-----    28    -----
Zabavno berilo.
* v      ---------------
Juri Strkelj najde zaklad.
Spisal Ivan Zamik, ¦v
Miha Strkelj je bil polovičar (polgruntar) v Visokem polji. Srečno je živel s svojo ženico v zakonskem stanu. Dal mu je Bog petero otročičev: tri fante in dve dekleti. Juri bil je prvorojenček, pa tudi prvoscrklanček. Njihova roditelja sta svojemu ljubljencu vse dovolila, česar si je le želel. Zato pa je Jurček čem stareji, tem bolj bil tudi nečimern in poreden. Po stari navadi, da vsak prvorojenec podedva po očetu njegovo zemljišče in pohištvo , je tudi našemu Jurju po očetovi smrti prišlo BrenČkovo zemljišče v last.
Juri je bil 17. leto dopolnil, ko so mu oče umrli. Ker je bil še premlad za gospodarja, so oče na smrtni postelji njegovemu stricu Jožetu, po domače Burkležu, izročili zemljišče s to željo, naj bode Jože do 24. leta fantu varh in pomočnik pri njegovem gospodarstvu. Al slabejšega varha oče niso mogli fantu dati, kakor je bil Jože Burklež. Bil je burklež, prav v pomenu te besede, zanikrnež, lenuh, zapravljivec, igralec, pijanec itd. Svoje premoženje je že vse zapravil, potem se je pa še fantovega lotil, in pognal je po grla, kar je le mogel. Moramo pa tukaj omeniti, da je bil rajnki Brenček jako izvrsten gospodar. Ko je on pričel gospodariti, bila je Brenčkova hiša borna, lesena kajžica; on je sezidal čedno kmečko hišo. V hlevu ni dobil več ko eno borno sestradano repče; svojemu sinu pa je zapustil par dobro
-----    29    ___
reienih voličev, dve kravi in enega junca. Njive, ki so bile poprej vse zanemarjene, je prav vrlo obdelavah Posebno pa je imel stari Brencek veselje do sadjereje; ni čuda, da je zapustil svojemu sinu jako lep saden vrt.
A njegov sin Juri je bil ves drugačen. Njega ni veliko veselilo kmetijstvo. Raji je imel bokal v roki nego motiko , in raji je v krčmi sedel in igral s svojimi pajdaši, kakor pa oskrboval domače reči. Zato Ea tudi ni čuda, da je šlo Jurjevo gospodarstvo vedno olj rakovo pot. Zdaj je prodal to, zdaj uno potrebno hišno orodje, da si je mogel suhi goltanec malo razmočiti. Nazadnje ko že druzega ni bilo pri hiši, jel je tudi sadno drevje iz lepega vrta prodajati.
Tako se je naš Jurče čedalje bolj bližal beraški palicL Zdaj ko že ni imel nič več prodati, zdaj je jel Juri Strkelj misliti, kako bi zlahkoma do denarja prišel. Pride mu v tej zadregi eden njegovih pajdašev z imenom Marko Muheč na pomoč ter mu nekaj svetuje, kar je bilo Jurju zelo zelo povšeči, in kar ga je tudi naposled pametnega in dobrega gospodarja naredilo. Marko Muheč pripoveduje namreč Jurju, da ve za .zaklad (šac), kteri je v neki dolini zakopan. Izkopati in vzdigniti ga more, ako je srečen in dovelj pogumen. Omenimo naj pa tukaj našim bralcem, da je bil Juri Strkelj jako babjeveren in vražjev. Nihče ni trdnejše veroval, da copernice točo delajo, ko naš Jurče; nihče ni bolj trdil, da se lahko pri zadnji hiši ogenj pana, ko naš Jurče; nihče ni vedel toliko od strahov pripovedovati, ko naš Jurče. Da je tedaj naš Jurče tudi trdno veroval, da škratelj na denarjih sedi in jih varuje, to mi boš rad pritrdil, dragi bralec.
Cuj tedaj, kaj je Muheč našemu Jurju svetoval, kako bi lahko obogatel, in potem brez skrbi sladko vince srkal.
Sedela sta nekega večera Juri in Marko v krčmi „pri mokri cunji" pri praznem poliči, pa sta tako-le kramljala:
Juri. Frdamano sem žejen, Marko! pa nimam ga okroglega v žepu; daj ti, Marko, za en polic, da si malo suhi goltanec splaknem!
Marko. Pasja noga! meni se ravno taka godi ko tebi, Jurče!
Juri. Tri sto medvedov namalanih! vsaj včasi sem ae vendar kak sold vjel, sedaj pa ga za vraga ne dobim, Marko!
Marko. Jurče! meni se prav taka godi ko tebi, ko bi se trikrat na glavo in potem zopet nazaj na noge postavil, pa ga ne dobim krajcarja!
Juri. Kaj si že pred rekel, da v dolini leži zaklad zakopan, Marko?
Marko. Je, je ondi zakopan zaklad, pa še prav velik zaklad; to tako dobro vem, kakor da je bila včeraj nedelja!
Juri.   Kako pa si ti to izvedel, Marko?
Marko. Videl sem že večkrat, da je tam o velikih praznikih ponoči luč iz tal gorela; in na dan k velikemu Šmarnu sem zopet videl, da je ondi šac gorel.
Juri. Je že, je že ondi šac, Marko! O da bi bil jaz tako srečen, da bi ga vzdignil!
Marko. Saj sem ti že pred rekel, če si pogumen, utegneš ga dobiti!
Juri. Frdamano ga bova potem pila, Marko, to ti povem.
Marko.   Bova ga, bova,  Jurče!   Toraj  me sedaj poslušaj, kaj da imaš storiti? Juri.   Govori no, Marko!
Marko. Morda ti je že znano, kako se ima šac kopati in vzdigovati, Jurče?
Juri. To se ve, da mi je znano, in pa še prav dobro mi je znano, Marko?
Marko.   Dobro! Toraj stori, kakor ves in znaš!
Juri.   Pa kje prav za prav je zakopan?
Marko. Ko prideš čez tisti graben pri tistem hrastu, ki ima znamenje + , potem jo pa kreni na desno, kacih 35 korakov od zaznamovanega hrasta. Prišel boš potem do smreke, ki ima dva vrha, in kakih 10 stopinj od tiste smreke boš ugledal prav staro bukev zaznamvano s ©®2) VIII, — 5 korakov od te bukve je zakopan zaklad.
Juri. Dobro, vse sem si zapomnil, pa — kako je to, Marko, da že nisi ti šel tega zaklada iskat?
Marko. Kaj pa da sem ga iskal, toda vedi, Jurče, meni se ni posrečilo, ker nimam pravih jeter za to; tako mi je neka stara copernica prerokovala. Poskusi Jurče ti; morda boš srečnejši od mene!
Juri. Bog in sv. Juri te usliši, ljubi moj Marko! Frdamano ga bova žajfala, če se mi zgodi po sreči, Marko!                                                          (Dal. prih.)
------   36------
Zabavno berilo.
Juri Štrkelj najde zaklad.
Spisal Ivan Zarnik. (Dalje.)
Juri. No, sedaj vse vem. Imam doma tudi palico, ktera mi bo na tanko pokazala, kje da je šac zakopan, ako jo tudi kacih pet korakov od zaklada v zemljo vsadim. Druzega tedaj ne potrebujem, kakor kramp in motiko, pa bo.    Kaj ne, Marko?
Marko. Da, prav imaš, ljubi moj! Pa lej, kmalu bi ti bil nekaj pozabil povedati, in brez tega bi bil ves tvoj trud zastonj!
Juri.   Kaj tacega?
Marko. Da zaklada pred ne pogledaš, kakor jutro zjutraj, ko bo že solnce visoko na nebu stalo!
Juri. Bog in sv. Juri te vsliši, Marko! To ti povem, da frdamano ga bova žehtala, če se to zgodi, Marko!
Marko. Sedaj le hitro se odpravi, kajti ura gre že na enajst, in pred polnočjo pa moraš ti na vsako vižo sam pri bukvi biti; do tje pa je tudi dobro grede poldrugo uro!
Juri. Zdaj grem le domu po kramp in motiko, potem jo bom pa urno udaril po šac.
Marko.   Bog daj srečo!
Juri.   In sv. Juri!
Marko.   Bog!
Zdaj se ločita. Juri korači tihih korakov po kramp in motiko na svoj dom, Marka pa se je tudi domu spat napotil, kajti bilo je že blizo enajste ure. Tiho priko-rači Juri domii in gre naravnost na skedenj po kramp in motiko, vzame pa tudi neko staro prav zaprašeno laterno s sabo; noč je bila temna, in vrh tega pa tudi
------    37    ------
pot po gozdu zelo nepripravna, in luči je potreboval, da lože zapazi hrast in smreko. Tiho kakor je prišel domii, se splazi zopet od doma, in nobeni živi duši nič o tem ne omeni, prav kakor mu je pajdaš Marko naročil. Tiho se plazi Jurče po gozdu, in v svoje preveliko veselje opazi znamenje 4- na hrastu. Potem jo krene na desno roko, in ko pride kacih 35 korakov od hrasta, zapazi nepopisljivo vesel na bukvi tudi tisto znamenje ©@3)VIII na tanko, kakor mu je bil Marko povedal.
Ko semkaj pride, sliši od farne cerkve 3/4 na 12. biti. Misli si, pred polnočjo ne smem začeti, toraj si vse prav dobro in skrbno pripravi. Tudi palice, ktera kaže kraj, kjer je šac zakopan, ni pozabil s seboj vzeti, pa povedati ti moram, dragi bralec! da mu je ni bilo treba, kajti kacih 5 korakov od stare zaznamovane bukve se je pri tleh jako svetilo, in to je bilo Jurčetu znamenje, da tukaj je zaklad zakopan; in — res ni se motil.
Ko tedaj ura pri fari pol noči odbije, se Juri po-križa, in jame v imenu božjem in sv. Jurju prav vrlo in naglo kopati na mestu, kjer se mu je dozdevalo, da ima zaklad zakopan biti.
Ko tako naš Juri dobro četrt ure koplje, mahoma začne kramp prav rad v zemljo iti, in — oj veselje! kmalu zagleda Juri star lonec, ki je bil pokrit z neko rečjo.    Jurče je ves nor veselja.
Sedaj varno vzame lonec iz jame, zahvali Boga in sv. Jurja, ter vže v duhu prešteva cekine in križaste tolarje. O srečni Juri! — Tiho jo prilomasti domii, dene lonec z zakladom na varno mesto, ter se počivat poda. Ura na zvoniku je ravno pol dveh udarila, ko se naš Juri k počitku poda. Kmalu zaspi. Celo noč se mu sanja, da šteje novce.
Ko se zjutraj zbudi, vže je solnce visoko na nebu viselo in Jurčeta čakalo, da bo najdeni zaklad prešteval. Hitro se opravi in gre naravnost na mesto , kamor je ponoči pisker z zakladom shranil. Dobi ga, kakor ga je shranil. Al nekako lahak se mu dozdeva, kar pa ponoči od prevelikega veselja ni zapazil. Odpre ga, in — tri sto rac na vodi! — mesto dozdevnih trdnja-kov v lonci le — kurje k zagleda! Ali ga škrat elj slepi ali ga je Marko tako opeharil, tega si ne more uganiti. Ves divji s kurjekom vred lonec zad za skedenj trešči, da se na sto koscev razleti.
Drugi dan popoldne se Juri in Marko srečata; Marko brž vidi, da se Jurčetu ni nič kaj po sreči izšlo.
Juri.   Vrag tebe in tvoj zaklad vzemi!
Marko. Kaj pa je, ali se ti je kaj hudega pripetilo?
Juri. Kaj hudega pripetilo? Mesto lonca denarjev sem lonec — k u r j e k a dobil! Hudir naj te vzame, pa še kurjek na vrh!
Marko. Morebiti si se pa kaj pregrešil, in nisi tako ravnal kakor sem ti naroČil, Jurče!
Juri. Na tanko tako sem storil, kakor si mi naročil.
Marka. Gotovo si kaj pregrešil, da ti je škratelj novce v kurjek spremenil! Ali si se Bogu zahvalil, da ti je dal zaklad najti?
Juri. Se ve da in po vrh še sv. Jurju; in vendar je taka!
Marko. Vidiš, to vže ni bilo prav, da si se tudi sv. Jurju zahvalil; sv. Juri nima nič z zakladi opraviti!
Juri.   Zdaj se pa še norca delaj iz mene!
Marko. Tako-le je, ljubi moj Juri, človek nikdar zadosti ne ve!
Juri. Primaruha! da se bi ne bil toliko trudil in toliko straha prestal, ko bi bil vedel, da namesti cekinov vlovim — kurjek!
Marko. Prav imaš, ljubi Jurče! Vendar ne bodi hud;  morda nazadnje iz kurjeka še kaj dobrega pride.
Juri. Vzemi si ga sam, pa glej, kaj ti iz smrd-ljine dobrega pride.   Privoščim ti ga vsega!
Marko.   Na svetu je vse mogoče, JurČe!
Juri. A to jaz sam dobro vem, da je na svetu vse mogoče. Ako je mogoče, da človek, ko gre cekinov iskat, pa kurjek dobi, tedaj more res še kaj druzega biti mogoče.  Dosti imam tvojih burk!
Marko. Potolaži se JurČe! Morda iz kurjekov vendar še kaj dobrega pride! Zdaj pa srečno, Jurče, jaz moram na delo.
Juri. Pojdi na Grintovec, če češ — mene ne boš več za nos vodil.                                         (Kon. prih.)
-----   45    -----
Zabavno berilo.
Juri Štrkelj najde zaklad.
Spisal Ivan Zarnik. (Konec.)
Bilo je eno leto po tej prigodbi. Juri je že vse pozabil, kar se mu je lani pripetilo. Ker ni imel za kaj vinca kupiti, zato se je počasi tudi odvadil pijan-čevati; jel je misliti, kako bi si vsakdanji potrebni kruhek pridobil.
Enega dne pride na ono mesto, kamor je pred letom za skednjem lonec se kurjekom treščil. In kaj vgleda v svoje veliko začudenje na tem mestu? Dve sto in dva in dvajset lepih, mladih drevesec rastlo je na tem mestu iz zemlje. Ne more mu v glavo, kdo je drevesca semkaj zasadil.
Misli si, da iz cepin starega lonca, kterega je pred letom semkaj vrgel, vendar ta drevesca niso izrastla. Sam Bog vedi, kako so ta drevesca le-sem prišla?
Drevesca pa so veselo rastla, ker kurjek, ki ga je bil Jurče na to mesto zagnal, jim je prav dobro teknil in njih rast pospeševal.
Ko so bila drevesca že dosti dorastla, lepo jih v vrste na vrt presadi, in potem požlahni. Dobil je zdaj Jurče veliko veselje do sadjereje, kar mu je pa tudi veliko dobička in koristi donašalo.
Dragi bralci „Novic"! Na sv. Miklavža dan je bilo ravno tri leta, kar sem bil na Visokem polji pri Bren-čekovemu Jurčetu. Videl sem prelepi, sadni vrt njegov; opazil sem tudi, kako marljivo Juri Strkelj sadno drevje oskrbljuje; videl sem pa tudi, kako vrlo se Jurju sadno drevje ponaša. Prinesel mi je Jurče polen okrožnik najžlahnejših jabelk iz svojega vrta pokusit, in povem ti, dragi čitatelj, da okusnejših jabelk, ko so bila ta, nisem še vse svoje dni jedel. Jaz sem hitel žlahna ja-belka jesti, Jurče pa mi je pravil dogodke, ktere sem ti gori opisal, dragi bralec! Na zadnje pa je še Jurče pritrdil to, da je njegov pajdaž Marko le prav imel, ko je rekel, da utegne iz k u r j e k a še kaj dobrega priti. Se ve da sem mu jaz prav iz srca pritrdil.
Dragi bralec! ako hočeš dobra in žlahna jabelka jesti, svetujem ti, da greš na Visoko polje k Bren-čekovemu Jurčetu, in porok sem ti, da še nisi nikdar takih jabelk jedel, kakorsna so gori omenjena. Vem pa tudi, da ti bo gostoljubni Jurče kaj rad postregel se svojim pridelkom, in ti na vrh še kako šaljivo povedal. Toda, dragi bralec! Jurčeta ne smeš drugi dan obiskati, ko ravno na sv. Miklavža dan, kajti ta dan Jurče najraji jabelka deli. Stori, kar ti svetujem, in — postreglo se ti bo, kakor se je meni postreglo.
Zdaj pa recite, dragi bralci „Novic", ali ni res Juri Strkelj, ,šaca" našel? Mislim, da mi pritrdi vsak poštenjak.
Naj pa častitim bralcem povem še to, zakaj je naš Juri namesti novcev (denarjev) kurjek v loncu dobil, in kako so mlada drevesca za Jurjev skedenj prišla.
Bilo je že omenjeno, da je bil Juri Strkelj jako babjeveren in pa vražjev. Kar mu je kdo od copernic 'in „šacov" pravil, tako trdno je verjel, kakor besedo v sv. evangeliju. Ker je muhasti in zviti tovarš Jurjev, Marka Muhec, videl, kako bi Juri rad z lahkoma do denarja prišel, zmisli si, da je v vražji dolini zaklad zakopan. Juri mu vse veruje. Lonec se kurjekom pa je Marka sam na omenjeni kraj zakopal, pa tudi znamenja na hrast in staro bukev sam vrezal, da je tako Jurčeta tem lože preslepil, in ga bolj utrdil v njegovi veri, da je ondaj zaklad zakopan.
Namešal pa je Marko med kurjek jabelčnih pesek, kajti vedel je,   da bo Jurče kurjek stran vrgel,  in da
bodo potem drevesca izrastla. Tje pa, kjer je bil lonec zakopal, je djal nekoliko starega trohljivega lesa, in to je bilo Jurju znamenje, da tukaj res zaklad zakopan leži. Dosegel je Marko svoj namen in tako Jurčeta srečnega storil.
Juri Strkelj slavi sedaj v okolici svoji ko prav priden in vrl gospodar in prvi sadjerejec. Pravil mi je Juri, ko sem pri njem bil, da vsako leto še čez 200 gld. skupi za sadje.   To so pač lepi denarci!
Drage „Novice!" to se je godilo 1854. leta. Pisalcu teh vrstic se sili misel, da bi tudi dan danes dobro bilo, ko že pišemo 1868. leto, ko bi se našel kak Marko Muhec, da bi tako zasolil kakemu Jurju, ki hrepeni le po tem, kako bi lahko dobro jedel in veliko pil, pa nič ne delal!