Po katoliškem svetu 300Ietnico posvetitve Mariji obhaja letos Francija. Izvršil je to posvetitev leta 1638 francoski kralj Ludvik M., ki je vladal državo v težkih časih od leta 1610 do 1643. Katoliška Francija proslavlja to znamenito SOOletnico po raznih krajih na jako slovesen način. Nedavno je bila takšna proslava v mestu Saint Germain ob navzočnosti papeževega nuncija, mestnega župaiia, predsednika generalnega sveta departementa (upravnega okrožja) in zaBtopnikov državnih oblasti. Po slovesni službi božji je cerkvesii govornik prebral posvetilno molit»3v in obljubo kralja Ludvika XIII. ter izjavil, da je Francija kljub vsem grehom in preizkušnjam vedno čutila svoje obvczaosti, M sledijo iz te zaobljube. Izvencerkveri govor je imel bivši vojaški guverner mesta Metza, general de Vaulgrenaut, Glavne spominske svečanosti se bodo vršile 15. avgusta po vsej Franciji. Duhovščina v Rusiji. Preganjanje duhovnikov v Rusiji se je takoj začelo, ko so prišM boljeeviki x_a vlado. Gonili so jfll po ječah, pošiljaM jih v pregnanstvo, kjeai jili je v«_Łko število umrlo vsled naporBg muk in stradanja, mnoge so tudi postaT-fH pred sodišče. Od početka bol jševiške str»« hovlade do pooetka letošn^ga leta je trila ustreljetDih aii drugače losmrčenih 5000 duhovnikOT. V ječah ali v pregnanstvu sa nahaja 6e 2000 duhovnikov, od katerih more vsaj vsak drugi pričakovati, da bo ustreljen. Vse to pa ne more preplašiti duhovščine, da ne bi izvrševala svoje dušno« pastireke dolžnostf, kolikor je v sedanjih razmerah mogoče. Precejšnje žtevilo duhovnikov potuje od kraja do kraja ter opravlja, skrivajoč se pred oblastvi, najpotrebnejša dušno-pastirska dela. Tako poroča >Komsomolskaja Pravda« v dopisu iz vaai Agejevčina — v okolici Smolenska — o nekem potujcčem duhovniku, ld je v tej vasi krstil 18 otrok od 5 do 15 let. Ob tej priliki je duhovnik ob navzočnosti staršev bral sv. pismo in opravil molitve. Vsa svečanost je napravila na Ijudi najgloblji vtis. Zato zahteva dopisnik, da mora oblast takšne primere strogo kaznovati, nove pa preprečiti. Oče brezverec — sin redovnik. Francoski listi so poročali o prirneru, ki je označen v nasiovu te beležke. Oče je bil zdravnik v Parizu, mož brez vere. Sin pa je bil ne samo globoko veren, marveč pobožen. Sin ie proeil očeta, naj mu dovoli vstop v samcstan. Oče noče dovoliti na ncben način. Ker vse sinove prošnje nič ne zaležejo, sledi sin božjemu klicu ter stopi v dominiksmski samostan. Oče je radi tega takc razkačen, da je slna razdedinil. Nedavno pa je bil oče na obisku pri nekem svojem stanovskem tovarišu. Poslušc-ta radio. V radiu govori mlad duhovnik, ki poveličuje plemenitost redovniškega življenja. »To je moj sin,« vzklikne presenečeni oče, »dobro poznatn njegov glas.« Sinove besede rtapravijo na očeta tak vtis, da takoj piše svojemu sinu pismo, v katerem mu sporoča, da nru je odpusta ter da jft tudi sam postal veren katoličan.