18 Didakta | december – januar 2012/13 Fokus: Računalništvo in računalnik Portali znanja v izobraževanju mag. Tjašo Vlasak Lesarska šola Maribor Hiter razvoj novih tehnologij s področja in- formacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) je popolnoma spremenil način širjenja in sprejemanja ažurnega znanja. Medmrežje je postalo “mesto” izmenjave ter pridobiva- nja novih misli, znanj ter idej. Eksponentno širjenje le-teh omogoča kakovostno obliko izobraževanja vsem znanja željnih, ko to želijo in potrebujejo. Od starega k novemu Sedenje v razredu, prepisovanje snovi iz table ali po nareku, dvigovanje rok so le nekateri izmed bolj znanih elementov kla- sičnega načina poučevanja, poznanega še iz časov “naše mladosti”. Takšen način izvajanja pouka bo zagotovo še nekaj časa ostal glavna oblika posredovanja znanje iz učiteljev na učence. Glavna, a zagotovo in nikoli več edina. Učenje na daljavo, kot alternativa klasične izvedbe pouka, ima več kot sto letno tradicijo in se je skozi svojo zgodovino razvoja izkazala za zelo učinkovito in poceni alternativo tako za izvajalca kot uporabnika. V osnovi gre za obliko posrednega oziroma indirektnega učenja, kjer sta učitelj in učenec med seboj fizično ali tudi časovno ločena, posredni- ka med obema pa predstavljajo tiskani ali elektronski mediji. Prva znano obliko ta- kšnega načina učenja je razvilo Društvo za spodbujanje učenja na domu (The Society to Encourage Studies at Home), ustano- vljeno leta 1873 v Bostonu (Massachusets, ZDA). Leta 1892 je William Rainey Harper, predstojnik Univerze v Chicagu, razvil do- pisno izobraževanje (extended education). Univerza v Chicagu je bila prva univerza na svetu, ki je razvila celoten sistem dopisne- ga izobraževanja na daljavo in je v študij vključila mednarodne študente s celega sveta. Udeleženci so študirali prek poštne- ga dopisovanja. Med leti 1964 in 1968 je t.i. Carnegijevea fundacija (Carnegie Fo- undation) ustanovila Wedemeyerjev pro- jekt, poimenovan Articulated Instructional Media Project (AIM), ki je v sistem študija vključil raznolike komunikacijske elemente z namenom pomoči pri študiju na daljavo. Šlo je za prve poskuse izobraževanja na daljavo ob podpori elektronskih medijev. Leta 1968 so v Veliki Britaniji ustanovili prvo “odprto univerzo” (Open University), ki svoje programe izvaja izključno na da- ljavo. Izobraževanje se je izvajalo ob upo- rabi posnetkov predavanj, ki jih oddajata BBCjeva televizija in radio. Medmrežje Z razvojem interneta kot novega elektron- skega medija je učenje na daljavo dobilo nov zagon, didaktiki pa nove možnosti raz- iskovanja. Pojavljati in razvijati so se začele nove metode učenja, ki so delno ali v celoti temeljile na podpori nove tehnologije. Ena izmed oblik izobraževanja na daljavo je e-izobraževanje, ki poteka ločeno od mesta poučevanja ob uporabi sodobnih informa- cijskih in telekomunikacijskih tehnologij (preko interneta) ter zahteva specifične tehnike načrtovanja izobraževalnih gra- div, poučevanja in komuniciranja. Osnovni element e-izobraževanja so izobraževalni portali, ki ob pedagoški podpori učitelja/ predavatelja ter strojne opreme (strežniki) in programske opreme preko medmrežja omogočajo uporabnikom, da nadgradijo ali osvežijo svoje znanje. Izraz portal lahko definiramo kot spletišče, ki nudi celovito podporo različnim oblikam izobraževal- nih procesov. Na voljo so številni izobraže- valni portali in katalogi z najrazličnejšimi izobraževalnimi gradivi, ki se med seboj razlikujejo po kakovosti, odprtosti in na- činu distribucije znanja. Spletno podprto učenje ob podpori so- dobne tehnologije zagotavlja in spodbuja kontinuirane procese komunikacije ter interakcije med učiteljem/predavateljem in udeleženci izobraževanja, informacij- ska infrastruktura pa omogoča sinhrono in asinhrono komuniciranje. Pomemben vidik uspešnosti takšnega izvajanja izo- braževalnega procesa so tudi pravilno izobraženi učitelji/predavatelji, ki so v izobraževalnem procesu vodniki na poti do znanja (vsem dobro znani so brezplačni seminarji za učitelje za delo z e-učilnicami, ki temeljijo na Moodlu). Ob potrebnem znanju in izkušnjah s področja predmeta izobraževanja je pomembno tudi znanje oziroma sposobnosti komuniciranja na da- ljavo. Prav tako pa moramo dobro poznati tudi ciljno skupino (predvsem odrasli, ki imajo zaradi narave poklica in drugih ob- veznosti zelo omejen čas za učenje ozi- roma vsi tisti, ki so prostorsko oddaljeni in se težko redno udeležujejo različnih predavanj in skupinskih srečanj). Portali znanja Izobraževalni portali omogočajo dostop do e-učnih vsebin na internetu ter komunikaci- jo med udeleženci. Lažje in nazornejše delo omogoča tudi upravljanje z udeleženci, upravljanje z e-učnimi vsebinami, sledenje željam, potrebam in aktivnostim uporabni- kov. Posledično takšen način omogoča raz- vijanje prilagojenih e-učnih gradiv. Zaradi časovne in prostorske ločenosti poučevanja in učenja pri e-izobraževanju prevzame gradivo večinsko vlogo učitelja/predava- telja. Merila za oblikovanje dobrega inte- raktivnega gradiva so ustvarjanje dialoga z udeleženci izobraževanja, spodbujanje njihovega zanimanja in kreativnosti s prak- tičnimi primeri, preglednost in vizualna privlačnost ter navajanje na samostojno iskanje virov. Izobraževalni portali nudijo večje možnosti izobraževanja za slušatelje iz oddaljenih krajev, slušatelje ob delu, te- lesno prizadete in vse, ki se iz različnih ra- zlogov tradicionalnih predavanj ne morejo ali ne želijo udeležiti. Prav tako omogočajo možnost racionalne izrabe časa (fleksibilno učenje), izbire učenja samo tistega znanja, ki ga potrebujemo (modularno učenje) saj se lahko slušatelji učijo kadarkoli (24/7), kar sovpada s sodobnim načinom življe- nja. Omogočena je tudi večja samostojnost pri učenju (lasten tempo učenja, osredoto- čenje na določene dele vsebine, sprotno preverjanje znanja) in s tem povezana ve- čja ustvarjalnost. Med ključne prednosti portalov znanj v izobraževalne namene uvrščamo: dvig kakovosti in ažurnost posre- dovanega znanja, povečano aktivno vlogo 19 Didakta | december – januar 2012/13 Fokus: Računalništvo in računalnik slušateljev, možnost pospešenega učenja, omogočanje izobraževanja v potrebnem trenutku, omogočanje dostopa do vseh izobraževalnih možnosti in nasvetov na enem mestu ter spremljanje napredka. Portali hkrati približujejo izobraževalne vsebine na drugačen in zanimivejši način ter omogočijo učinkovitost izrabo časa. E-izobraževanje Kot vsaka razvijajoča se tehnologija ima e-izobraževanje tudi določene pomanjklji- vosti. Ena glavnih je možno pomanjkanja samodiscipline (ob neprimernem pristopu lahko slušatelji hitro zapadejo v stanje nemotiviranosti in posledično postanejo pasivni), prav tako pa ne smemo pozabiti na običajno dokaj visoke začetne stroške (e-šolnine, članarine za osebe, ki študirajo ob delu), kot tudi možnost socialne izo- lacije slušateljev. Seveda pa je potrebna tudi visoka stopnja podpore učiteljem s strani usposobljenih strokovnjakov za ra- zvoj e-izobraževanja. Načini uporabe portalov znanja v izo- braževanju so različni, saj omogočajo pri- lagojeno obravnavo učnih vsebin, kot tudi večkratno ponavljanje in preverjanje le-teh s strani aktivnih udeležencev. Prav tako je moč uporabiti tudi didaktični indeks za hi- ter dostop do učnih snovi (ključne besede) ter vključiti forume za postavljanje vprašanj ter izmenjavo nasvetov in izkušenj. Branje FAQ (pogosto postavljenih vprašanj) mno- gokrat zelo olajša in pohitri komunikacijo med udeleženci izobraževanja. Poznamo tri modele izobraževanja na daljavo (na njihovi podlagi se delijo tipi izobraževal- nih portalov). Tako se pri »porazdeljenem razredu« s pomočjo interaktivnih teleko- munikacijskih tehnologij predavanja, ki se izvajajo v razredu ali v enem študijskem centru, prenesejo na več centrov (komu- nikacija je sinhrona, zaradi česar sta do- ločena čas in kraj vključitve slušateljev v proces komunikacije). Potek študijskega procesa se v tem primeru zaradi sinhrone komunikacije približa realnemu procesu. Pri “neodvisnem učenju” razredno učenje oziroma sinhrona predavanja ne obstajajo, saj se slušatelji učijo povsem samostojno in neodvisno ter v skladu z navodili v učnem programu (mogoča je povezava slušateljev s tutorji ter z ostalimi slušatelji). Učna gra- diva so v tiskani ali elektronski obliki in jih slušatelji proučujejo po lastnem preudarku. Pri zadnjem modelu “odprto učenje + ra- zred” gre za kombinacijo prej omenjenih modelov. Samostojnost slušateljev pri štu- diju je visoka, vendar so slušatelji obvezani do občasnih skupnih srečanj na daljavo s pomočjo sinhronih tehnologij. Portali znanj so lahko tudi vir zaslužka Zaradi hitrega tempa življenja in potrebe po vedno novem znanju, so postali izo- braževalni portali prava “zlata jama” za izobraževalne ustanove. Le-te so potrebam trga ustrezno prilagodile svoje izobraževal- ne programe. Ustanove, pri katerih poteka izobraževalni proces izključno na daljavo, imenujemo avtonomne ustanove izobra- ževanja na daljavo (primeri teh ustanov so odprte univerze predvsem v Veliki Bri- taniji, Nizozemski in Nemčiji). Ustanove, pri katerih poteka izobraževalni proces na daljavo (v okviru oddelkov izobraževanja na daljavo) in na klasičen način (v okviru oddelkov klasičnega študija), imenujemo mešane ustanove izobraževanja na daljavo. Običajno izvaja takšna ustanova na začetku klasični študij, nato pa ob njem ponudi še e-izobraževanje (takšna oblika je zelo razširjena v Avstraliji, v Sloveniji pa bi na- šli takšne primere predvsem v zasebnih šolah in (bodočih) zasebnih univerzah). V primerjavi s prejšnjo vrsto imajo mešane ustanove manj težav pri razvoju študijskih programov in pripravi študijskih gradiv, saj so programe in gradiva v osnovi razvile in pripravile z izvajanjem klasičnega štu- dija. Povezave različnih ustanov (običajno univerz oz. visokošolskih ustanov), ki si medsebojno razdelijo sredstva ter naloge, potrebne za izvedbo e-izobraževanja, in katerih delovanje usklajuje koordinacijsko telo, imenujemo mreže oziroma skupek ustanov izobraževanja na daljavo. Tovr- stne ustanove so v skoraj v vseh razvitejših evropskih državah. Tutorstvo in inštrukcije Iz tujine pa se k nam v zadnjem času širi tudi nov koncept izobraževalnih portalov, ki ponujajo inštrukcije in tutorstva. Osnovni namen takšnih portalov je profesionalno in kakovostno povezovanje čim večjega števi- la oseb, ki znanje ponujajo (inštruktorjev) in oseb, ki znanje potrebujejo (učencev, dijakov, študentov in vseh, ki se izobražu- jejo). Ob tem velja omeniti, da so lahko tovrstni portali zgolj neke vrste oglasna deska s čim bolj verodostojnim opisom inštruktorjev, ki se na posameznem porta- lu oglašujejo (npr. www.ucitelj.net, ki želi ustvariti tudi bazo rešenih nalog in pri tem aktivno sodelovati z inštruktorji), z neko- liko bolj razdelanim poslovnim modelom pa lahko takšni portali delujejo kot pravi posredniki med inštruktorji in tistimi, ki potrebujejo znanje (npr. www.sofatutor. com). Običajno pa je vsem tovrstnim por- talom skupno, da želijo ustvariti urejen trg znanja (postaviti standarde za preverjanje kompetentnosti inštruktorjev) ter postaviti standarde poučevanja (oblikovati etični kodeksa komuniciranja). Prihodnost portalov znanja v izobraževanju Govoriti o prihodnosti je vedno nehva- ležna naloga. Izobraževalne metode se bodo razvijale naprej ob vse večji podpori in integriranosti IKT. Po mojem osebnem mnenju bosta dva dejavnika še posebej izstopajoča. Umetna inteligenca in grafič- no mnogo bolj dodelani komunikacijski vmesniki. Vlogo učiteljev/predavateljev na medmrežju bodo postopoma prevzeli avatarji, ki bodo glede na želje in potrebe prevzeli poljubno obliko znanih osebnosti, posnemali njihov način govora in razmi- šljanja. Tako bomo o filozofskih vprašanjih razpravljali s Sokratom ali Platonom, se učili zgodovino Rima s Plinijem starejšim ali mlajšim, o gibanju planetov nas bo po- učeval sam Galilei, Shakespeare in Dickens bosta naša spremljevalca v svetu angleške književnosti. Omenjene osebnosti in tudi mnoge druge nam bodo lahko razkrivale svoje misli in čustva, ki so jih prevevala ob pisanju njihovih del. Učenje bo s tem postalo bolj osebno in zanimivo (lahko bi rekli, da bomo zajemali znanje iz samega vira) kot kdajkoli prej. In verjetno tudi mnogo bolj dosegljivo, kot kdajkoli prej. To pa si želimo vsi. Kajne?