani kil pili PAPEŽU DRAGOCENO KRSNO Milan, Italija. — (Fe ? NASPROTUJOČA SI POROČILA O HUOHESOVI IZJAVL Mow Tork, M. Y, — Na podlagi] m usaollni, včeraj naznznll, poročila, ki se sdi verjetno, so se Ljt bo v nedeljo pregledoval čete aaatopuiki rudarsko organlsaeije U()0,000 oboroženih bavarskih faši-m operatorjev na Četrtkovi seji LtoVf ki so pripravljeni da vojno z ponovno skupne konference, ki se Francijo. zdzj vrši v Ncw Vurku, sporasu- Ix>ndont J&' |Mt V**j| moli glede temeljne točke, na ka- Kascna se glaai, da so nemški in-teri Imajo sloneti mezdna pogaja- duatrijaki magnatjo v Ruhru po-nja. Obe stranki sta sprejeli na-jalali delegacijo v Ix>ndon, katera črt» da bodoče centralno konku- po«eti angleško ministrztvo sa zu-rančno polje meHkega premoga Mnj0 BA4evo s idolom, da naj obstoji la iz treh dršav in ne več Anglije posreduje med Prencljo iz štirih kot je bilo v veljzvi od L, Nemčijo. Delegzeijz je ša aapu-leta 1898. Te tfi državo so: IHi- Btila Hamburg, nois, Indiana in Ohio. Pcnusylva- "Timesov,, poročevalec v Rsso-nia odpade. ^ . . nu javlja, da so Francozi alarmi- Na temelju* toga sporazuma bo-L»ni vbM tolike panika, ki je pro-do zdzj zastopniki rudarjev in treala vez Ruhr. Kataztroflčnl pa-operatorjev vodili po^janja za <|eo mzrhe ja pognal ocno navzgor noto mssdno pogodbo, ki ima na- Un nastala ja ailna draginja \ Ijud-domestiti sedznjo, kztera poteče I ttvo je v konfusiji in rudarji uh-31. marca t. 1. te vajo zvišanje maide. Voditelji obeh ztrznk so izja- Przncoski diktatorji zo Informi-vlli, dz končajo delo v enem tednu rali voditelje delavaklh organiza-ia nato ziede formalna mezdna po-Ljj, da ae še te dni vrši mezdna gajanja, ki bodo vsekakor zaklju- konference, ki določi nova mezde čena pred 1. aprilom in možnost v frsnklh za oelo okupirano okrož-stsvks jc zelo zmznjšznz. je. > iTridržsvno centralno konku- Berlin, IS. jan. — Nemška vla-renčno pnlje predsUvlja približno I a* je obvestila ftolesničsrje in še-180 miljonov ton cclokupne leti« |,./njikc ursdijike v Ruhru, da na produkcijo v Združenih državah, Ume jo na noben način pomagsti ki znaša 600 miljonov ton v nor-j Francozom pri izvzšznju rekviri- Wyhington, D. 0. — Mod sena« torji, ki so v oposlciji proti Uar~ dingovi administraciji, je nastal nemir vzled nasprotujočih si poročil o stališču Hardinga in njegovega kabineta napram okupaciji Ruhrs. Is Parizz jo prišlz brzojavka, ki glazi, da jo dršavni tajnik liughez dejal francuakemu posla-niku Jussersndu v Waahingtonu, da ima Francija po njegovem mnenju popolnoma prav, da ja zazedla Ruhr. Druga braojsvka sporoča, da je franooakl parlament zdfiJMSSVčjon ratificirati e«*verodržavno paclfiČno pogodbo in druge pakto, sprejeto na waah-ingtonskl "razorožitveni" konfa-renči, katerih Francija do dantz Še ni odobrila. Mod zonatorjl so Širi govorica, da ja administraoija zavzela pa« zivno stališče napram francoski malnih rssmersh." d mornarjev utonilo ' - Norfolk, Va. — Obrežni straž-1 rodijo, da ja moštvo škuoe *' IlelvatJ." V liHvotšcp obstoječo ^ b Oaaj^ n>< r uarjov, utonilo, ho ze je šku-ri» v »dnem vikarjn prekucnila pred rtom Verda. Našli ao ladij •k® podrtino, toda o mornorjih ni duha aa neprimna rezolucua za miljardeeje. Waahington, D. 0. - S>m\lo ie dimila v obraz aiiljarderje •« Skoriščevzlee laostodja senst^ ia Kmith W. BrookksHts. v ka- X drlnitt. 41»«*»* ™ Zt Waahington, D. 0. — Očak William Jennmgs Bryan, večkratni predsedniški ksndi^t demo kratične strsnke in še sedaj me-rodajen in vpliven političar v demokratični stranki, ima včaai posebne želje in skomine. Od ksr je pričel piti "Čist grosdov sok", je nsvdušen prohibidjoniat. Ta navdušenost se jc pri njem pričela spreminjati v fanatizem, od kar je odkril, ds je neuk p evoluciji zskrivil vsa zla v Človeški družbi, še celo svetovno vojno, cr-go ga je treba odpraviti. Brysn rad govori io tako jc zopet porzbil priliko ob praznovz-nju tretje obletnice prohtbicije. Ob tej priliki je dejal, ko zo mo oči gorele v aaketičnem ognju: "Vlada naj napravi konce tiho-tapskim zarotam. Trimiljski pas je bil nsmenjen, da varuje pošteno trgovino ia.ne za obrsmbo onih. ki so zunaj Vakona. "fakon proti piratstvu ne pozna trimlljskega pasa. PiraUka Isdijs se lshko potopi povsod. Nsšs vlada nsj obvesti vae vlade vseh nsrodov, ki dovolijo, da se njih zsstsvs post uši jo ruatski tihotapci, ako ne morejo preprečiti, m ker n/»Čeio klsnoveev, Vprašanja se ponav- ',nd ^^'Jr Ijajo in odgovori m, vadaa^ki. ^ ^ ^ "TTL K udar je klanovee vprašan glede Om.er.1 jim je agrozU da Mo vašnegs dogodks, tedaj ga kitro\»«>proato-zapnaS apomln. ^ ► u ^ u Novo ^le, da je William ttg I fV0^ ginbotham, klsnovee.. izpovedal.I4^ proklamaeija, v koleri prepo- veljsvo dim prej mogoče. Hughes taji, da je pred Juzaa* random odobraval Invazijo Ruhra, toda senatorji niso • tem sado> voljni in zzhtovajo, da admini« straeijs pretrga molk o stvari tor poksše s konkretno Isjavo, kje atoli. Senator Roblnson ja izjavil v četrtek, da bo še ta dni v senatu govoril o francoski politiki na* pram Nemčiji. Borah Jo tudi dejal, da v par dneh v senatu obsodi Pranuijo. On js odločno proti oku« paclji Ruhra in pravi, da bo Frsn-olja a tem korakom uničila Nemčijo In potegnila vso Evropo ▼ propast in kaos. Henatorji sa tudi bavijo s afero Boydena, ameriškega neofieijclna-zaatopnika v aavesniškl repa« racljskl komisiji. Boyden je isdnjl teden nedirektno kritlsirzl zkcijo Francije, nakar ja dršavni tajnik llughee brž brzoJavil Painoareju, da lioyden ne predstavlja mnenja ameriške vlade, temveč je govoril Is avojega osebnega prepričanja, sa katerega je on sam odgovoren. Ta dogodek je naredil čuden vtia na kongresns kroge in senator King j« predložil resolucijo, ki nalaga llugheau, naj povs .».I prt o, na čegavo iniciativo Je Hoyden izrekel omenjeno kritiko v Parizu. Administracija prlmorana vsak čsa apregworiti in povedati svetu, dali ja Francija kršila versajlsko pogodbo ali ne, ko ja zasedla Ruhr V to jo prisili'separatna pogodi* s Nemčijo. Cbieago ia okolica : V r**ulao. Vzhodni in jušoi vi. Temperatura v zadnjih J4 rabi najvišja t*, najnišja Holoee izidh ob 7 »13. 4 M. aaMs vet4 U. ob da je slišal po Mer Rougu govo riti. da Dan iel grozil, da ubi je MeKokia ia ds je on asjbrš tadi streljal na njega, to ko ja dršavni pravdnih vprašal klano* ea. kdo Jotogovoefi, ee ja~kUao vee izmasnil. da je tako Zllšal fo voduja Nemcem prepevati »aeio-naUati^iie pesmi, rssol>ešati nem aastsve ali nositi kake protl-žldovakr ali neasške znak* Kasen krioiija te prepovedi je globo In šest msoaeev za vorili aplošof. O " »tereni Hkipa" jo govoril klaaovos kot atarom šentloamou. ki ime čadne navado ia ee včaai h odo razjezi. On pa al hoUl, da ajogovo jeza sadeno njega. V Dueaseldorfu ja bil aretiran i nemški.civilni uradnik, šef davkarije, ki ai hotal dati Praneo um aahlevanih knjig Ilavčnl uradnik. \ Kaaetiu. Boehama la (Dalje aa i. atrani.) SS MORVARJIT REŠENIH NA ODPRTIM MORJU. New Tork, V. NT- Z italU janakaga parniks "Giuaeppe Ver> di" eo odpoelall brezžično bfsoja v ko, ki naznanja, da ao rešili f italijenakega pomika "Moalallo" 29 mornarjev, ki ao tvorili močtva na tovornem peraiku. Rešilno dalo je trajalo eedem la dvajset ar, kl je uspelo po napornem delil, ParnIk "MontelU" jo bU pel eto milj proč od ameriškega obrežja, ko ee jo prišel potapljati. Na njem je Mlo noložo-no šilo. Kaj je varok nearočl. na pove brzojavka. V morda rakih krogih pa aodijo, da je bilo lito i«jtirž atrasono v MnUkova »kla-dlšša In ho so valovi zsotzll par« nik semlat je, jo ašlo Šilo na atron In parnih sa ni aMgei isrsvnati. ^ nnBBpi'' - * "m SOBOTA, 20. JANUARJA, 194 PROSVETA javna moenica. glasilo sloversrr haropue rcoro^H^mmon_Q\nMor\ članov S. N. P. J. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' , a s T NIN A M OVENSKEVARODNE PCH>PORN£ JkONOlE MuZ o, > donrorv. Rolu>p»al ae d« vračajo. M --■- — -. i '' -jai^M NsroCnln.: Zed.njene Bol loU in |1.2B so tri mmm; tri mes4»ce, m sa Inosomst RR l^to, ^ pol IttA, NmIot aa tm, bf Im NB 0 I "PROSVETA" 2SS7-SS S«. al THEEMLIGHTElfMEIfT- FARMARSRK1 PROBLEM SE REŠUJE. B »M Da, farmaraki problem ae rešuje in rešil ae bo po tisti ' metodi, kot se je rešil sa nekdanje rokodelske pomočnike. Rokodelski pomočniki so postali industrijski delavci, farmarji postanejo poljski delavci. Treba je samo pogledati Statistiko zadnjih deset let in prepričamo se, da narašča Itevilo zadolženih farmarjev in da se množe najemniki na farmah, ki se ločijo le še toliko od navadnih poljakih delavcev, da morajo laatovati orodje, stroje in živino, ki so potrebni za obdelovanje polja. Število nezadolženih farmarjev pa pada tako hitro, da bomo kmalu pri belem dnevu z lučjo iskali farmarja, ki nima vjinjiženega dolga na svojem posestvu« Takozvani farmarski blok priporoča v senatu razne reforme, ki bi imele pomagati farmarju na noge. Lahko se reče, da te reforme, akotudi bodo sprejete v taki formi, kot jih žele farmarji, ne bodo rešile farmarja. Farmar je danes tam, kjer je industrijski delavec. Oba sta na potu v pavperizem. f In kdo je to izvršil? Ravno tista moč, ki je spremenila rokodelskega pomočnika v industrijskega delavca. Social&ti so včasi trdili, da je farmarje nemogoče pridobiti za socializem, ker so preveč zaljubljeni v svojo posest. Mogoče je trflo tako pred deset, dvajaet In več leti. Danes presoja tudi farmar gospodarska vprašanja popolnoma z drugega vidika ln prav dobro vidi, kako ga privatni velefinančni interesi spreminjajo v najemnika na tisti zemlji, na kateri je bil nekoč sam svo} gospodar. In ko postane najemnik; mu sede ravno isti privatni Interesi na vratu, ki so ga držali, ko je bil samostojen gospodar. Dolgovi naraščajo zopet in dolg ae vknjižuje na poljako orodje, na poljske stroje in živino. Ena eama majhna ne-areča v gospodarstvu in iz farmskega najemnika postane industrijski delavec, ki pomnožuje industrijski proletari jat v industrijskih središčih. Da, tako se rešuje farmarako vprašanje. Stopiti je treba danes v hišo farmarja na srednjem napadu, severozapadu aH skrajnem zapadu in če ima farmar zaupanje do tujca, da se mu razveže jezik o gospodarskih vprašanjih, tedaj se človek hitro prepriča, da današnji farmar ni več tisti farmar, ki j* bil pred deset leti, ampak da se je izredno spremenil. On ne bo več govoril, da ao delavci krivi farmarjeve nesreče, ker zahtevajo previsoke mezde, ampak pokazal bo na privatna finančne Interese in posebno še na Wall Street, kjer gospodje odlo* čujejo o njegovi usodi, ki mogoče niso videli še nikdar rasti pšenice, ako se niso v udobnem železniškem vozu peljali mimo pšeničnega polja. Današnji gospodarski sistem skrbi, da se farmar zaveda več ali manj, da delavec nI njegov naaprotnik, ampak je njegov zaveznik proti tistim mogočnim privatnim blzniškim interesom, ki tlačijo njega kot delavca. Glasovi članov S. N. P. ia čitatcljev Proavala. Large, Pa. — Nimam navade, da bi ee spoičal v javnoet s dopi ai, vendar se te pot oglaiam in o-menjam, da nikakor nI lepo sa ta-koimenovane "deUvske liste", da mečejo toliko bleU na J. R. Z., o t. na odbor J. R. Z. Po mojem mnenju, je eklep odbora popolno ma umesten. Zakaj f Zato, ker je bil denar nabran od amerilkih Hloveneev, zato naj ee tudi vpora-bi sa isobrasbo smsrilkih Slo vencev. Pustimo Jugoslavijo in njeno monarhijo v miru, kadar bo tam ljudstvo zrelo aa samovlado, jo bo le samo sahtevalo. (Kar pa saislim, da Is ao bo Uko kmalu.) ( Vpralal bi največji slovenski "deUvski časopis", kje vidi od-reiiUv deUvstvaf Mogoče v ve-publikaneki atranki, ki je delav* stvu Uko naklonjena, da smo i-meli precej prilike o tem še prepričati v petmesečni premogarski stsvkif V omenjenem čaeopisju sem videl oglase sačaea zadnjih predsedniških volitev, da le pride mr. Harding na predaednilki st ke. Knjižničarju ni znano, kom« ugaja U ali ona knjiga, zato ja najboljle, da pridete eami. D» knjig ate upravičeni vsi gori om* njeni, ds si jih lshko izposodita, — Jakob Kunstolj, knjižničar. PISMA MA POŠTI v Chicagu iiftajo sledeči rojaki! Koren Marija, it. 4204, Rena* Karol, it. 4248, Adamee Aloia, it 1, BabiČ Joeip, It. 7, Grebensr Stif, it. 66, Jankovio Adela, it j 87, Janovie Andrej, It. 90, Krireei Oeorge, It. 120, Teael Jožef, R.| 268, Veličič M ari Jat It. 266 in Zie Iven, it. 284. Pisma dobite ns glavni polti v veli S Adams cesta. Poleg Ukoče številke povejte ta* di kraj, odkod platno pričakujeta, MBZDR ZA ISTAVBnCBKR DR-LAVO! tfISO VISOKE Hew Tork, K. T. — D. K. Bojd, merodajen arhitekt v Philadelphiji, je objavil članek v Ihta "Engineering Record", v katerem pravi, da je akrajni čas, da avet izve, da mezde stsvbinikik delaveev niao viaoke. Rl4ar v Philadelphiji Ima fl.25 mezde na » ro. Njegova mesds bi morala znašati $2,750 na leto. V remiei pa povprečni zidarjev zaalnbk znese le $1,850. Statistika, na kaUro se sklica-je Boyd, krije petnajst etavbia-skih rokodelstev, pa v nobenea ne zaslnlljo delavci povpr' n° dva tisoč dolarjev na leto. m devet rokodelstvih zdeee povprečni zaslužek le manj kot petna jat sto na leto. LB«JA JI ODO RRZLA ZMTAHJO BOBRA. Indiifiapolia, Ind. — Osre Nčito državnega depertmenta sa Litviaija ss.js potegnila m Mitnil \ * Kovno, Litvinijo, 19. jan. — Predaednik vlade Oarvanauakas ja-informiral sbornico, do lltvln-ska vlada M bo priznala nobenega sklepa poalaaiškega sveta v Pari sn glade Memela, če memelsko ljudstvo ne bo sadovoljno s sklepom. Dalje ja rekel, da aavesnlki nimajo pravice do snvercnstvs nad Memelom. Stališče litvinske vlade je, ds aaj plebiscit reši »vprašanje Memela. Md sta vkarji oavojili Fordovo Cork, Iraka, lf. jan. - Tukajšnji stavkajoči pristaniščni delevei so oknpirali tovsrao ameriškega avtomobilskega magneta Por-da in pobrali la nje vso opremo. Nspad na tovarno je izzval Por-dov upravitelj Ooorge Grade, ki je a napetim revolverjem v roki prisilil stavkovno etrežo, de os je umsknlla. Salo kar mm všlanjonl pri Fodoral Rosam Bank, kalarl Me* eatea poročamo va® našo poslovanje, ker js naša banka pod vladnim ka drševnlm nadsoratvom kakor tudi Cklcago Clearing Mauao AiaaUtfan to passbsia pe Še, ker iasaase spsiebne to ievratae uredništvo to upravni odbor, ker mm al v talni trideset |eve Jsgode in peresa, ma-dov cvet, Ipanskj jgfsjf, - i*. ... i ■ H"-* 'T, • 'T v PROSVET IVAN U ANK Ali: V poletnen »olncu. i Tovariš moj izza rauib let, o-trok mojega trpljenja, vsUoi% i* groba, kličem te! — ) izleta, beteina so teleaa, kakor od težlrfk bremen utrujeno, celo telesa nedoraslih otrok! Pogled se nmika plah, glava klone, korak trepeče in omahuje. Od blizu jih poglej — to niao sence! Nagni se — čujcš njih glasf Komaj raz-umljivo, zamolklo, plaho mrmra- Komaj sem gs poklical, jc *t«l| nje, kakor iz grčbov; boleet, ki ai pred menoj, ves kskor je bil pred nc ^ rtzločno iz grla do ust, dvajsetimi leti, pol človek, pol Mt0 ker je ni človeške beeedc, ki senca; telo sključeno, prezgodaj utrujeno, kakor da nikoli mlado ni bilo; obraz bolan in vel, oči globoke, nemiren plamen, ki ga je kviiku zagnal in v globočino potisnil vssk rahel dih. Mnogo jc takrat hodilo takih ljudi in takih senc po nslib krsjih; nekateri so živeli prsvo, resnično, telesno živ-1 jen je, če se nestelnemu tavanju po megli, mrazu in mraku pravi življenje; večjidel pa ao bili le blodne prikazni, le sanje splaše-nih sre. Vsi, ljudje in sence, so poginili kmalu, izgubili ae bog-vekam, ugaanili kakor eveče pod jutro; grobovi ao pozabljeni, i-mena domalega,i toliko da je o-stel spomin. —• Dvajset letni mirno poči veli to vsril, in prsv je bilo! Kskor be-ien somrsk si bil med dvems zar jama, ne včeraj, ne danec, ae ju tri; bil si moet — popotnik stopi §s drugi breg in ss ne zmeni več zs most, vseeno mu je, če ostsne, sli če rszpsde. Prsv jc, da si pohval! Zdaj, tovariš, pa pojdi s menoj, čudo prečudno boš videl. Strah pa je ljudi f Nikar f Nič se ne boj, ds nosil preveč očitno ns dlsni bledo msloduinoet svojegs ercat Da ti prejaano sije is oči bridkost in srsm vojičsks, ki me-čs nims, ds bi udsril. , % in ki ns Ds js na tvojem razbolelem obrazu prehudo razgaljena tvoja naj tišja, najčistejša, tvoja edina lju bežen, tako da kaše svetu nagnu ane pljunke na svojem avetem licu! Nič se ne boj! Izprefeodiva ae, čudo prečudno boš videl! Ker sdsj, tovariš, je napočil tvoj Čas zdsj, somrsk, si se nsgnil v svojo prsvo ssrjo, si se vtelesil v nji! — Ozrl se ns desno. . . poslušsj ■s levo! — Ali ss ti ne zdi, ds glodsš vssef Ds se rssodevs skrivnost tvojegs trpljenje neprikrite ns tisočerih licih! Ds Is ti-sočirih oči sije bfez srsmu tista bolna, v lastno svojo nemoč grl-zoča malodušnoat, ki je bila tvoj Mdfž in tvoje znamčnjef Kako —. md i • " bi jo naglaa oznanila. "O mati... o domovina!*' — Kam ao ae bili namerili vei hkrati, nemirni, le V avoji utrujenoeti nevzdržni t Tod ne /rži pot nikamor, ne ceate, nc steze ni! Kamf Le po poti, poti!" Samo is te noči, iz te bolesti, iz dvoma in maloduŠnoati... kamorkoli I Ali poznaš to melodijo, tovariš f Napotiva se še midva, kakor nama gode ta slepi godec! — Na nabave saplameneto poletno solnee v svoji mogočnosti. Zrak odmeva od pesmi njegovih žarkov, je do vrha poln njegove zlate glorije. Toliko, da U glorija ni popila dvoje aenc, ki ste ae bili ponevedoms utrnili izpod noši in blodits izgubljeni tod in ondod. Prozorno telo se nestslne topi in ziblje, tenke noge se komsj do-tiksjo tal. — Ozri se naokeli, tovssoš moj blodni, po tej lepoti, ki ji na svetu ni enake. . . za naju ne, ker najino srce jo je ovenčalo! Kamorkoli se ozre!. . . naplanine tam, ki so v solneu bela solnca, na gozdove pod njimi, ki spe, od lu-šl omamljeni, in'še v sanjah nati-hem prepevajo, na* te holme, ki se vrete v zelenem vencu, sama sveta bošja pota, na polja, od ne-bes blagoslovljen*, v r devetkrat- ve, kajno bi odkril, še bi mel Imel! nem izobilju v nebesa vriskajoče, na loke in setiošetl, na vaai, ki jih komaj razločiš od jmmih miglja-jočih plamenov, . povsod, kamorkoli ss ozreš, je tekls šibka tebi, meni In vaem, ki zo najinega arca, lica in imena. In pomisli, Če je pomisliti mogoče: vse te lepote ne bo več, nama nič več! Vstal boš nekoč is groba, hodil krlšem po svetu, izpraševal ljudi: "Povejte, ljudje, pokažite mi kraj ,kjer js tekla moja zibka!" In nikogar ne bo, da bi ti pove dal. &e tvojega jezika ne bodo ra zumeli, nikar tvoie žalosti. Povr ni! se boš, kjer si spal, in se ne J>ož vsdrsmil nikoli več r ker mir bo tem spodsj, nsd teboj ps strsh in bridkost. . . Ksj mešiksš, to- variš, tako plah in osupel T Odkod se ti je bilo zableščalo f — ' Sredi polja, šumečega, solnee zsmakajenega, je stala mlada šenaka, kmetica. Obraz ji je bil koščen, širok in temno zagorel, razodeval je tiato tiho moč, ki ae ne pozna in ne baha, ai naloži breme samš in ga nosi brez neči-mernosti, brez solze in vzdihe. Poleg kmetice je štelo dekletce, nstsnko materi podobno: v Uroka lica, v zagorele, do komolca gole roke, v bistre oči, odsevajo-če mladost in veselo moč. Obe pe sta bili kakor utopljeni v opoldanski poletni žar, bili sta blizu in bili sta daleč, povsod in nikjer. Ženska, ki je bila sklonjena nad srpom, je vzdignila život In glavo, zasenčila oči s dlanjo, strnila črne obrvi ter ae ozrlo mešikaje preko polja. Prav tako je storilo dekletce; gledalo je srepo in jc reklo: "Vrane so. . . všš . .. kra, kral" — Ženska si je otrla čelo in lica, oddehnila si je, nato se sklonila nad srp; in spet je prsv tsko storilo dekletce. — ' Kje si, tovsriš, ksm si ptonH, ksj te jc popilo t — Senca je izginils tiho, kskor je bils vctsls is grobo. Poletno solnee je lilo ns polje svojs vroča je-zers in polje je soplo težko od šivljenjs in izobiljs. Nsd njim jc krotilo dvoje lsčnih vrsn, izgubilo se krskajoč na obzorju. — Federalna posredovalnica za dolo. GREGOR. MILAN PUGELJ. (Dalje.) "Konec!" — je zakričal Oregor in poetavil svečnik s svečo ns ognjišče. "Ta js nsšs!" sto se oglssils ons dvs s svojo mešsnioo iszs vrst. . •<,' '■ "Urediš, brsdls, brosgs" — se je poje vil m urin s svojo nerasumljivo govorico is trsak. "Bomo videli. Če ni komu prsv, ps ss nsj prltoši' Msršt" - In Oregor je Uko zskliesl, ds so se meni pošibils kolens. Preko ognjiššs se js stegnil, pograbil tistegs murina m hrbtišče, ga dvigoll kakor mačko, ga vrgef na coato za onima dvema, ki sta planila preko praga, kakor bi m aplašila in zapahnil duri. "fte tiste zapri in sapa-hnil" — rekel meni, ki sem tako storil. — "TI pa vstani In stopi s nsma v hišo!" — je ogovoril dekleta, ki je vstajalo, popravljalo lase In se trudilo, kako bi skrilo luknjo v krilu. Ko smo se odpravljali v izbo, in ko je Oregor poprijel svečnik s avečo, da bi ga nesel pred nama, je priplaval skoai tisto odprtino, koder ao y»ljale zakajene in stene se tiščeče itopniee v podstrešje in frčero, neneden Klas, kakor bi priletel nad nas sam sveti duh v podobi goloba, pa naa nagovoril. • "V imenu Boga očeta in sins in svetega do-ha! Ljudje božji, hoj imate T" — Dekle je je Uko prestrašilo, da je kar z soboti zašklepeUlo, tudi mene je obliia mrzlota. Gregor je pa takoj spoanal staro Nežo, ki je apela v podstrešni frčsri, m prebudila vsled ropota In kričanja* pa se ni upala bliže in dol po atopnieah. daj ko je že vse salpilo, se je pa ojooačlla io m oglasila. "Nič hudega!" — ji je odgovoril Gregor. "Le dol,, Neža. med ns« pridi, ker te bomo rabili!"— Počasi je šumela in se Urala pa dimnatih atopnieah v vežo, In od tam amo stopili vel skupaj jr. Izbo. ^ "Sedi!" — velel Uregor prijazno dekletu — "Le serll!" - Petrolejko, ki je ^ale na mlsi, je prižgal, s svečo je pa odšel skozi vraU in se vrnil kmslu s celo gnjatjo v reki, s bokalom vino, korenino hrene In s hlebom kruhs. rsslošil vse skupsj po mizi. potegnil ia nje predel. Ubral tam med ždeaal ia vilicami noš, ga polotil pred njo, oatočil vina v kosaree In ga tudi pomaknil k njej, češ, naj pije ia je in ee pokrepša, tiete elge ae oej pozabi in poduU pametne lo pošten« ljudi. hI tpdo h teko ukrenili, do bo aanjo prav ia dobro. • Noše, ki je sedele todi nočno opravljena oa klopi ob peči, j# ogledavala neprenehoma tujko ia amajevaU s glavo. "Pa odkod si" je .sproševoU io m obe- aem čudile,— "ps odkod al se ti vaeU, ho si tako X*w Vork. (Jugoslovauaki oddelek F. E. I. 8.) V svojem rav-noksr objsvljonem letnem pero-čilu se tsjnik zs delo Jsmee J. Dsvis, zsvzems zs korske, ki nsj bi v bodočnosti preprečili krize nezaposlenosti in znižsli normalno ŠUvilo nezaposlenih v deželi. Tajnik Davki pokaznje na uspehe federalne posredovalnice sa delo (Federsl Bmployment Service) Ukom induatrijalne krize lsn-skegs lets in zatrjuje, da tja posredovalnica nudi sredstvo za rešitev vprašanja nezspoaltfiosti. On pravi: "Komsj pred letom dni se je cenilo, da je bilo pet do šest mi-ljonov delavcev brez posla. j Bili smo v stiski ene izmed največjih depresij, ki smo jih kdaj doHve- M bela kakor poreeUn, tvoji ljudje so pa Uki, kakor bi jih napravil zadnji lončar iz najslabše gline?!" ~ "No — le prigrizni, pa zalijl" — je prigo-varjal Gregor in rinil hleb proti njej. "Pa povej nam, kako ti je ime, da te bomo lahko klicali 17— "Oizelka" — je odgovorilo dekle — "Uizel-ks! Vedno so mi Uko rekli, ksr poiknim!" — "Odkod ai m ps vzelsV — je povpraševala Neša. "Nisi od teh ljudi, ssm Bog ve, čigava sil Ali veš, kje si domsf" — . «Nc!"*~ je relrfo dekle in z "mamo" jo je nagovorilo. — "Tega pa ne vem, mama! Kar m spomnim naprej, r mirom naprej, nič ml ni znano, da bi bili kje doma!" — "Ukradli so jo kje!" — se je oglaail Oregor. "Tako ao napravili, kakor jo njim podobno t otrok jim je bil zavoljo, pa hajdi I njim v mažo! Po eiganeko, kakopak I Saj ee ji še po kotiV»ns, ds ni njihove aorte!" — "Bog m me ti usmili!" — ss je nsamehiU in začodlla Nežs. "Kakšni ljudjs živijo po sveto 1 Kakor bi vrablčs vprsšsls: Kje si ps dQmaf Bog nss vsruj: Čudno je dsndsaos na zemlji I" Oizelka je jeU in lspodreifvala gnjat, pri-grizavala kruh in od čaaa do čaaa prilila požirek vina in vae Uko ae jo videlo, da bi ae to dekle prav naenkrat odom*ČUo. "La jej, le jej, po še prillj!1' - jo js silil Gregor io je doUkal v kozarec vina. NeU je pa * enakomerno pomejavaU z glavo lo ae čudila. "Kaj bo| pa z njot" je vprašsU Gregorja. "Ta bi sUbo oprijela motiko in todi solnee bi ss-njo prsgorho sijalo I Taka bi bUa aa hišo kakor slaba msrkat posimi bi m solnčlla, poleti senčilo, miši lovil io druge dolžnosti opravljal nsj bi ps kdo dragi!" — e Oizelka je jedU a največjo alasfcjo, kakor bi Naše prav oič ne čola. Gregor je boboal po misi, pa čea dolgo Upregovorll. • ' \ "Ni" — je dejal — "ss kmetiško ddo %il Ksko pa bol Saj le oimo berve prave t Le poglej jo I Kolo ima take kakor popir aa piema! Kar pisal bi |fc> oje j! Taka al n njivo t Za proda jaloo bi bilo! Vidiš, haj Ukega Našo t" — "Kje jo pa imsšf" js vprašala starka in po-praskala s levo boso ooge po boet desni. "Naje se naj, pa ampi pri naa, jotri po naj gre ?h.. goml" — "A — a" — m je kaaal Gregor nezadovolj-nego a Nešioim nasvetom — "u bi pa ne bilo prav, U po oel Ce najde šlovok izgubljenca, pe če oe more drugega, pa ga naj poiakoal vsaj okra-niti no pravo pot. Isbrlmti mu mslo zaspane mošgaoe, storiti mu dobro, kakor ga oče bolj« In človeške postave. Jaa ai bom lo etver še do pravega čaaa premislil, ti je po do takrat nauči rt-stih molitev, ki jih saa vsak kristjan, če ne Avl kokor volk v hostil" - r ('Kaj ae znaš moliti!" se je začodiU Naša. "NS snem I" — Je rekla Oizelke a polnimi usti. "Haj bi ae bila rada naušHa. ne se niaem imela kje. Sokrat eomkrat se« biliTv eerkvi, ki takrat as ml jejsdeU uko lepo, ds le sdsj nisem (Dolje prihodki,) t Nevernost je bils jsko veiika de bi, že sama razlika med ppv-praševanjem po delavcih in veli ko zalogo deUvce v na razpoUgo utegnila pritisniti mezde na Uko niiino, da bi se resno poslabšal naš življenaki standard in radikalno spremenile vsa naša gospo darska zgradba. Narod se je priboril izpod te krike nezaposlenosti. Povrnili smo se k normalnosti, kar se tiče zsposlcnosti. Ali napravili smo * presenetljivo iznajdbo, da normalnost v Ameriki pomonja približno railjon in pol I. lavcev izven vsake pUČilne li-sU. "Treba torej, da rešujemo dva problema: da preprečimo ponovitev take krize nezapocienostl, ki provzroča brezdelje petih do testih miljonov deUvce v, in da znižamo Število naših delavcev, ki so vsak dan brez zaslužka. |j|i.razpolagamo z mogočnim aredatvom za rešiUv obeh teh vprašanj; to sredstvo je federalna poeredovalnica za delo, katera bi — da je le popolnoma organizirana in opremljena — lahko vedno imela svoje prste na utripal-nici borze dela. Tekom minnlega leU je U poeredovalnica v zvezi z drugimi sodelujočimi ustanovami dokazala svojb učinkovitost. Tekom minnlega leta se je vpisalo pri posredovalnici 2,500,000 de-lav-ev, ki so iskali dela, in preskrbela je delo približno 1,500,-000 izmed teh brez vsakega stroška za delavca ali delodajalca. Njena korist in potreba po daljnem razvoju je oČividna. ■"Vzroki brezdelja med našimi deUvci kličejo po takojšnji pomoči, InduHtrijalni fcoji in m arja, 1 poslenost nudijo sovražnikom dr žave prilike, ki so njim preugod-ne, da bi jih prezrli. Kjerkoli so si delavci in delodajalci v laseh, in kjerkoli ao ljudje prisiljeni v brezdelje, tsm se nudi prilika brezvestnemu delodajalcu z njegovimi najetimi pazniki in pUča-nimi pretepači. Tam tudi ultra-radikalni elementi najdejo zrele razmere za avoje prizadevanje Oba pretiraU državni preobrat, ker propovedujeta zaničevanje zakona^n reda in a tem, da vzbu jaU strast in sovraštvo, poapešu jeta svoje nauke o nasilju in kr vopreliiju. Te stvsri tvorijo ne vsrnoet za ves naš narodni obstoj, one grozijo podlago naše vladavine. Ni večje dolžnosti na neU atrani, kot da ae obvarujemo pred temi nevarnostim!. Tajnik Dovis priporoča, da bi mora) delavce za čaaa krize bili pripravljen sprejeti delo tudi pri drugih obrtih poleg svoje laatne etroke. V trna pogledu pravi: "Dozdeva se, da naa izkušnja minulega leta uč). da ne gre toli ko za vprašanje pomanjkanja za poelenozti, pač pa bolj za ne apretnoat ameriškega delavca, da bi ae prilagodil spremenjenim razmeram. Mi priposnovamo, da je ameriiki rokodelec dosegel svoje visoko sUlišče vsled specializacije, ali a tem, da zmo ae speeijali-zirali, amo dozdevno pozabili, da je tudi drugih vrst dela poleg one stroke, na katero smo se navadili. Jaz bi bil zadnji, ki bi pripo-ročal, da naši strokovni rokodelci postanejo kake vrste delavei za vse in sa nič, ali toplo bi priporočal vsakemu nezapozlencu, ds naj se potrudi prilagoditi drugi vrsti dela, ako ni dela v njegovi stroki. Ni dvombe, da izurjeni rokodelec zna delati tudi kaj drugega, ako le hoče, ali moja izkušnja je U, ko je priziljen v brez-delje, on zavreča misel, da bi i-sksl drugo delo, in to iz enega ali več razlogov. Morda ne bo v stanu zagotoviti ai ravno Uko visoko plačo, morda se boji, da bi vsled tega trpelo njegovo dobro ime v lastnem poklicu. Im.mo tudi takozvane sezonske zaposlenosti, kjer se vrstijo presledki nezaposlenosti, ali v teh poklicih eo plače navadno višje, tako da se delavce more savarovati proti sezoni brezdelja. ''Federalna poeredovalnica za delo kot vsenarodna organiuci. js je v stalnem stiku s splošno si-tuseijo p« vsej deželL Le ds so ti Stiki šslibog omejeni vsled ne-znstnosti bičejs. Urad ss posredovanj« dela pa bi moral biti ara-diH* ne le -sa dajanje informa-elj, ampak tudi konatraktivnik haavetov v gori navedenih reh.'* LISTNICA UKKDNUTVA. bila!" — *y, MUa — Ako je blU ra j*na v Ameriki, jo emerikanska drtavljeoka, oe glede na to, da m njeni sUriši inosemel. Ce se je poročiU s inoaemeem, raditega v smislu novega zakona al Izgobila ameriškega državljanstva. - Po-adravl Ako pazno prečitate ves ta oglas, bodete gotovo našli v njem nekaj, kar vas bo zanimalo. Importirane brinjeve jagodo £ Rojakom nudim v nakup lepo importirs-no brinje. Za sedsj ga imam ns razpo. Isgo ssmo omejeno količino. Prodsjam gs po teh-le cenah: 10 funtov za 26 funtov za .r>0 funtov za 100 funtov za* 150 funtov .za 200 funtov za ..... Prevoznine v teh cenah ni všteta. .......... ...... ....... >wmii m i. .— Pil««® ■dravllfc. Suho grozdje, češplje in fige Suho grško grozdje, zaboj 28 funtov..................$ 3.25 Suho gr. črno grozdje, zaboj 28 funtov................. 4.50 Suho kalifornijsko grozdje, zaboj 28 funtov............ S.40 CeŠplJe, debele, zaboj 28 funtov...................... 3.90 CešplJe, drobne, zaboj 28 funtov...................... 3.00 Fige v vencih, letošnje, 110 funtov.............. . .j^,.. 11.00 Prevoznlna v teh cenah ni vžUU. '•> ........ -r-—---------Knajpova domača idmvfli- J Nobena hiša bi nc smeU biti brca zsloge najvažnejših Knajpovih domačih zdravil. Ko bi ae ljudje bolj poaluževsli teh zdravil, ki bili na zdravin In na denarnici na bolfienu ^Najvažnejšo Knajpova zdravila so: Arniks, aloja, bezeg, brinje, borovnice, enejan, grško seno, habat, preslics janež, kamilice, kimali, koprive, laneno seme, Ispuh, lipov cvet, meta, motovileč, pelin« pibrov koren, prlpotee, rožmarin, tavžentrOža, trobentlea, vijolica, vinska ruU, šabelj in dr. Vta ta zdravila dobite pri mehi in sicer stane vsako 25 centov ikatlfa a poštnino vred. Brtnlrvo olje, kafrno olje, iw-g elj novo olje, mandeljevo ot)e pa stane vaako S5 centov atekIen|Čica a poštnino vred. Pišite po imenik in navodila za uporabo! DUave (gvirci—tpices): Loi Jaron, šatraj, muškatov oreh, mi Žblce, Importirane ogeraka paprika .,. —------- —...... zavo) vsake stane 15 centov. te dišave rabijo naše kuharice v Starem kraju in brez teh Jed v Ameriki nlme "našega okusa". -f-;- Slovenske grafofonske plošče, grafofoni, piane ia player-piane Življenje bres zsbsve In veselja Je kskor žgancl brez aabele ln ocvirkov. God-bs in petje Je nam Slovencem že prirojena. Ista nam dajaU pravo sabavo in veselje. Grafofoni so danea še tako poceat, da si ga lahko vsakdo kupL Manj Uhko vsakdo Igra, ki ima le zdrave rake. Gra-fofon pa pride do veljave šs le tedaj, še Vem igre domsče znane alovenako komade. Jaz prodajam vae alovsnske grafofonske plošče, ki se dobe v Ameriki. Takoj plilte po Imenik. Najpriljdhtfeoejše plošče OJ rožmarin — Otok' bleški — Regiment po cesti gre — Ribniške polka — Kmečki tramplan -v Ns plsalcab — Domžalski valček — Naprej saatava alave — Po polju že rožcc cvetejo — Bratci veaeli vsi — Cirkus — Strunam — Kako bom Uublla itd. Poaameane plošče atanejo 90 centov, 5 plošč $4.00, 10 plošč •7,50. — Poštnina Je tu že'užteta. ' Importirane harmonike: Harmonika sc v Ameriki Jako hitro udo-mačuje. DomaČe alovenake zsbsve ai bres harmonike aploh misliti |\e moremo. Jaa aem importiral nekaj harmonik Is eUre-ga kraja ter Jih nudim rojakom po izvan-redno nizki ceni. Meni ni za velik profil, temveč mi Je v prvi vrsti ss to, da aeznanim rajske s svojo trgovino in bls-gom. Pišite po netančen ?pls vsake hsr-monike. Hitite, da ne zamodlU ugodne prilike, kajti ko pride prihodnja pošllj«-tev iz stsrega kraja, ne vem, Če Jih bom mogel ie Uko poceni prodajali. Vse harmonike so ročno delo priznanih Izdelovalcev hsrmonlk, dvo vrstne ln tri vratne, dvekrst in trikret ogle lene ter jo od $35.00 do 845.00. ...... Na prodaj imam dalje tudi: 1. Importirsne lončene In porcelensste pipe (fajfc) a dolgimi cevkomi (rorčkl). 2. lmportlran tabak sa pipe to cigarete bosanski in mscedooski). I. Importirs al cigaretni papirčki "Olo-manM, ki je mnogim ročOkom upa le iz starega kraja. 4. Vsakovrstno slatntoe, "*tsr lH>n* nre. hndilim, stenske ure Itd. . 5. Vsskovrstoo obleko, čevlje, koidhovi ne, klobuke itd. . • rf Mol katalog: Ali ste ti dobili moj ks- PošUem gs Vam sastonj. V nJem dobite ▼»ek zgoraj navdihih predmetih. talog a slikami, katerega rojakom žirom Amerike okrog deest tisoč. Ako gs niste,, še danes pišite pOOj. - j šfOI« Pišimo Joseph Vo Station D, Bos S