Št. 297 (14.388) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 ____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 1200 LIR PONEDELJEK, 21. DECEMBRA 1992 RUSIJA / JELCIN REŠUJE KRIZO Posvetovanja o novi vladi Bodo reformisti ostali v vladi? Aleksander S. Terehin MOSKVA - Čeprav je tudi v Moskvi nedelja dan počitka, ruski politiki niso počivali. Natanko opoldne se je začel delovni posvet predsednika Jelcina z novim premieram Cemomir-dinom o oblikovanju vlade. Sklenila sta, naj bi v novi vladi ohranili temeljno strukturo nekdanje Gajdarjeve vlade. Vlada naj bi si Se naprej prizadevala za tržno gospodarstvo in reforme. Člani nove vlade še niso znani. Sprememb na področju lastninjenja ni pričakovati, kar pomeni, da bo podpredsednik Ana-tolij Cubajs ostal. Ostala naj bi tudi pragmatični podpredsednik Sumejko Številne prevare na srbskih volitvah BEOGRAD - Volilno ozračje v Beogradu je skrajno napeto. Po neuradnih podatkih iz poznih popoldanskih ra naj bi v Srbiji in Cmi gori volilo okoli sedemdeset odstotkov od sedmih milijonov volilnih upravičencev. Na Kosovu pa večine volišč niso niti odprli, ker vsi Albanci volitve bojkotirajo, na volišča pa niso prišli tudi prebivalci Sandžaka. Predsedniški kandidat Milan Panič je izjavil: »Zmagal bom v prvem krogu, če ne bo prevelikih goljufij. To ni spopad dveh kandidatov, temveč zamenjava režima.« Opazovalci Kevsa so povedali, da so ugotovili skrb zbujajoče število volilnih prevar. Ob tem so navedli dolg seznam konkretnih primerov, med njimi množico telefonskih izsiljevanj in groženj. Številne volilce so protizakonito črtali z volilnih seznamov, druge pa nezakonito vpisali. Z nekaterih voiištrso odstranili predstavnike opozicije. Tajnost glasovanja ni zagotovljena, prav tako ni mogoč nikakršen nadzor. Samo en primer: Beli potok, kmečka vas, 10 kilometrov oddaljena od Beograda. Volišče v mladinskem domu, kjer je sibirski mraz. Vse operacije opravlja en sam udeleženec. Nikjer nobene komisije. Vpisanih volilcev je 2.315. Zmeda je nepopisna. Neki volilec je dvignil desetkrat po pet glasovnic in jih razdelil družinskim članom. Glasovnice izpolnjujejo z lesenimi svinčniki kjerkoli: po mizah, naslonjeni na stenah, na odru z umazano baržunasto zaveso. Opozicijsko gibanje Depos, ki podpira Milana Paniča, je že napovedalo, da bo oporekalo zakonitosti volitev. Ameriški predsednik Bush in britanski premier Major sta že napovedala popolno osamitev Srbije, če bo zmagal Miloševič. Voditelja srbske Radikalne stranke Vojislava Šešlja pa so v nedeljo prepeljali na nevrokirurško kliniko, kjer so ga takoj operirali. Bogo Samsa in vidni specialist podpredsednik Sohin. Prav Kozirjev je govoril na tretjem kongresu gibanja Demokratična Rusija, gibanja, v katerem je tudi nekdanji »aparatčik« Jelcin začel trnovo pot na oblast. Gibanje s takšnimi ustanovnimi člani, kakršen je vitez atomske dobe Andrej Saharov, je odigralo ključno vlogo opozicije oblasti Mi-haila Gorbačova. Kot vsako gibanje, ki je doseglo zaželeni cilj, je tudi Demokratična Rusija pred negotovo politično prihodnostjo. Kongres je v sprejetih dokumentih zahteval reformno usmeritev nove vlade in ključne ministre iz prejšnje vlade. Hkrati je zavrnil premiera Cernomirdina, češ da predsednik vlade ne more biti človek, ki ni razgrnil niti' lastnih političnih niti gospodarskih pogledov in načrtov. Sicer pa je v političnih in novinarskih krogih vroča tema morebitna zamenjava Andreja Kozirjeva. V zunanjem' ministrstvu menijo, da so njegove pozicije v državi, v družbi in političnem vodstvu dovolj trdne. Med najbolj verjetnimi kandidati za mesto zunanjega ministra sta stalni predstavnik Rusije v ZN Voroncov in veleposlanik v ZDA Lukin. V Moskvi je bil še en kongres, ki so ga šaljivci že imenovali kongres nostalgikov, saj je zasedalo 289 ljudskih poslancev nekdanje SZ. Paradoks postsovjetizma pa je v tem, da ob katastrofalnem gospodarskem stanju skoraj v vseh nekdanjih republikah SZ njihove ideje dobivajo vse več zagovornikov. —BllfMB PLO snuje odgovor na izgon tel aviv - Medtem ko so se Prebivalci Khana Tunisa na območju Gazo včeraj popoldne - samo dan Po hudih inciden-. - ki so zahtevali —- spei popadli z oddelki izraelske vojske, se te Vec palestinskih a za srečanje v unisu. Tam naj bi e dogovorili za “ugovor na izrael-",J izgon več kot tP°o° a,ktivistov in- bani1StiCnih Sh oz? 12 zasedenih “zemelj Po um. 2 Vlrih PLO pa .i1™la nista spreje- frrm7emokratska vat?\Najefa Ha' Ja uteha in zave- X desatih ,ki 80 se ned?- KRANJSKA GORA / VELESLALOM ZA POKAL VITRANC Prvi je Marc Giiardelli Mitja Kunc odličen osmi Na tretjem veleslalomu sezone za svetovni pokal je že drugič zmagal Luksemburžan - Točke tudi Juretu Koširju Marc Girardelli, Avstrijec z luksemburškim potnim listom, je na veleslalomski tekmi za 32. Pokal Vitranc že osemintridesetič zmagal na tekmi za svetovni pokal. Po prvi vožnji je imel devetindvajsetletni smučarski samotar izvrstno izhodišče, saj je za vodilnim Italijanom Sergi-om Bergamellijem zaostajal samo za štiri stotinke sekun- de. V drugi vožnji je Girardelli pokazal vse svoje mojstrstvo, kljub zmagi pa je na cilju potožil: »Moral sem zelo garati. Progi sta bili izredno težki.« Drugo mesto si je prismučal Norvežan Lasse Kjus, na tretjo stopničko za zmagovalce pa se je povzpel drobni Šved Fredrik Nyberg. Velikemu favoritu Albertu Tombi se tudi tokrat ni vse izšlo po načrtih. Uvrstil se je na sedmo mesto za največjim presenečenjem tekme na Podkorenu, Francozom lanom Piccardom, ki je imel v prvi vožnji štartno številko 63. Naši tekmovalci so bili ponovno izvrstni. Mitja Kunc iz Cme na Koroškem je zasedel osmo mesto, Jure Košir pa šestnajsto. Moj- strančan je tako dosegel svojo najboljšo uvrstitev na veleslalomih za svetovni pokal. Gregor Grilc je dosegel 36. čas prve vožnje in se ni uvrstil v finalno vožnjo, Miklavc, Brezavšček in Koblar pa so na zahtevni progi odstopili. Danes in jutri bosta na podkorenski progi še veleslalom in slalom za evropski pokal. Kjus, Girardelli in Nyberg na zmagovalnih stopničkah (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) lililll ■■!!*! ■ II : II ■ ill* ilillšs ■ ■ Sl ■ lil • isilllill I ■mi * " HRVAŠKA / NOVA STRATEGIJA VLADAJOČE STRANKE HDZ resno razmišlja o novi kolonizaciji Istre PULJ - Vladajoča HDZ, ki je doživela volilni poraz na istrskem polotoku, je izoblikovala novo strategijo do tega gospodarsko najbolj razvitega dela Hrvaške. Ivan Pašalič, predsednik izvršilnega odbora HDZ, je minulo soboto zvečer v Pulju poudaril, da si bo Tudmanova stranka prizadevala oživiti ekonomsko in demografsko opustelost notranjosti Istre. Ivan Pašalič sodi, da obnova istrskih mest v notranjosti polotoka ni mogoča brez sodobnih cestnih povezav, zlasti pa ne brez železnice. Načrt graditve železniškega predora skozi Učko je tako rekoč pripravljen, Hrvati pa vztrajajo pri tem, da bi namesto prek Ljubljane povezali Istro z Zagrebom in z Dalmacijo prek Reke. Zaradi vsega tega, sodijo prvaki HDZ, bi bilo nujno središče bodočih istrskih županij prenesti v Pazin, torej v mesto sredi Istre, nikakor pa ne v Pulj, čeprav je ekonomsko najbolj razvit. Vzrok za to so ne- Goran Moravcek katere geografske »pomanjkljivosti«. Pulj je sicer največje istrsko mestno središče, vendar je od drugih občin oddaljen v povprečju 54 kilometrov, kar je največja razdalja v vsej regiji. Izključno ti razlogi naj bi vodili tudi vlado Hrvoja Sariniča, ki se je oklenila predloga o ustanovitvi županij na Hrvaškem, med njimi tudi istrske, katere glavno mesto naj ne bi bil več Pulj, kot zahteva Is tarski demokratski sabor, stranka, ki ima med volilci na polotoku največ privržencev. Zato lahko pričakujemo nova trenja na istrskem političnem prizorišču, saj zlasti somišljeniki Ivana Jakovčiča, prvaka IDS, mislijo, da namerava vladajoča HDZ prav z zakonom o županijah spremeniti ne le politično, ampak tudi geografsko podobo Istre. Po uradnih podatkih živi v hrvaškem delu Istre kakih 75 odstotkov Hrvatov, toda ti na zadnjih vo- litvah niso podprli Tu-dmana. V Zagrebu mislijo, da se je to zgodilo zaradi zgodovinskih razmer in zaradi prizadevanj prejšnjih režimov, da bi Istro poitalijanili ali pa posrbi-li. Stranke hrvaške opcije so dobile podporo le v Pazinu, zato je tudi razumljivo prizadevanje HDZ, da bi prav v to mesto prenesla sedež županije. Gre torej za izrazito politično namero. HDZ prav tako namerava povečati število sedanjih istrskih občin s 23 na 35 in tako doseči, da bi se v bodočem župa-nijskem zboru veliko bolj slišal glas »pravih Hrvatov«. Čeprav prvaki vladajoče HDZ javnosti še ne razkrivajo vseh svojih kart, pa je vendarle očitno, da načrtujejo spremembo de-mogafske podobe Istre z naselitvijo novih prebivalcev. Med prvimi kandidati za nove priseljence v Istro so vsekakor prebivalci vasi Janjevo na Kosovu, ki so množično zapustili Srbijo in zdaj od Tudma-na zahtevajo, naj jim določi lokacijo za novo vas. Ja-njevci so odlični obrtniki in trgovci, mimo tega pa vsi po vrsti podpirjajo HDZ, zato ni nikakršnega dvoma, da bodo oblasti kmalu našle zanje primerno mesto prav v Istri. Obstaja tudi načrt kolonizacije več tisoč Hrvatov iz Romunije, pa tudi Hrvatov iz Vojvodine. Za vladajočo stranko je sicer načrt nove kolonizacije Istre povsem legitimen in logičen, vendar je prav tako jasno, da bo ravno ta načrt povzročil v Istri nova nasprotja in postal nov kamen spotike. Lastniško-pravni odnosi v Istri in na Hrvaškem nasploh so povsem neurejeni. Istro je po drugi svetovni vojni zapustilo kakih 160.000 ljudi, vendar ne le Italijanov, ampak tudi Hrvatov in Slovencev. Mnogim med njimi so tedaj odvzeli premoženje brez vsakršnega nadomestila, saj so tedaj veljali za »sovražnike ljudstva«. JGradimcujoipaj. bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU V Bazovici nasprotujejo gradnji kasarne Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vaših nasprotuje načrtovani gradnji karabinjerske kasarne pri Bazovici. Prišlo je tudi do zapletov pri razlastitvenem postopku. stran 4. V Trstu srečanje o pravicah občanov Na tržaški Pomorski postaji se je zaključilo tretje srečanje Permanentne konference Občanov Alpe-Jadrana. Med prireditelji je bila tudi Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji. .,.................stran 4. Živahen tržaški nakupovalni vikend Zadnji konec tedna je tržaškim trgovcem vendarle prinesel nekaj več dela. Večina trgovin v središču mesta je bila včeraj odprtih, domačim nakupovalcem božičnih daril in dobrot pa so se pridružili tudi tuji, predvsem Madžari, ki so veliko prispevali k izpraznitvi že plačanih zalog na prodajnih poticah. Toda ta začasna poživitev tržaške trgovine gotovo ne bo rešila pred krizo, ki se bo v naslednjih mesecih nujno še poglobila. stran 5. V sredo bo prvič zasedal slovenski parlament Slovenski poslanci so v povprečju stari 43,21 let, moškega spola in so predvsem pravniki, ekonomisti in zdravniki. .......................stran 6... V Bosni ne zaupajo nikomur Predsednik Izetbegovič je še pred vojno zaupal Zahodu in islamskim državam, upanje pa je po padcu prvih bomb na Sarajevo splahnelo. , stran 7 V odbojkarski C-l ligi borovke odlične Odbojkarice Bora Tombolini Drinks nadaljujejo s serijo zmag v C-l ligi. Tokrat so v Moglianu premagale domačo šesterko, ki računa celo na napredovanje. Po osmih kolih so borovke na vrhu lestvice. V tem kolu velja zabeležiti tudi uspešen nastop Koim-pexa, medtem ko so v moški C-l ligi odbojkarji Valprapora Imse zabeležili prvi poraz. stran 8. Pekoč poraz košarkarjev Jadrana Košarkarji Jadrana so v Pesaru doživeli hud poraz z Montecchiom, ki je imel do te tekme prav toliko točk kot jadranovci. Toda Tržačani so zaigrali slabo in nepovezano, posledica tega pa je bil tudi visok poraz. stran 10. Vreme v Sapporu nagajalo skakalcem V japonskem Sapporu je slabo vreme nagajalo skaklcem, kar se je odražalo tudi na rezultatih. Zmago je odnesel domačin Higa-shi, Zupan pa je bil najboljši od Slovencev in je pristal na zelo dobrem petem mestu. stran 11 ZAKAJ LJUDJE VOLIJO TAKO, KOT VOLIJO Utrditev in zarota Lela B. Njatin V pričakovanju novega kulturnega ministra se iz Sepeta sprevrača v negodovanje nad tistim, kar je oprijemljivega dosegel dosedanji. Vrsta zakonskih predlogov, ki jih je Ministrstvo za kulturo spravilo tik pred skupščinsko obravnavo, izboljšanje količnika deleža proračunskih sredstev za kulturo, dodelitev realne moCi upravljanja delovnim telesom, sestavljenim iz zu-najih strokovnjakov - so vse preveč razpršeni dosežki, da bi jih računovodje preteklega mandata lahko razobesili kot prapor. Recept za razpoznavni učinek je: konsolidacija. Mandate (dodeljene ali izsiljene) se namreč izkorišča za utrditev tistih ideologij, torej njihovo uzakonitev, ki omogočajo podaljševanje oblasti vladajoči strukturi tudi po izteku mandata. Očitno postaja, da nobena izmed identifikacijskih skupin »udeležencev v kulturi« ni profitirala, saj so se na Ministrstvu pred kratkim poslovili tudi od elanov tako imenovane Komisije za alternativno kulturo. Šepeta pa tako ljudstvo kot oblast: slednja Čaka na novo generacijo koristnih idiotov, kar je že ustaljena sintagma za opo-nente in entuziaste, ki za voljo obstoja lastnega ustvarjanja Sirijo prostor državljanskih svoboščin, ustvarjalci pa si vse preveč obetajo od uzakonitve trga avtorskih pravic, saj tudi Ce bi Ministrstvo na svoj prapor lahko izobesilo Zakon o avtorskih pravicah, bi ostalo vprašanje deleža družbenega proizvoda za kulturo in »rezerve« kapitala, ki bi vstopil na ta trg. Dosedanji minister je učinkoval z odsotnostjo vsakega programa, torej nezavedno, povsem konspirativno, ko je siril prostor mnogoterosti v kulturi in ohranjal možnosti za različne oblike organiziranosti, ne le tržne, namesto da bi svoja prizadevanja osredotočil na uveljavitev nove vseobsegajoče družbene ureditve, kjer tisti, ki zakonitosti ne obvlada, brezpogojno propade. Obvaroval je tisto, kar Se alternativa noče biti veC: civilno (beri: zasebnopravno) družbo. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Programi in obljube ryc /l i„ Jz Jzz^eprav so verniki no-■ silni stebri volilnega V-Jte/esa posameznih strank, pa le-ti v izjemnih razmerah tudi popustijo. V hudih krizah verniki zapuščajo svoje stranke in volijo druge. Pri tem jih ne vodijo toliko obljube (te so pri večini strank precej podobne in zelo privlačne) kot Zelja po spremembi. Nanjo se je opirala Roosveltova volilna propaganda v krizi leta 1933. rakaj so slovenski volilei izvolili za člana Izveznega predsedstva takrat povsem neznanega Drnovska namesto dobro znanega Marka Bulca? Ker je bil Bulc partijski človek, ljudje pa so bili partije siti. V Nemčiji so med krizo leta 1933 volilci uvideli, da po starem ne gre več naprej. Inflacija je bila 10.000-od-stotna in brezposelnost 60-odstotna. S sorazmerno večino je prišla v parlament nacionalsocialistična stranka, čeprav so za Hitlerja vodilni politiki Se malo pred tem trdili, da »ta norec ne bo nikoli prišel v parlament«. Tudi sorazmerni Perotov uspeh lahko pripišemo gospodarski recesiji in škandalom, ki že nekaj let pretresajo ZDA. Krizi se imata zahvaliti za dobljene glasove tudi Miloševič in Tudjman, manj pa Zmago Jelinčič. Kriza je spravila na oblast Jelcina in kriza mu jo bo tudi odvzela. Kajti: lahko mečeš pesek v oči vsem ljudem nekaj časa ali pa nekaterim ljudem ves čas, ne moreš pa ga vsem ljudem ves čas (Abraham Lincoln). Na to karto igra tudi srbski jenki Milan Panič, ki meni, da so Srbi že spoznali, da Miloševič ni izpolnil poglavitnih obljub. n: J—f vpliva na volilni uspeh, so programi strank in volilne obljube. Programe običajno delimo na leve, sredinske in desne; zlasti v postsocializmu pa je težko presoditi, kaj je desno in kaj levo. Ena od značilnosti desnice je na primer konservativizem ( v Angliji se vodilna stranka neposredno imenuje konservativna stranka), v Rusiji pa imajo najbolj konservativna stališča nekdanji komunistični skrajneži (npr. organizacija Sajuz). Prav tako je mogoče vtakniti Miloševiča bodisi med skmjno desnico bodisi skrajno levico, oleg tega je dimenzija desno-levo samo . ruga skupina deja-1 vnikov, ki odločilno P ena od dimenzij, ki razlikujejo stranke med seboj. Druge pomembne dimenzije so na primer demokratičnost-avtoritar-nost, inovativnost-rigi-dnost-nacionalizem-ko-zmopolitizem ali inkluzi-vnost-ekskluzivnost. Zaradi njih se tudi desne in leve stranke znotraj svoje temeljne usmeritve razlikujejo. Le z veliko domišljije je mogoče videti, kaj imata skupnega dve značilni desni stranki, denimo Slovenski krščanski demokrati in Slovenska nacionalna stranka. -r/ lahko odgovoriti 1X1 na vprašanje, zakaj -L N se ljudje odločajo za stranke na desnici, sredini in levici. Včasih je zveza jasna. Združena lista je dobila mnogo glasov starejših občanov, ker so se zanjo odločali poleg drugih tudi nekdanji borci in Številni upokojenci. Manj pa je razumljivo, zakaj se Gorenjci v tolikšnem Številu odločajo za krščansko demokracijo in Primorci za prenovitelje. Morali bi upoštevati tradicijo, zgodovinske in lokalne dejavnike. -w- -T-paleti strank od \/ skrajne desnice do V skrajne levice imajo stranke natančno določeno lego; tam, kjer dve stranki zavzemata isti položaj, pa prej ali slej ena odpade, kar se je pripetilo na primer Socialistični stranki Slovenije. Volilec ne more deliti svoje ljubezni dvema ali več partnerjem. Ljubezen je pač nedeljiva. 1—ruga če pa se je ra-tzpletel boj med Kr-ščanskimi demokrati in Ljudsko stranko. Združeni bi bili najbrž najmočnejša stranka v Sloveniji (rezultat bi bil večji od seštevka glasov, ker je zaradi negotovosti veliko volilcev glasovalo za kako tretjo stranko; kot pravi pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima). Zgodnje ankete so kazale, da bo krajši konec potegnila Ljudska stranka. Napovedale so ji samo okoli 4 odstotke glasov. Potem pa je prišlo do spremembe. Stranki sta si razdelili prostor na strankarski paleti: Krščanski demokrati so postali bolj sredinski in ljudska stranka bolj desna. Vrinila se je v prazen prostor med zmerno in skrajno desnico in požela tamkajšnje glasove, ki bi jih sicer dobila Peterle in Jelinčič. -|—voleg splošnega pro-LJgrama vplivajo na JL volilni izid tudi strankarske obljube. Stranke obljubljajo, katere potrebe bodo zadovoljile. V velikih časopisnih oglasih so glavne slovenske stranke obljubljale: t iberalno-demokrat-ska stranka: ne levi-I Ice, ne desnice, Vm Pečjak No, kako si zadovoljen z novo oblastjo? uspeh Slovenije, ustvarjalnost, boljšo Solo, službo in možnost ureditve normalnega življenja, ureditev mestnega prometa. Slovenski krščanski demokrati: srečno Slovenijo, poduh ovljen ost. Združena lista: spodbujanje podjetništva in nova delovna mesta, skladen razvoj vseh pokrajin, človekove pravice, brezplačno šolstvo, socialno varnost, zdravje, varno starost, otroški dodatek, socialno in pravično Slovenijo. Ljudska stranka: srečno Slovenijo, boj proti oderuStvu in previsokim obrestim, zaustavitev stečajev, gospodarski razvoj. Zeleni Slovenije: harmonijo človeka in narave, uravnotežen gospodarski razvoj, čisto okolje. , emokratska stranka: inova delovna me-' sta, pocenitev države, izgradnjo cest, železnic in telekomunikacijske mreže, normalno življenje, bogatejše življenje, blaginjo, mir in lepo prihodnost. Narodni demokrati: zmanjšanje Števila slovenskih državljanov, odstranitev nelojalnih državljanov, napoved izselitve beguncev, zagotovitev državljanstva izseljencem, odstranitev ostankov socialističnega režima, preprečitev postkomunizma, družbo tretjega tisočletja v miru in blagostanju, zanesljivost in poštenost. -jr -veliko teh obljub je \ / splošne narave (na V primer srečna Slovenija, nova delovna mesta) in zato je njihov apel dvomljiv. Vprašanje je, koliko so jim volilci sploh verjeli. V anketi Slovensko javno mnenje 92 (Republika 17.11.92) je kar 76 odstotkov anketirancev odgovorilo, da strankam verjamejo le malo ali pa nič. Splošne obljube dajejo vse stranke, zato se v tem pogledu ne razlikujejo dovolj med seboj. Ce vse stranke obljubljajo boljše življenje, zakaj naj bi volilec verjel enim bolj kot drugim? 1—yrugačne pa so se \specifične obljube, JL-J ki apelirajo na po-samezne slovje prebival- stva; na primer nove ceste na voznike motornih vozil, znižanje obresti na kmete in podjetnike, izselitev Neslovencev na brezposelne in na ljudi, ki so zaradi krize nakopičili v sebi veliko agresivnosti. Njihov učinek je odvisen od tega, kako dobro se znali politiki prisluhniti potrebam ljudi. Zdi se, da je marsikatera stranka stavila na napačno karto, npr. na karto regionalnih interesov. Čeprav se je zdelo, da Štajerci ljubijo predvsem Štajerce in Primorci Primorce, so regijske stranke na volitvah neslavno propadle. Prav tako ni vžgal antikomunizem, ker nima več tistega naboja kot pri prejšnjih volitvah. Komunizma je konec, ljudje pa bi radi vedeli, kako bodo živeli vnaprej. Konec koncev je bilo v Sloveniji 200.000 članov Zveze komunistov (skupaj s tistimi, ki so že prej izstopili), če jim prištejemo družinske člane, dobimo 800.000 ljudi. Nobena stranka, ki želi postati množična, ne more zanemariti tolikšnega Števila glasov. Ljudje nimajo več tako negativnega stališča do prejšnjega režima kot pred dvema letoma. V anketi Centra za raziskovanje javnega mnenja pri FDV (Republika 19.11.92) je 15 odstotkov vprašanih izjavilo, da je bilo obdobje od 1945 do 1990 čas napredka in dobrega življenja, 71 odstotkov, da je bi- ntikomunizem je učinkovito volilno samo lo v tem času marsikaj dobrega in marsikaj slabega, in le 6 odstotkov, da je bil to čas strahu in zatiranj. A JL X.geslo stranke, ki skuSajo pridobiti ožji sloj volilcev, na primer nekdanje politične zapornike. Podobno ima majhen učinek sklicevanje na partizanstvo ali domobranstvo. Vodilna Liberalno-demokratska stranka se je takim geslom izogibala. Upad glasov za Demokratsko in Socialdemokratsko stranko pa kaže, da celo zasluge za zmago v desetdnevni vojni ne pomagajo več. Politični škandali in govorice o nekaterih vodilnih članih so močneje vplivali na volilni izid. -yr trpbv osebnosti kan- \ / didatov na volilce je V najmanj jasen. Mediji z njim pretiravajo. Čeprav je v nekaterih primerih lahko odločilen. Ni dvoma, da je Gros s svojim pavlihovskim vedenjem nazadnje volilce izgubil. Podobno usodo je v Italiji doživela popularna Cicciolina. Njena polli-tična kariera je bila kratka. Prej ali slej postane volilcem jasno, da je politika preresna zadeva, da bi jo zaupali klovnom. Toda takih primerov je malo. V tujini imajo kandidati Številne svetovalce, ki jih natančno poučijo, kako se je treba vesti, govoriti in kaj obleči. (Nadaljevanje) D! Vodoravno: 1. krajši del kakega besedila, 8. oseba z neomejeno oblastjo, kakršno je imel politik pod 22. navpično, 10. najveCja ujeda starega sveta (brkati), 11. sestav osmih pevcev, 12. pika, točka v športu, 14. sanke, 15. norveška pisateljica (Nini), (anagram KAREN), 17. okrajšana oblika imena Fridolin, 18. rekreativna dejavnost zaradi krepitve zdravja, 20. Giulio Andreotti, 21. Slavko Savinšek, 23. predstojnik samostana, 25. japonski politik, voditelj imperialistične politike, imenovan Japonski Bismarck (Hiro-bumi), 27. zdravju škodljiva snov, 30. jetnik v vlogi paznika v koncentracijskem taborišču, 32. ime alpinista Česna, 33. enotnost brez prepirov in nasprotovanj, 35. kiselkast okus vina, 36. avstrijska zvezna dežela z glavnim mestom Innsbruck, 38. majhna azijska po-lopica z zelo velikimi očmi, nart-ničar. Navpično: 1. poslopje za koncerte in gledališke predstave, 2. direktni udarec v športu, 3. Lojze Kolman, 4. ime pevca Pestnerja, 5. ime filologa in slavista Pleterš-nika, 6. benediktinska opatija na Gornjem Bavarskem (anagram ATLET), 7. nemški izumitelj ci-lindrskega stroja za tiskanje (Friedrich), 9. velik gorski vrh, 10. letovišče in zdravilišče v vzhodni Belgiji, 13. kruti rimski cesar, ki je požgal Rim, 16. rebričasta gosta tkanina, 19, ime ameriškega filmskega igralca Dillona, 21. ime več papežev, 22. na današnji dan leta 1879 rojen sovjetski državnik, popolni oblastnik po Leninovi smrti (Josif Visarionovic Džugaš-vili Soso, umrl 1953), 24. ruski politik in teoretik, nasprotnik politika pod 22. navpično (Lev), 26. pomoč, 28. eskimski kožni čoln, 29. glas ob strelu, 31. jegulji podobna velika roparska morska riba, 34. srednje visok ženski glas, 37. kemijski znak za kositer. Zmago Pezdirc POGLED Evropa bo večglasni spev Samo ena je evropska kultura. In tudi samo ena Evropa v nastajanju, in ta se očitno ne končuje na Dunaju, zagotovo pa se njena misel ne osredotoča samo na Francijo, niti na francosko, angleško in nemško inteligenco. Do najveeje-ga moralnega in intelektualnega napredka ni prišlo ob koncu tega stoletja v zahodni Evropi, temveč v nekdanjem sovjetskem imperiju: v delih, literaturi, razmišljanjih in v boju oporečnikov (Zaharov, Solženi-cin). Tam so torej rti evropske kulture. Evropa torej sega najprej Cez ves nekdanji evropski socialistični imperij, širi pa se tudi dlje. Poslej je evropska kultura planetarna. Res je, da se imenuje zahodna kultura, a tudi ta ima očitno evropsko poreklo. Američani so v tej kulturi še premladi. Vprašanje, ki ga evropska kultura postavlja planetu, se glasi: kako naj se združimo pred strahotno nevarnostjo naše lastne moCi? Znanost ne rešuje problema morale. Znanost postavlja problem morale. Hkrati nas usposablja, da svoj planet ohranjamo in da izzivamo njegovo eksplozijo. Sami se moramo znajti. In Cernu evropska kultura sploh postavlja ta problem? Predvsem zato, ker je edina na svetu, ki nima le ene same samcate dobrine, pojmovanja idealnega, ki nima le ene same najvišje vrednote, ki nima samo enega Boga. Na vprašanje o naCi- Mario Kopič nu združevanja Evrope, je za zdaj odgovor en sam: Evropa ne bo ne docela judovska, ne docela katoliška, ne docela ortodoksna, ne docela leva (katera levica?), ne docela desna (katera desnica?). Evropa bo pluralna in pluralistična, bo večglasni spev. Imela bo različne vrednote, kar pomeni, da bodo vrednote Evrope nujno relativne. Je edina civilizacija, ki nima svoje najvišje vrednote, enega samega najvišjega Boga, ene same najvišje vlade. Evropa ni bila nikoli združena pod eno avtoriteto, najsi je bila ta moralna ali politična. Je edina, ki ji uspe biti civilizacija, ne da bi imela eno samo samcato moralno in politično avtoriteto. Ne gre za napako, gre za kakovost. In Ce se sprašujemo o načinu združevanja planeta in se hkrati hočemo združiti pod enim Bogom, eno religijo, ali si bomo izbrali koran, biblijo... V 21. stoletju je sposobnost skupnega življenja brez skupnega ideala povsem pozitivna in predvsem nujna. Zato bo naš planet evropski, ali pa ga preprosto ne bo več. In tretjič: to sploh ne pomeni, da bo šlo v evropski kulturi vse kot po maslu, ampak samo to, da bo postal konflikt, ki obstaja znotraj evropske civilizacije, planetarni konflikt. Ta pa obstaja že od nekdaj; je konflikt med tistimi, ki sprejemajo demokracijo, prost pre- tok dobrin, ljudi, idej, informacij, in tistimi, ki se skušajo osamiti za zidove, integristi, ki skušajo ustvariti zaprte družbe zato, da bi se ubranili pred vplivom prostega pretoka ljudi, idej... Preprosto ni mogoCe biti brez korenin. To nasprotje je obstajalo že v Grčiji, težnja zapreti se med zidove je v samem jedru grške tragedije. Platon je rekel: mesto, ki se zapre vase, zgnije. Ta opredelitev usmerja tudi našo opredelitev planeta in Evrope 21. stoletja. Ali se bomo odprli prostemu pretoku ljudi, idej, bogastev, ki se imenuje evropska demokracija, ali pa ga bomo zavrnili, Čemur pravimo integrizem, ki je - nota bene - tudi evropski. Evropska kultura je polna zidov. Atlantski zid so postavili Nemci. Berlinski zid so zgradili Rusi. Islamska tančica ni samo eksotika, je in-tegristiCna reakcija, ki pripada naši kulturi. Iranci, iranski Šiiti, so neoplatonisti, niso divjaki, ki ne sodijo v našo kulturo. Evropska kultura je razcepljena, s težnjo po integrizmu, a tudi s težnjami po demokraciji, odprtosti, in to je temeljni spopad celotnega 20. stoletja. Določeno število integri-zmov je uničenih: hitlerjevski, stalinistični... Veliko pa jih je še ostalo in zlahka se utegnejo opreti na nacionalizem, religijo, na vzpone egoizma, lakomnosti, pa tudi strahu in tesnobe, ki jih je povsod in pri vseh dovolj. Deveti stolpec ZA ZMERAJ SKREGANI Ni je težje stvari na svetu kot spraviti Slovence. Z mačkami in psi je neprimerno lažje. Preprosto jih privežeš skupaj in jih pustiš, da se veselo grizejo in praskajo, dokler se jim vse skupaj ne zazdi preveč bedasto in onemogli odnehajo. Slovencev, kultiviranega evropskega naroda, pa ne moreš preprosto privezati k istemu kolu in jih prepustiti prvinskim nagonom. Prvič, preveC jih je, in drugič, mikastenju ne bi bilo videti konca. Ravno zato je velika večina državljanov spustila tiste lističe v miklavževo skrinjico, zdaj pa nestrpno Čaka sestavo vladajoče koalicije, ki bi zmogla sestaviti modro vlado in s pomočjo konstruktivne opozicije - kar je sicer zelo neverjetno -iz državnega zbora narediti s(p) odoben parlament. Zadeva je zaradi skreganosti obeg polov politične mavrice - in tistih vmes - vse prej kot lahka. Drnovšek je obljubil, da bo sestavil strokovno, predvsem pa uspešno vlado in nobenega razloga ni, da mu ne bi verjeli. Toda za tango sta potrebna dva (trem ali večim plesni koraki povzročajo preveč prglavic) in moral se bo odločiti, komu bo ponudil roCico. Seveda pa v tem primeru ne gre le za Drnovškovo dobro voljo. Vse je odvisno od tistega (tistih), ki bo(do) da-hnil(i) svoj »da«. Socialdemokratska prenova in njeni sateliti sestavljajo združeno levico, demokristjani, kmetje, narodnjaki in gospodarstveniki (?) se združujejo na desni. Oboji pa se vedejo kot paglavci, ki se po pretepu kujajo in si noCejo seči v roke. Zaradi takega vedenja bodo eni - tudi po svoji krivdi -ostali »zunaj«, svoj polom pa bodo opravičevali z levim (desnim) udarom. Velike koalicije, razumljivo, nebo. Neizogibne polariziranosti političnega prostora in skreganosti političnih subjektov ne more zgladiti niti lipa sprave - ta farsični predmet malikovanja. Seriozne obraze, ki so se na svečanosti ob njeni posaditvi drenjali okrog nje, so televizijske kamere zabeležile, in jih je mogoče kupiti tudi na videokasetah. Fig v žepih novinarjem ni uspelo zabeležiti. Zato lahko tisti, ki so kasete v dobri ven dokumentiranja zg°' dovine kupili, te brez zadržkov vržejo proč-Dokumentirano gradivo nima nic večje zg°' devinske vrednosti ko videoposnetek katere koli drugoligaške n°' gometne tekme. Kajti 1 lipo sprave ali brez nje bomo očitno skregan1 do konca svojih dni. Gregor Kozovirf Vstop k. KULTURA Ponedeljek, 21. decembra 1992 Umetnost klanja Umetnost naj bi bila “°žanski prodor v globi-Ustih skrivnosti in Principov človekovega ivanja, ki so nam racio- h?;n° nedosegljivi. Naj bi Lra podaljšek clove-Čutil, ki bogatijo vekovo duhovnost, a n ’ ® Posebej tam, kjer q v adujejo blagovno-Bn arni odnosi, nujno kot ZaPa tudi s politiko v Podaljškom uresniče-jev ]a gospodarskih cil- Vwieda^ sm° Dachau, de razliCne spopa-brali klania in o njih dCUn Poslušali, med iti^Jp ?a se )e dogajalo Živ0 n ,, anes dogaja v i'1Vn’ni>freti,0Clni svetovne ^alkae1'uZalivska volna, boSaka (hrvaška in klavnik°'herceg°vska) sestraHn m m ubiranje ^^ticm ^ V Somaliji so Hega nrm Primeri aktual- ki svojoPHdtcivilizacije> UllletnisVrdob‘ckonosno rrin°žiCnr, .nadgradnjo in SP°nenrn jku!turno tran-doživljajo skozi Besim Spahič televizijo. Ti spektakli nam znova prinašajo na dom (tokrat pristno) razmesarjena trupla, raztelešene ljudi, porušena mesta in nas zlagoma preoblikujejo, tako da se nanje privajamo in postajamo zanje neobčutljivi. Ali ni to svojevrstna oblika nove donosne množične umetnosti (in kulture) tipa body arta, performansa, konceptualizma, hepeninga ali preprosto umetnost pokola v živo, »masaker-arta«!? Kot najbolj značilnega primera se spomnimo samo promocijskih video kreacij CNN: iz Perzijskega zaliva, iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Somalije, ob geslih Vrnimo upanje in ob formulacijah o »Človekoljubni pomoči«, ki se vse bolj spreminjajo v popolno umetnost hinavščine, mimikrije, prevare in slepila za svetovno javnost. Vse te kreacije temeljijo na marketinško načrtovanih in dobro zrežiranih, nadvse dobičkonosnih eksodusih ljudstev, v Človeških trpljenjih in tragedijah, brez katerih sodobno gospodarstvo najbolj razvitih ni moglo in ne more delovati. Nobeno od teh dogajanj ni naključno. Za vsakim ždita hlepenje po dobičku in biznis. Povejmo, da je delež vojaške industrije v Združenih državah Amerike nekaj manjši od štirideset odstotkov skupne proizvodnje. Orožja, tega najbolj donosnega blaga, pa ne izdelujejo zato, da bi ležalo v skladiščih. Ibsen je že davno povedal: »... Če se v prvem dejanju pojavi revolver, se mora v tretjem dejanju tudi sprožiti«! Nova umetnost, ki je še posebej intenzivna in prignana do svoje popolnosti v avdiovizualnih medijih, je potemtakem umetnost pokola, okru- tnega trpinčenja, estetizi-ranega množičnega klanja, posnetega »v živo«, ki zastruplja našo duhovitost in postaja vse bolj sestavni del naše duševnosti. V izhodišču že omogoča in zagotavlja nasilja v prihodnosti: kot iskanje novih medijskih spektaklov, ki jih ni veC potrebno posneti v umetnem okolju, ali kot identifikacijo prihodnjih generacij z novimi, tipičnimi vzorci obnašanja in delovanja. SpriCo tega je hinavsko govoriti, da sta umetnost in kultura humani in Človekoljubni, dokler bo prevladovala množica zrežiranih, estetiziranih in olepšanih množičnih pokolov in dokler bomo z njimi razvijali umetnost in kulturo človekove neobčutljivosti ter neprizadetega opazovanja. Pri tem je človeško trpljenje nepogrešljivo samo za tisti dobiček, ki je to trpljenje prisiljen estetizi-rati do umetniške dognanosti pristnega. FILM / ANGELI Stojan Pelko Režiser David Landin v sodelovanju z založbo Mute končuje film o skupini Laibach David Landin je režiser kratkometražnih filmov, ki svoje delovanje že vrsto let povezuje z aktivnostjo Neue Slovvenis-che Kunst. ZaCetki segajo v prvo polovico osemdesetih let, ko je še kot elan eksperimentalne glasbene skupine Last Few Days sodeloval v skupnih projektih z Laibachom, kasneje pa se je posvetil videu in filmu. Živi in dela v Londonu, ukvarja pa se s filmsko in video produkcijo. Njegovo delovanje je med drugim še vedno vezano na NSK, zato je te dni v Ljubljani. Ste v Ljubljano prišli poslovno? Da. Pravkar končujemo film o skupini Laibach. Založba Mute želi izdati videokaseto s predstavitvijo delovanja te skupine. Z novinarjem Chri-som Bobnom sva prišla kot predstavnika založbe, sodelujeva pa s Petrom Vezjakom, ki ima dogovor s Televizijo Slovenije. Predstaviti želimo to skupino, njeno ustvarjanje in način dela. Gre za nekakšno obrazložitev, morda. Skupino Laibach so velikokrat napačno razumeli. Želimo predvsem pokazati, od kod prihaja in kam je namenjena. Postavlja se namreč vprašanje, kaj naj najbolj totalitarna skupina na svetu počne v demokraciji in kakšna je bila njena vloga pri vzpostavljanju te demokracije. Film bo torej odgovoril na to vprašanje? Do neke mere da, toda Ge bi šlo le za odgovor na to vprašanje, bi bilo to ttioC narediti dokaj hitro, film pa bo trajal dlje kot nekaj minut. Pristop je bolj celosten in, kot sem že omenil, bo šlo tudi za povzetek tega, kar je Laibach v svoji karieri naredil. Slavoj Žižek je imel zelo prav, ko je napisal, da imajo Britanci narode na Balkanu za polgole divjake, ki se še danes ne Hiorejo otresti svojih zgo-dovinsko-plemenskih sPon. Nas zanima, kakšno vlogo je igral Laibach v tem miselnem kontekstu. To je zgodba o raziskovalcih. ki naletijo na pleme, divjaki jim zaplešejo htualni ples. Toda divjaki plešejo natanko tako, kot si raziskovalci želijo, in ne tako, kot bi morda želeli sami. Podoba o divjakih zraste v glavah raziskovalcev in je taka, kot si raziskovalci želijo. Laibach je na Zahodu namenoma igral prav takšno vlogo. Dal mu je to, kar si je Zahod predstavljal o Vzhodu. Film bo govoril tudi o tem. Sicer pa snemate krat-kometražne filme? Da. S prijateljem Keit-hom Craigom sva pred nedavnim posnela kratko-metražni film z naslovom A Broken Spine. Film govori o nasilju, vendar drugače. Lotila sva se predvsem obdelave zanimivega dejstva, da te niti izobrazba niti visok socialni status ne moreta povsem rešiti pred fizičnim nasiljem, o Čemer je zmotno prepričan velik del angleškega zgornjega razreda. Kot da bi bilo nasilje izključno med reveži in barbari. Sodelovali ste tudi pri nastajanju videospota Annie Lennox. Moje osnovno delo je snemanje kratkometražnih filmov. Film se od ostalih vej umetnosti, na primer pisanja ali slikanja, razlikuje predvsem po ekonomski plati. Ne moreš namreč sesti za mizo in posneti filma. Potrebna so sredstva. Prav zato je pri filmu nemogoče prezreti finančno plat. Težave s financiranjem filmov rešujem z delom pri komercialnih video-projektih, vendar me to osebno ne zanima, saj gre le za obrt, ki s pravim filmom nima kakšne posebne zveze. Koliko pa sta umetniški video in film oddaljena od komercialne video-industrije? Prav gotovo nista pove^ zana s pop videoindustri-jo. Če z izrazom pop video razumemo tisto produkcijo, ki jo lahko vidite na MTV, potem je treba govoriti o visoko razviti in visoko profesionalni industriji, ki jo lahko popolnoma izenačimo z obrtjo. Gre za posel, ki je zelo komercialno usmerjen, zelo konkurenčen in hiperproduktiven. Kljub temu, da je vsebina popolnoma določena s finaCnimi cilji založniških hiš, obstaja možnost za oblikovanje nekaterih ustvarjalnih ljudi. Toda to ALI JE CESAR NAG? / UMETNOST IN MEDIJI Nedavno podelitev evropskih filmskih nagrad Felix je s svojo »prisotnostjo« počastil tudi angel Cassiel iz VVendersovega filma Nebo nad Berlinom. Tako je v samem osrčju evropskega filma znova zastavil ključno vprašanje o razmerju med filmskimi podobami in angelskim pogledom. Najprej je pozdravil zbrane filmarje, nato pa še malo pomodroval o angelski naravi. Že kar v prvem stavku se mu je zareklo, da angeli potrebujejo... denar! Takoj se je sicer popravil in se opremil s krili, a je denar vseeno še dolgo odzvanjal po berlinskem nebu. Ker iz VVendersovega filma vemo, da je privilegirano zbirališče njegovih angelov knjižnica, si kaj lahko predstavljamo Cassiela, tega angela osamljenosti in solza, kako brska po berlinski Staatbibliothek in v Deleuzovi knjigi Podoba-Cas odkrije tale stavek: »Denar je hrbtna stran vseh podob, ki jih film kaže svetu.« Deleuze ga je zapisal prav v zvezi z VVendersom in pribil, da je prekletstvo enačbe Cas = denar resnično »stanje stvari« filma. Denar je dandanes paC tista senca, ki sploh omogoča, da tu in tam posije kak kinematografski žarek. Zato seveda ni naključje, da je Wen-ders sporočilo svoje berlinske razglednice položil prav v angelova usta. Navsezadnje nas nedavni prevod lepe knjige Malcolma Godvvina o angelih kot ogroženi vrsti pouCi, da je sleherni angel po svoji hebrejsko-grški etimologiji vselej glasnik senene strani boga. In še nekaj izjemno pomembnega izvemo kar na zaCetku knjige: »Angeli so tudi del svojih očividcev.« Če je sploh kje mogoCe začeti resno debato o statusu angelov v filmu, tedaj je idealna izhodiščna točka prav ugotovitev o svojevrstni dialektiki pogleda, ki angela razpne ta pristopa nimata istih temeljev in ciljev, skratka, da gre za dva povsem različna koncepta. Industrija zabave je že od nekdaj jemala ideje in dosežke s področja umetnosti. Kot primer lahko navedem film Koyanasqatzi, ki temelji na zelo eksperimentalnih filmskih konceptih, končni rezultat pa je enako brez pomena in vsebine kot stenske tapete. Podobno se dogaja z glasbenimi videi Koyanasqatzi je podoben velikemu glasbenemu videu. Ustvarjalci videospotov jemljejo ideje od vsepovsod, naj bo to eksperimentalna, klasična ali alternativna umetnost, zgodovina filma, skratka, kar koli. V dveh tednih so sposobni konzumirati in predelati ogromno materiala in ga nato izpljuniti v obliki videospota, toda nikogar ne zanima, od kod je material sploh prišel, njegovo poreklo se izgubi. Za vsem skupaj naenkrat ni več ideje, je le še nekakšna elektronska slikanica, podobe, ki povedo obupno malo ali pa sploh nic. Ali to pomeni, da gre pri videoindustriji že pri nastajanju za ortodoksno potrošniško miselnost? Tudi, Ce hočete. Če, na primer, v Londonu od- V naslovu in sredini: David Landin (Foto:Jože Suhadolnik) desno: Angel Cassiel iz filma Nebo nad Berlinom prejo razstavo nekega umetnika, ki je trenutno zelo popularen, se bodo v enem tednu pojavili vsaj trije glasbeni videi, ki bodo uporabili njegova dela kot referenco, zato ker je to v tistem trenutku paC zelo imenitno. Zelo malo ljudi pa bo razumelo originalni kontekst. To nima nikakršne zveze z umetniškim eklekticizmom, bolj z reklamami na televiziji. Če boste v reklami slišali odlomek neke romantične skladbe iz devetnajstega stoletja, vam bo, ko jo boste naslednjič slišali na kakšnem koncertu, zelo težko ne misliti na znamko cigar ali vodico po britju, ki jo je reklama priporočila. To je kontekst videoindustrije, to je MTV. Na MTV so pred Časom predvajali reklamo, ki je ob citatu iz Kafkove Preobrazbe nosila sporočilo: »Berite Cim veC knjig.« To je cinično in groteskno. Verjetno gre za enega najbolj sofisticiranih medijskih trikov. Uporabiti Kafko v reklami za knjige na MTV namreč. No, te reklame tako nisem videl. Ne gledam MTV. Raje bi samemu sebi odgriznil glavo, kot pa da bi imel ta program v hiši. nekam vmes med nevidno bitje brez telesa in bitje Čistega pogleda. »Oglejmo« si za hip svetopisemskega angela Rafaela, saj nas lahko marsikaj pouCi prav o tej popolni zavezanosti videnju. Ena velikih kontroverz umetnostne zgodovine je prizor iz Stare zaveze, v katerem Tobija povrne vid svojemu oCetu. Umetnostna zgodovina v grobem loCi dva tipa uprizarjanja tega prizora, razločevalna poteza pa je prav prisotnost oziroma odsotnost angela Rafaela. On je namreč tisti, ki vodi Tobi-jevo roko in potemtakem tudi zares povrne vid. Ce na sliki vidite angela, je to kot prometni znak: pozor! Tobija vraCa vid oCetu. Ce pa angela ni (kot, denimo, na Rembrandtovi risbi), se kaj lahko zgodi, da boste na risbi prepoznali »Zdravnika, ki obvezuje ranjenca« - kot se je to leta 1803 zgodilo pošiljatelju slike iz Versaillesa v Louvre! Pristop angela torej omogoča, da se vam risba razkrije v svojem pravem pomenu, šele z njim tudi sami dobesedno sprevidite! Se bolj pa se stvari zapletejo, ko se vprašamo, kaj pravzaprav vrnitev vida pomeni. Gre za spre-vid ali spregled? Kdo je namreč tisti, ki se prvi ponuja ozdravelim očem? Je to sin, ki vraCa vid, ah pa je to angel, ki ga v resnici prinaša? Rafael je resda tisti, ki vid daje, a kaj, ko je obenem sam Cista vizija! Ta narava Čistega simulakra, ki ga utemeljuje zgolj tisto, kar je sam prinesel - pogled torej -, je navsezadnje povsem eksplicitno izražena v njegovih lastnih besedah: »Hvalite Boga na vekomaj, saj nisem prišel zaradi ljubezni do sebe, temveč po volji našega Boga (...) Vsak dan se naredim vidnega za vas; ne jem in ne pijem; videli ste namreč zgolj vizije«. Je mar mogoCe lepše povedati, da so angeli tudi in predvsem del svojih očividcev? Oci? Vidcev? Preden zapusti svet teles in mesa, pa Rafael še naroči osuplim pričam, naj vse, kar se je zgodilo, skrbno popišejo. Viziji torej nujno sledi neki akt zapisa, graphein, ki vzvratno šele zares utemelji samo vizijo. Predzadnji prizor VVendersovega filma nam pokaže roko, ki na list papirja zapiše: »Zdaj vem, Cesar noben angel ne ve.« Roka in glas, ki jo spremlja, pripadata Damielu, drugemu Wen-dersovemu angelu, ki se je utelesil, saj ga je ljubezen do ženske zvabila na zemljo, v svet barv. Dami-el ponosno zatrdi, da sta bila s svojo ljubljeno skupaj, vendar nista spoCela nobenega umrljivega otroka, paC pa neumrljivo, skupno podobo. Če je ona vanjo vnesla svoje angelsko gibanje s trapeza, tedaj jo je on podpisal z roko padlega angela. Kinema in graf, kinematograf. VVenders nam v svojem filmu ponuja še en zanimiv razmislek o vlogi očividcev za usodo angelov. Čigave oCi sploh vidijo angele? Najprej in predvsem se vsa ta bitja v dolgih plaščih in z repki v laseh vidijo med seboj. Zato si lahko tu in tam pomirjujoče pokimajo ali se celo nasmehnejo. Nato jih vidijo otroci, sprva bežno in naključno, potem pa tako vztrajno, da razblinijo vsak dvom. In konCno je tu še skrivnostni com-panero Colombo, za katerega nam da film slutiti, da je nekoC bil angel, a se je pustil zmamiti v »tovarno sanj«. Potemtakem je mogoCe skleniti, da so modusi srečevanja pogledov v tem filmu na las podobni modusom Časovnosti. Ce angelom pripišemo večnost, jih lahko vidijo le tisti, ki so to nekoč že bili (filmski sanjači), ali pa imajo vse možnosti, da to nekoC postanejo (otroci). VeCnost je torej mogoCe uzreti zgolj iz perspektive preteklosti ali prihodnosti, edini Cas, ki v tej shemi umanjka, pa je prav sama sedanjost. Jean-Luc Godard je nekoC izjavil, da obstaja sedanjost edinole v slabih filmih. Morda je prav zato dober film še zadnje pribežališče ogrožene angelske vrste, morda lahko res edinole še v mraku kinematografske dvorane glasniki senene strani boga naletijo na očividce, ki imajo dovolj odprte oCi, da so lahko vidci ... Vedno manj jih je. Zadnji je padel v kraju dobrega imena, a zle usode. V Dobrinji. Vasja Ocvirk je izjema. Glavna razlika kov. Zelo jasen primer je med umetnostjo in indu- ZOO TV. Ali obstaja po-strijo je v ustvarjalnosti. vezava med umetniškim Videoindustrija dosti- in obrtnim pristopom, krat prevzame ideje prav Ko sem dejal, da ni po vzoru videoumetni- povezave, sem mislil, da Film, video in obrt Očividci ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Ponedeljek, 21. decembra 1992 NOVICE Neuspeh Bossijeve »božične zabave« MILAN - Lider Severne lige Umberto Bossi je sam priznal, da je božična prireditev, ki so jo organizirali v milanski dvorani Palatrussardi, objektivno propadla. Sam je na zabavo, ki bi morala proslaviti nedavno volilni uspeh gibanja, prišel z dveumo zamudo, vendar najbrž ni pričakoval, da ga bo namesto večtisočglave množice pričakalo komaj kakih petsto privržencev. Med govorniškim nastopom se je zato upravičeno vprašal, zakaj zabava ni bila bolje organizirana. Lombardski lider se sicer od vsega začetka ni strinjal z božično zabavo, ki da jih je za ta hude čase odločno preveč, ampak se je ogreval za silvestrsko praznovanje v pozdrav letu 1993, ki bo Ligi prineslo »dokončno zmago, staremu sistemu pa dokončen zlom«. Sedem mrtvih v štirih strahovitih nesrečah MACERATA, VERCELLI, RIM - Sedem mladih življenj se je ugasnilo v štirih prometnih nesrečah, ki so se pripetile v noči med soboto in nedeljo v Italiji. Vsem trem je botrovala previsoka hitrost, vse tri so se pripetile potem, ko so mladi prebili nekaj živahnih uric v disko klubih. Do najhujše nesreče je prišlo v kraju Tolentino pri Macerati. Ob treh zjutraj je renault 5 turbo, v katerem se je peljalo pet mladih, v ostrem ovinku zapeljal na levo stran ceste in čelno treščil v nasproti vozeči fiat ritmo. Tri mladeniče, 19-letnega Morrisa Santandreo, 21-letnega Paola Ceccottija in prav toliko starega Andreo Sacripantija, ki so sedeli na zadnjem sedežu, je pri trčenju vrglo na asfalt. Vsi trije so bili pri priči mrtvi. Voznik in sopotnik na sprednjem sedežu sta se le lažje ranila, prav tako kot voznik fiata ritmo. Dve smrtni nesreči sta se dogodili v Piemontu. V prvi je umrla komaj 15-letna Katia Ferrari: renault 5, v katerem se je peljala proti kraju Bus-soleno pri Turinu, je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste in se je prevrnil. Druga nesreča se je, pripetila v kraju Serravalle pri Vercelliju, kjer je Y10, ki ga je upravljal 21 -letni karabinjer Pietro Bottani, silovito treščil v zid. V nesreči je umrla 17-letna Isabella Marinoni. Nesrečnica je skupaj s prijateljico spoznala Bottani j a v neki tamkajšnji diskoteki. Bottani se jima je ob odhodu ponudil, da ju pospremi z avtom do doma, njihova vožnja pa se je predčasno končala s smrtjo dekleta. Dva mrtva je obračun prometne nesreče na cesti Rim-Ostia. Žrtvi sta se peljali z alfo 75, ki je -verjetno zaradi previsoke hitrosti - zavozila s ceste in treščila v drevo. Avtomobil se je prepolovil, za potnika pa ni bilo pomoči. V Emiliji Romagni pa so v noči na nedeljo opravili obsežno preventivno akcijo proti »sobotnim nočnim pokolom«. Nekaj sto policistov je pregledalo in preiskalo najbolj znane diskoklube na jadranski obali, pripravilo cestne bloke, ustavilo na desetine avtomobilov. Šestim vinjenim voznikom so zaplenili vozniško dovoljenje, prav toliko pa so jih prijavili sodstvu zaradi vožnje v vinjenem stanju. Preplah v Bazovici BAZOVICA - V soboto opolnoči se je v Bazovici vnel parkiran avtomobil. Plameni so se razplamteli potem, ko je voznik skušal prižgati motor. Ko so zagledali ognjene zublje, so voznik in sopotnika na vrat na nos izstopili iz avtomobila. Na kraju so posegli openski gasilci, ki so v nekaj minutah pogasili požar. Avtomobil je bil povsem uničen. Roparji streljali in ubili draguljarja FIRENCE - Med ropom v draguljarni so roparji streljali na draguljarja in ga ubili. Dogodilo se je v eni od najbolj znanih draguljarn v Firencah. Njen lastnik, Carlo Barducci, ki je tudi predsednik florentinskega Združenja draguljarjev, se je hotel upreti oboroženima roparjema. Eden od roparjev ga je sprva nekajkrat mahnil s pištolo po glavi, Barducci pa se kljub temu ni vdal. Naposled ga je drug ropar treščil na tla, in ko je bil na tleh je dvakrat z neposredne bližine ustrelil vanj. Prva krogla ga je zgrešila, druga pa ga je zadela v stegno in mu prebila arterijo. Po streljanju so jo roparji peš ucvrli po središčnih ulicah. Na kraj je nekaj minut zatem prispela policijska izvidnica, rešilec Rdečega križa pa je privozil šele čez pol ure zaradi gosteha prometa. Prav ta zamuda je bila usodna za Barduc-cija: draguljar je izkrvavel. Petnajsta žrtev eksplozije pri Ponticelliju NEAPELJ - Na oddelku za oživljanje neapeljske bolnišnice Loreto mare je v noči na nedeljo 33-letna Annamaria Bisi podlegla hudim poškodbam, ki jih je dobila v sredini eksploziji v neapeljskem predmestju Ponticelliju. S tem se je število žrtev eksplozije, ki je porušila večnadstropno hišo, zvišalo na petnajst. Annamaria Bisi je bila mama 8-letne Valentine, deklice, ki so jo gasilci rešili izpod ruševin devet ur po tragediji. Po domnevah izvedencev naj bi prišlo do eksplozije plina prav v stanovanju Bisijeve. De Lorenze bo tožil Tino Anselmi RIM - Minister za zdravstvo De Lorenzu je včeraj ostro reagiral na časopisne izjave bivše demo-krščanske parlamentarke in ministrice za zdravstvo Tine Anselmi, ki ga je bila zaradi izdaje pooblaščenega odloka o zdravstveni reformi označila za goljufa, njegov »proizvod« pa za goljufijo. Ce lahko kje preverjamo sposobnost solidarnosti,jlahko to storimo prav na področju zdravja - je izjavila predstavnica KD - zato moramo katoliki zastaviti vse sile, da preprečimo odobritev te reforme. De Lorenzo je Anselmi j evo v odgovor obtožil, da se je po-služila terminologije, ki ji ne dela časti in da se je vdala vplivu »prebujenega se katokomunistič-nega konsociativiz-ma«, pod katerega udarom so tudi številna sredstva obveščanja, ki objavljajo nesmiselne novice. V zaščito svojega ugleda pa je minister za zdravstvo naročil odvetniku Della Val-leju, naj Tino Anselmi prijavi zaradi obrekovanja. TRST / FORUM O PRAVICAH Nestipnost ne pozna meja Nizka udeležba tržaških Slovencev ■ ■■ C;, - Mermolja, Vocci in Barbo (ACLI) na Pomorski postaji TRST - Permanentna konferenca občanov Al-pe-Jadrana, ki se je zaključila včeraj dopoldne na pomorski postaji, je iz različnih zornih kotov izpostavila pojave nestrpnosti, izseljenstva, rasizma in zapiranja v ozke nacionalne oziroma nacionalistične okvire. Združenje katoliških delavcev ACLI, Zveza slovenskih kulturnih društev, Združenje za mir in italijanska vsedržavna zveza ARCI so poslušalcem (prireditelji so upravičeno pričakovali večji odziv tržaških Slovencev in njihovih zastopnikov) ponudili vrsto originalnih prispevkov osebnosti, ki se na raz- nih področij ukvarjajo s temi vprašanji. Gostje iz Slovenije (ZKOS sta zastopala Franček Rudolf in Vojko Stopar) so izpostavili dramatično vprašanje beguncev v tej državi, za katere se mednarodna javnost premalo zanima. To žal velja, kot je poudarila podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina, predvsem za Italijo, kjer je obljubam doslej sledilo premalo dejanj. Pretresljivo je bilo pričevanje državljana BiH, ki začasno živi v begunskem taborišču v Cervignanu. Predsednik krožka Istria Marino Vocci je poudaril, da Slovenci in (foto Križmončič) Italijani na Tržaškem kljub vsemu še vedno stremijo po dveh ločenih skupnostih, predsednik ZSKD Ace Mermolja pa je bil mnenja, da tržaška stvarnost protislovno odraža miselnost Evrope, a hkrati tudi Balkana. Filip Fischer je posredoval svojo življenjsko izkušnjo Sovenca in Žida, deželni svetovalec DSL Ugo Poli pa je ponudil več zanimivih informacij o naporih Evropskega sveta za zaščito narodnih manjšin. Pomenljiv je bil tudi prispevek tržaškega podžupana Silvana Magnel-lija, ki je prinesel uradni pozdrav mestne občinske uprave. rSREČANJA / CASTIGLIONE IN MISSERA IZ2V12GANA-) Sodstvo in politika pod drobnogledom na deželni ravni Rudi Pavšič PAGNACCO, TRBIŽ -Tudi socialističnega senatorja Franca Casti-glioneja in videmskega pokrajinskega tajnika krščanske demokracije Luciana Missero je, podobno kot vsedržavnega voditelja PSI Bettina Craxija v četrtek v Rimu, izžvižgalo številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo konferenčno dvorano v Pagnaccu, kjer je kulturni krožek ”La Mongolfiera” pripravil v petek zvečer javno srečanje z beneškim sodnikom Felicejem Cassonom in deželnimi politiki. Tema srečanja je zadevala pojave mafijskih metod pri nas, vprašanje podkupnin in krizo strankarskega sistema. In prav beneški sodnik je v svojem uvodnem posegu, kot tudi med daljšo razpravo, obravnaval te kvarne družbene pojave, ki so Italijo pripeljali na rob prepada. Casson se je posebej zaustavil pri vlogi sodnikov in sredstev javnega obveščanja. Glede prvih je bil mnenja, da se lahko vključijo v politično dogajanje samo, če to pomeni prispevati k odpravljanju posledic družbenega propada. Nasprotoval pa je vsakršnemu sodnikovemu sodelovanju v strankah. Casson je načel vrsto vprašanj, ki so v tem času dokaj aktualna in ki zadevajo "organiziran” napad na socialistične veljake, kakor tudi vprašljivo avtonomijo samih sodnikov. O tem so spregovorili tudi zbrani politični predstavniki, ki so z dokaj različnih gledišč ocenili zaskrbljujoč položaj v državi in v sami Furlaniji-Julijski krajini. Besedo so najprej imeli zmagovalci na nedeljskih upravnih volilnih preizkušnjah. Predstavnik gibanja ”La Rete” Fabio Persi je nanizal vrsto predlogov (med drugim predlog o omejeni dobi za parlamentarce, katerim je treba odvzeti imuniteto), ki bi lahko prispevali k premagovanju zdajšnjega stanja. Poslanec Severne lige Roberto Visentin je nakazal smernice za rešitev Juga pred mafijo in korupcijo ter se postavil v bran sodnikom. Na mafijsko poslovanje v naši deželi ter na zaskrbljujoče naraščanje organiziranega kriminala je opozoril zastopnik DSL Renzo Travanut, sen. Castiglione (PSI) pa je ožigosal tiste sodnike, ki kršijo preiskovalno tajnost. Nazadnje je pokrajinski tajnik krščanske demokracije Misse-ra predlagal, da bi delovni mandat sodnikov in politikov omejili na petnajst let, ter izrekel nasprotovanje javnemu financiranju strank. Ob robu videmskega srečanja velja podčrtati, da se je na njem premalo govorilo o vrsti sodnih pozivov, ki so jih prejeli nekateri vidni deželni politični predstavniki. V tem smislu so nekateri ocenili odsotnost poslanca krščanske demokracije Adriana Bia-suttija, ki se je prav v tem času znašel v vrtincu časopisnih polemik. Glede teh vprašanj je sodni poziv, ki ga je dobil trbiški socialistični župan Erberto Rosenvvirth, sprožil že vrsto ugibanj in svojevrstnih tolmačenj, ki so se zaostrila še posebno zaradi aretacij bivšega tr-biškega župana Vita An-selmija zaradi izsiljevanja. Sam župan pa je izjavil, da ga sodni pozivi neposredno ne zadevajo, saj obravnavajo odločitve (prodaja bivše trbiške pre-ture in ureditev smučarske proge v Rajblu), ki jih je občinski svet sprejel povsem legalno in v skladu z zakonom. TRST / AFERA OSIMO Župan Staffieri: osem rezkih NE Samu Pahorju TRST - Nadaljuje se ostra politična polemika med tržaškim županom Giuliom Staffierijem in svetovalcem stranke SSk Samom Pahorjem. Tokrat je bil na potezi župan, ki je na Pahorjevo interpelacijo v zvezi z znano osimsko afero, na osem specifičnih vprašanj rezko odgovoril z osmimi ”ne“. Ne moremo torej reči, da se je Staffieri tudi tokrat pretirano potrudil. Predstavnik SSk je u-vodoma vprašal župana, ali je zunanjemu ministru Colombu iznesel tudi stališča slovensko govorečih občanov, ki se zavzemajo za spoštovanje člena osimskega dogovora o zaščiti narodnih manjšin.Ali je Co-lomba opozoril na do- sledno izvajanje Londonske spomenice in na celo vrsto drugih problemov, ki zadevajo enakopravno rabo slovenščine v izvoljenih telesih. Na vsa Pahorjeva vprašanja je župan, kot rečeno, odgovoril ”ne“ in to brez vsakršnega komentarja, razlage in podobno. Pahor je medtem zahteval prisotnost prevajalca na današnji seji občinskega sveta. Pri tem se je svetovalec skliceval na znano razsodbo Deželnega upravnega sodišča (TAR), da je glede rabe slovenščine vse dovoljeno razen tega, kar je izrecno prepovedano. Spričo te razsodbe Pahor poziva župana, naj poskrbi za prevajalca tudi na seji načelnikov svetovalskih skupin. Ameriška ■ ■« ladja Guam prispe v Trst TRST - Danes bo priplula v tržaško pristanišče ameriška nosilka helikopterjev Gnanim. Ladja spada v sklop edinic 6. ameriškega brodovja, ki pluje v Sredozemskem morju. Nosilka helikopterjev Guam bo ostala v Trstu do nedelje, 3. januarja. Ladja, ki je bila na obisku v Tržaškem zalivu že leta 1979 in 1986, ima na krovu 1.400 članov posadke in pilotov helikopterjev. Med postankom bodo njeni mornarji opravili vrsto športnih srečanj in tekem s tržaškimi ekipami. SOVODNJE / REVIJA KŠD VIPAVA Za človeško solidarnost in spoštovanje različnosti Nastopilo je skoraj petdeset kotalkarjev SOVODNJE - Belo=čr-no, nero=bianco. Ne, ne gre za pomoto, pač pa za poenostavljeno sporočil0 letošnje božične in novoletne kotalkarske revije KSD Vipava. Prvič so j° uprizorili v sobot0 zvečer v občinski tel°' vadnici v Sovodnjah, p°' novili pa tudi sinoči. Nastopilo je oseminštirideset kotalkarjev z nalašc za že tradicionalno praz' nično srečanje prl' pravljenim programom' Za dopolnitev, ozirom3 popestritev sporeda je poskrbel čarodej Mari0 Pogačnik. Kotalkarji so s svojiJj1 nastopom želeli opozofl ti na posebno danes m° čno prisotno temo obče Mladi kotalkarji v uvodnem delu nastopa (foto Studio Reportage) TRST / ZANIMIVA POBUDA Don Vatta jutri gost Slovenskega kluba Duhovnik bo na drevišnji seji spregovoril tržaškim občinskim svetovalcem TRST - Duhovnik Mario Vatta (na sliki), ustanovitelj skupnosti "San Martino al Campo“ za rehabilitacijo narkomanov, je prava medijska osebnost. Danes bo gost tržaškega občinskega sveta, jutri pa Slovenskega kluba na večeru, ki so mu prireditelji dali naslov “O sožitju nekoliko drugače". Vatta je eden redkih, ki se je na Tržaškem resno in pogumno lotil vprašanja mamil in zdravljenja narkomanov. V svojih vsakdanjih prizadevanjih se srečuje z vsakovrstnimi težavami in ovirami v mestu, ki se ima za odprto, v resnici pa marsikdaj in na raznih področjih dokazuje popolnoma nasprotno. Duhovnik bo jutri v Gregorčičevi dvorani prikazal svoja gledanje o sožitju med različnimi, ki ima v tržaški stvarnosti različne "obraze" in ki se udejanja (ali pa ne) na različnih področjih. Gost Slovenskega kluba bo nedvomno spregovoril tudi o spornem projektu načrtovanega terapevtskega centra za narkomane v dolinski občini, ki ga večina krajevnega prebivalstva odločno odklanja. TRST / FAŠISTI »ZAPEČATILI« VRATA Groba provokacija MSI proti sedežu socialistov TRST - Fašistom tudi ob božičnem času ne da bog miru. Včeraj dopoldne se je peščica fašističnih skrajnežev s pokrajinskim tajnikom MSI Robertom Menio na čelu zbrala pred sedežem tržaške federacije PSI v Ul. Trento in »zapečatila« vhodna vrata z lepilnim trakom, na katera je tudi zalepila lepak z napisom »Chiuso in nome del po-polo italiano« (Zaprto v imenu italijanskega naroda). Fašisti so že dan prej najavili, da bodo »zaprli« sedež socialistične stranke, in sicer pod pre- tvezo, »da bi po znani aferi Tangentopoli tako želeli vsi Italijani«. Po »zaplembi« sedeža PSI so začeli fašisti deliti mimoidočim lažne bankovce za 100.000 lir s Cra-xijevim portretom namesto običajnega portreta Caravaggia. Tržaško pokrajinsko tajništvo PSI včeraj sploh ni hotelo uradno odgovoriti na grobo fašistično provokacijo. Bivši pokrajinski tajnik stranke Alessandro Perelli je le pripomnil, da bodo sedaj vso zadevo razčistili organi javne varnosti in sodne oblasti. loveške solidarnost^ Nihče nima pravice, « svojo kulturo ali sv°) barvo kože smatra za v vredno kakor kultur drugega ali drugih na*0 dov. Obstaja ena sa^e kultura, to je sprejem011) in spoštovanje razli011 Tako so kotalkaj^ KSD Vipava pod s nim vodstvom Jadran Faganel in Tanje P°tezC. pripravili bogato in fa v, lenjeno koreografiji’^ kateri nastopajo lik1 Afrike in Amerik0, evropskega Vzhoda azijskega Daljnega vZ s0 da. Poleg skupin PagZ. pojavljajo še PoS?Jfsil, niki kot predstavni*0 ^ ki razdiralno vpijva) razumevanje med n ^ di, predstavniki v0)a v0j- osvajalnih sil, s®r > 0- na. Končno zmagata boda in razumevanj0^ j S prireditvijo 50 j zi\i ff pEa^S - ”s' tudi akciji Uaruu smeh”. TRST, GORICA Ponedeljek, 21. decembra 1992 TRGOVINA / ŽIVAHEN NEDELJSKI SHOPP1NG Končno nekaj kisika za trgovce Krizo ubložujejo predvsem Madžari (foto Križmančič) BAZOVICA / KOORDINACIJSKO ZDRU2ENJE KRAŠKIH VASI Nasprotovanje lokaciji za kasarno Po občutnih razlastitvenih posegih grozi Ba-zovcem nov odvzem kmetijskih površin Tržaško nakupovalno mrtvilo je ob minulem koncu tedna vendarle poživilo nekoliko večje zanimanje kupcev za praznično ponudbo na prodajnih policah. Vsaj sobota in nedelja sta bili v mestnem središču zelo živahni, ljudje pa si tokrat niso samo ogledovali izložbenih oken, ampak tudi kupovali. To velja še zlasti za nedeljo, ki je bila s kislim vremenom bolj kot za izlete v naravo ali za smuko primerna za obisk odprtih trgovin in torej za nakupovanje brez naglice in živčnosti zadnjih dni pred prazniki. Nedeljski nakupovalni vrvež - sicer prvi po dolgem času - pa seveda še ne pomeni, da se trgovcem nebo jasni in da bodo v končnici nadomestili škodo slabih poslov skozi vse leto. Ljudje so pri odštevanju denarcev tudi v prazničnem času mnogo previdnejši kot v preteklih letih, povprašujejo predvsem po koristnih darilih in po nakupih neobhodnega blaga, če pa se že odločijo za zahtevnejši nakup, izbirajo med trajnejšimi in bolj kakovostnimi predmeti. K previdnosti pa jih ne sili samo od davčnih bremen močno stanjšana denarnica, ki je hudo »shujšana« trinajsta seveda ni odebelila, ampak predvsem splošni Razsvetljene izložbe vabijo občutek negotovosti za jutrišnji dan. Splošno krizo prodaje pa v Trstu tudi v predprazničnem obdobju blažijo nakupovalci z Vzhoda, katerih obisk se je v zadnjih dneh občutno povečal in dosegel povprečno sto do dvesto avtobusov - iz Madžarske in iz Slovaške, pa tudi iz bližnjih Slovenije in Hrvaške - na dan. Najbolj obloženi se iz Trsta vračajo Madžari, ki kupujejo velike količine obačil in obutve, povrhu pa še stanovanjske potrebščine in cenejše igrače. Tudi včeraj navsezgodaj so bila parkirišča pri Pomorski postaji in pri novi Dvorani Tripcovich polna madžarskih avtobusov, ki so se kot ponavadi odpravili iz mesta že v prvih popoldanskih urah. »Položaj tržaške trgovine se vsekakor bistveno ne razlikuje od splošne italijanske situacije,« pravijo na pokrajinskem združenju trgovcev. »Res je sicer, da so prepraz-nični nakupi Madžarov in drugih obiskovalcev iz Vzhodne Evrope v zadnjih dneh dali trgovskemu sektorju nekaj prepotrebnega kisika, vendar so si prodajalci opomogli samo kar zadeva že zdavnaj plačane zaloge. Denarja za nabavo novih zalog pa jim s tem obsegom prodaj gotovo ne bo ostalo.« (vb) V Bazovici namerava karabinjersko poveljstvo zgraditi novo kasarno. Stala naj bi ob cesti, ki iz Bazovice pelje na Pesek, v neposredni bližini križišča med državno in pokrajinsko cesto. S to izbiro se ne strinja Koordinacijsko združenje kraških vasi, ker je mnenja, da gre za eno najlepših kmetijskih površin. Za to namero so zvedeli že marca, ko je sedem lastnikov prejelo obvestila o razlastitvah-samo v italijanskem jeziku-in takoj obvestilo Koordinacijsko združenje. Slednje je protestiralo in zahtevalo umik aktov ter predlagalo, da se v te namene preuredi poslopje gozdnih čuvajev, ki je sedaj prazno; poleg tega je bilo tudi mnenja, da bi bila ta izbira funkcional- nejša za naloge samih karabinjerjev. V aprilu so prišli na kraj predstavniki podjetja, ki je odgovorno za razlastitev zemljišča. Koordinacijsko združenja je seveda kontestiralo odločitev, ker lastniki pri postopku niso bili prisotni, poleg tega pa ni bilo prevajalca. Vložilo je tudi priziv na prefekturo, ki je vzela pritožbo v pretres in pred 20 dnevi poslala drugo sporočilo, da bodo birokratske obveznosti opravljene 15. decembra, in takrat tudi v slovenščini. Postopek se je dejansko napovedanega dne začel (v prisotnosti prevajalke). Koordinacijsko združenje se je tudi ob tej priložnosti odločno izreklo proti izbiri prostora za gradnjo kasar- ne, a ni naletelo na u-strezen posluh. Zato je sklenilo, da bo vložilo priziv na deželno u-pravno sodišče (TAR) in zahtevalo strokovni pregled glede urbanističnih, ekoloških in gospodarskih aspektov. Združenje je tudi mnenja, da postopek ni bil pravilen, ker ni bilo predstavnika rimskega podjetja EDILPO, ki ima dela v zakupu, temveč je operacijam prisostvoval le njegov poverjenik. g ŠOLSKE VESTI LICENCI OS M. GREGORIČ - STEPANČIČ priredijo BOŽIČNICO jutri, 22. decembra, ob 13.30. Vljudno vabljeni! COS MARA SAMSA in OTROŠKI VRTEC DOMJO vabita na BOŽIČNICO jutri 22. decembra, ob 14. uri v osnovno šolo pri Domju. Vabljeni! COS IVAN TRINKO -ZAMEJSKI in OTROŠKI VRTEC RICMANJE vabita na BOŽIČNICO danes, 21. decembra, ob 14.30 v telovadnico osnovne šole v Ric-manjih. Vabljeni! DIJAKI PEDAGOŠKEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK vabijo starše, šolnike in vse prijatelje mladine na tradicionalno BOŽIČNICO, ki bo jutri, 22. t. m., ob 10.30. UCENCI IN UČITELJI COS S. GRUDEN Sempolaj-Slivno vabijo starše in prijatelje na BOŽIČNICO jutri 22. decembra, ob 14.30. KINO ARISTON - 16.00-18.05-20.10-22.15 »Domini e topi«, r. Gary Siniše, i. John Malkovich. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la be-stia«. Produkcija Walt Disney. EXCELSIOR AZ-ZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet. NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guardia del cor-po« i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »La ragazza e lo stallone nero«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Delitti e segreti«. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 »Mamma, ho riperso l’aereo«, i. Macaulay Culkin. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Ossessione d’amore«. EDEN - 15.30, 22.10 »Profonde visite anali a domicilio». Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00.»La citta della gioia«, i. Patrick Svvaitze. LUMIERE - 16.30, 19.00, 21.45 »Časa Hovvard«, i. Anthonv Hopkins, Vanessa Recf-grave, r. James Ivory. ALCIONE - 18.15, 20.10, 22.15 »Io speria-mo che me la cavo», r. Lina VVertmiiller; i. Paolo Villaggio, Marina Confalone, Paolo Bona-celli. RADIO - 15.30, 21.30 »Ossessione di una donna in orgasmo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Spet novi papirji za nove razlastitve ŠTANDREŽ / V OSPREDJU SOLIDARNOST Praznik miru in sodelovanja na pobudo rajonskega sveta Skupen kulturni spored otrok in odraslih Včerajšnji dan je v Standrežu izzvenel v znamenju miru, prijateljstva in solidarnosti. Na pobudo rajonskega sveta, društev, ki delujejo v kraju ter s sodelovanjem osnovne šole ter štan-dreških trgovcev so sredi popoldneva pripravili kulturno in družabno srečanje pred prazniki. Se prej so osnovnošolski otroci obiskali na domovih starejše krajane, jim voščili ter poklonili cvetje. Na prireditvi pred cerkvijo so recitirali in peli učenci, zatem Pa združeno člani zborov PD Standrež in Oton Zupančič. V imenu prirediteljev je udeležence pozdravil Božidar Tabaj. vse so pogostili s kuhanim vinom in slaščicami. Udeležence so pogostili (foto Studio Reportage) Danes, 21. decembra, bo ob 18. uri v Knjižnici Damir Feigel v Gorici predstavitev zbirke JADRANSKEGA KOLEDARJA za leto 1993. □ OBVESTILA V GORIŠKI STOLNICI bo drevi, ob 20.30 molitveno srečanje za mir. Prireja ga goriški dekanat v sodelovanju z župnijskimi sveti. Molitvenega srečanja se bo, poleg nadškofa Bommarca, udeležil tudi škof mons. Josip PaviCiC z Reke. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da se bo teCaj smučanja predvidoma zaCel 10. januarja. Zato bi radi Cimprej zaključili vpisovanje. Vpisovali bodo še danes, v torek in sredo od 17. do 19. ure na sedežu društva. V sredo tudi od 11. do 12. ure. Interesente naprošajo, naj v omenjenih dneh poskrbijo za vpis. In še glede prevoza: en avtobus je že zaseden, v drugem pa so še prosta mesta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V GORICI sporoCa, da bosta avtobusa za veselo silvestrovanje, 27. t.m. vozila po sledeCem razporedu: prvi avtobus ob 15.30 s Travnika, mimo gostilne Primožič, v Pevmo, Podgoro in Standrež, drugi avtobus pa ob 15.30 iz Sovodenj v Standrež. a PRIREDITVE V OSNOVNI SOLI P.BUTKOVICA v Sovodnjah bo v torek, 22. t.m., ob 10. uri skupna božična prireditev vseh osnovnih šol in otroških vrtec v sovodenjski občini. OSNOVNA SOLA A. GRADNIKA v Steverjanu vabi danes ob 11.30 na božično prireditev. Ob tej priložnosti bodo izvedli tudi nabirko za begunce. OS OTONA ZUPANČIČA vabi jutri na božično prireditev. Predstavili bodo recital s katerim so nastopili na prireditvi v Katoliškem domu. SEKCIJA SG-SRG DOM GORICA vabi na božično akademijo v telovadnci Kulturnega doma v Gorici v sredo, 23. decembra ob 20.30. Prostovoljni prispevki v dobrodelne namene. C"] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO - Verdijev Korzo 57 - tel. 531879. Sindikati: Od prodaje grafik denar za begunce Sindikati CGIL/-C1SL/UIL sporočajo, da bodo te dni izročili Kdecemn križu v No-vi Gorici novo po-Sll)ko pomoči za.be-§unce iz krajev, kjer W)a vojna. Gre za blago, ki so ga kupih s nnancnimi sredstvi Prodaje 150 grafik, ki sfiJra/p^ ^ jazpoiago J™81 Oianm Marega. zdaj so na tak na-ro zbraii 8.250.000 ^•Tajništva sindikal-zab °,rSanizacij se ?tal)ujejo za soli-St0st» sporočajo, >t&pXeračkM KRIZA / POBUDE SINDIKATOV Danes protestni sprevod delavcev šestih podjetij TRGOVINA / SODELOVANJE OB MEJI Gorica naj bo laboratorij za terciarne dejavnosti Delavci šestih industrijskih podjetij z Goriškega bodo danes dopoldne priredili protestni sprevod po goriških ulicah in shoda pred sedežem zveze industrij-cev in pred Trgovinsko zbornico. Protestirali bodo delavci tovarne Com-pensati del Friuli iz Mari ana, Officine Goriziane iz Vileša, podjetij Tech-noest in HFE iz Gorice, Roenest iz Ronk in O MI iz Romansa. Manifestacijo so sklicala pokrajinska tajništva CGIL/CI-SL/UIL spričo hitrega zaostrovanja gospodarske krize in pasivnosti odločujočih dejavnikov, ki nemočni spremljajo propadanje gospodarstva, spričo zamude v posegih ustanove Indusvi, ki je bila ustanovljena prav s ciljem reševanja kriznih podjetij. Med te sodi tovarna Compensati del Friuli v Marianu, kjer se je kriza poglobila oktobra lanskega leta, vendar obljubam navkljub ni bilo do zdaj storjenega ničesar za rešitev podjetja in zagotovitev nadaljevanja proizvodnje. Protestni sprevod se bo začel ob 9.30 pred spominskim parkom. Na delovnem obisku na Goriškem sta bila generalni tajnik vsedržavnega združenja za trgovino in turizem dr. L. Mastrobuo-no in dr. Ferrarijeva, ki pri isti ustanovi odgo-vorja za storitve. V Novi Gorici sta se pogovarjala z županom Pelhanom in odgovornimi za brezcarinsko cono pri Vrtojbi. Podrobno sta se zanimala za odnose na meji, zlasti kar zadeva blagovno menjavo in možnosti razvoja. Ob tem je odločilnega pomena dograditev prometnih, zlasti avtocestnih povezav. Predstavnika združenja sta imela tudi srečanje z delegacijo ASCOMA, pri čemer je bil izpostavljen predlog, da se vendarle reši vprašanje povračila davka IVA kupcem iz tujine, kakor tudi, da se trgovcem prizna fiskaliza-cija socialnih dajatev. Predsednik Rovis je opozoril na pravico da pri pogovorih in pripravah za obnovitev Osimskega sporazuma sodelujejo tudi krajevni strokovnjaki. Član vodstva ASCOMA Michelini je objasnil predlog, da bi v Gorici uresničili nekakšen laboratorij tudi na področju terciarnih dejavnosti. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA LEKARNA ST. 2 - ul. A. Manilo 14/a/b - tel. 480405. POGREBI Danes, 10.50 Giuseppe Di-lenardo, iz sploSne bolnišnice v Romans, 12.00 , Maria Luisa Besola Aguzzoni iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. KINO GORICA VITTORIA 20.00 - 22.00 »Non chiamarmi Omar«. Režija S. Staino. Igrata O. Muti in S. Sandrelli. CORSO 17.30- 22.00 »Pomodori verdi e fritti alla fermata del treno«. VERDI 15.30-22.00 »La bella e la bestia«. TRŽIČ COMUNALE 20.30 gledališka predstava. Nastopa II teatre di Sardegna z delom «11 vampiro«. EKCELSIOR Zaprto . Jutri 17.30- 22.00 «Sexual heights«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VCERAJ-DANES Danes, PONDELJEK, 21. decembra 1992 PETER Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 Dolžina dneva 8.39 - Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 14.15. Jutri, TOREK, 22. decembra 1992 DEMETRIJ [~3 LEKARNE Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27 decembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Drevored XX. septembra 4, Ul. Pasteur 4/1, Prosek, Milje - Mazzinijev drevored 1. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Pasteur 4/1, Ul. delPOrologio 6, Prosek, Milje - Mazzinijev drevored 1. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delPOrologio 6. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka oa 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. hi PRIREDITVE SKLAD MITJA CUK prireja razstavo VValterja Grudine še danes, 21. decembra, v HPO na Opčinah. Ogled med 17. in 19. uro. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, ra-■■zen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. BOŽIČNI KONCERT SKLADA MITJA CUK bo jutri 22. decembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kitarist Marko Feri bo izvajal dela znanih avtorjev. SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja SILVESTROVANJE, za informacije tel. na št. 863452 SLOVENSKI KLUB vabi jutri, 22. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na srečanje O SOŽITJU NEKOLIKO DRUGAČE. Naš gost bo don. MARIO VATTA, ustanovitelj Skupnosti San Martino al Čampo. Večer bo uvedla DA-MLANA OTA. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi TRADICIONALNI KONCERT 26. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni OBVESTILA BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Sli vnem danes, 21. decembra, ob 20.30. Nastopal bo kvartet »Capris«. Vabila so na razpolago pri družini Kralj v Slivnem ali pred koncertom. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite! ROJANSKO PODPORNO DRUŠTVO obvešča člane, da je sedež v Ul. Apiari dokončno zaprt in zato sprejema plačilo članarine za leto 1993 v prostorih ANPPI-ja v Ul. Crispi 3,2. nadstr. ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA priredi jutri, 22. t. m., obisk Pionirske knjižnice in knjižnice OS Poljane v Ljubljani. Odhod z osebnimi avtomobili s Trga Oberdan ob 13. uri. Informacije v NSK od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure (tel. 635629). KD IVAN GRBEC, Ul. di Servola 124, vabi vse svoje člane in prijatelje na PRED SILVESTROVANJE, ki bo v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani. Za zabavo bo poskrbel godalni Trio Venturini od Domja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi danes, 21. t.m., ob 20.30 v Peterli- novo dvorano na predbožično srečanje s tržaškim škofom Lovrencem Bellomijem. MALI OGLASI OSMICA pri Piščancih. Silvano Fer luga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domače kapljice in svežih kolin. Na zalogi ima tudi sauvi-gnon 91, zlata medalja na Vinskem sejmu v Ljubljani. NA BRISCAH pri Križu je odprta osmica. Cvetka in Mirko Briščak točita belo in črno vino z domačim prigrizkom. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih mah na št. (040) 228834. PRODAM zazidljivo zemljišče v Vrhovljah, 5600 kv. m, z vodno in električno napeljavo. Tel. na št. (040) 827621 po 20.30. PRODAM skoraj nov trisedežni divan za 400.000 lir. Tel. na št. 417120 od 13. do 14. me od ponedeljka do sobote. PRODAM avto fiat regata 100 weekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 21771. PODARIM ljubitelju živali polperzijski mucki: črnega samčka in tigrasto samičko. Tel. na št. 0038 6678756. t Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona Danila Caharija vd. Gruden Žalostno vest sporočajo sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo. Dan in mo pogreba bomo sporočili naknadno. Nabrežina, Krmin, Bern, 21. decembra 199 Ob nepričakovani izgubi drage mame Gabrijele izrekamo Tanji in družini iskreno sožalje V. A letnik 69 LESNINA BOR NABREŽINA - POSTAJA 69 TRST Tel. (040) 200282 Vošči vesele praznike * UMETNA OBRT * LESENE OBLOGE * RAZNOVRSTNI PODI * LESENE LESTVE * LAKI, LEPILA, SILIKONI * KOVINSKA OPREMA ZA POHIŠTVO * LES ZA GRADBENIŠTVO * RAZSTAVA NOTRANJIH VRAT (BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA DOBAVO IN MONTAŽO) * ZASTOPSTVO ELEKTRIČNIH STROJEV HOLZ HER in STAVER Primorski ditmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, v finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi' \ 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časoDisnih založnikov FIEG SLOVENIJA Ponedeljek, 21. decembra 1992 NOVICE STRANKE / PARLAMENT RADIODIFUZIJA / BOJ ZA MEDIJE Življenski stroški višji za 3,5 odstotka LJUBLJANA - Cene življenskih potrebščin so bile v novembru za 3, 5 odstotka višje kot v oktobru, je ugotovil osrednji državni zavod za statistiko. K novembrskemu povečanju cen življenskih stroškov so največ prispevale obleke, saj so se njihove cene v mesecu dni povečale za 10, 9 odstotka. Vzdrževanje stanovanj se je podražilo za veC kot petino, stanovanjska oprema za 4, 3 odstotka, posoda in pribor za 9, 3 odstotka, aparati za gospodinjstvo 4, 9, hrana pa za 3, 7 odstotka. Zdravila so bila dražja za 5, 4, kozmetika pa za 4, 1 odstotka. Od decembra lani so se nadpovprečno podražila stanovanja, obutev in obleka, kozmetika, zdravila, tobak, pijača in kulturne dobrine, pod povprečjem pa so ostale cene prometa, hrane, kurjave in razsvetljave. (STA) Ob koncu leta najmanj T 14.000 brezposelnih LJUBLJANA - Po podatkih republiškega ministrstva za delo je v drugem polletju brezposelnost naraščala bolj kot v prvem in se oktobra približala številu 113.000. Število brezposelnih se je povečalo predvsem zaradi mladih, ki so šele končali šolanje. Od skupaj 107.157 septembra prijavljenih na republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo kar 40 odstotkov, torej 44.000, mlajših od 26 let. (STA) Tolarski kovanci v obtoku po novem letu LJUBLJANA - Svet Banke Slovenije je na zadnji seji sklenil, da bodo tolarski kovanci in stotini v plačilnem prometu takoj po novoletnih praznikih. Slovenska vlada je s sklepom, ki je bil teden dni prej objavljen v Uradnem listu, odločila, da bodo kovanci pletilno sredstvo v plačilnem prometu. Vlada je Banko Slovenije obvezala, naj sama določi, kdaj bodo kovanci v prometu. Na podlagi teh sklepov bomo v novem letu poleg papirnatih in kovanih tolarjev v plačilnem prometu zaceli uporabljati tudi stotine. (STA) Ministrstvo za malo gospodarstvo bo poseben sekretariat v kakšnem drugem ministrstvu MARIBOR - V prihodnje ne bo veC samostojnega ministrstva za malo gospodarstvo, področje bo kot poseben sekretariat zastopano v kakšnem drugem ministrstvu. To je povedal minister za malo gospodarstvo Maks Tajnikar na seminarju z naslovom Kako pridobiti denar za podjetnike in obrtnike, ki ga je ministrstvo organiziralo za finančne svetovalce in vodje občinskih skladov pospeševalne mreže za malo gospodarstvo. Minister Tajnikar je še povedal, da je vlada na zadnji seji potrdila ustanovitev javnega zavoda kot pospeševalnega centra za razvoj malega gospodarstva. Na seminarju so predstavili tudi delovanje Sklada za razvoj malega gospodarstva, pogoje slovenskih bank za pomoC malemu gospodarstvu in možnosti za pridobivanje mednarodne pomoči za podjetnike. (STA) Pomembni predpisi Banke Slovenije LJUBLJANA - Minister za finance Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije France Arhar sta v 60. številki Uradnega Usta podpisala Navodila o vrsti dokumentacije, načinu in roku za njeno predložitev Banki Slovenije zaradi ugotovitve stanja terjatev do Iraka, Kube, LR Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega namena. Podjetja morajo zahtevek in ustrezno dokumentacijo predložiti v pregled Banki Slovenije najpozneje do konca februarja prihodnje leto. BS v isti številki UL objavlja tudi sklep o pogojih, pod katerimi imajo lahko domaCe pravne osebe in zasebniki račune v tujini. Sklep predvideva, da domača oseba lahko odpre banCni raCun v tuji banki samo pod pogojem, da to zahteva od BS. V zahtevku za odpiranje omenjenega računa pa mora oseba navesti znesek in vrsto deviz ter državo, v kateri odpira bančni račun. Centralna slovenska banka objavlja tudi sklep o obveznem poročanju o poslih v tujini, v katerem podjetja obvezuje, da pošiljajo podatke za spremljanje terjatev in obveznosti do tujine. Obveznost zadeva rezidente, ki imajo v poslovanju z nerezidenti neporavnane obveznosti oziroma terjatve, ter nere-zidente, ki imajo naložbe v tujini ah naložbe tujcev v državi. (STA) Obrtna zbornica Maribor v Unidu MARIBOR - Obrtna zbornica Maribor se je včlanila v program Unido, ki skrbi za pomoC pri industrijskih investicijah in iskanju tujih investitorjev za malo gospodarstvo. Mariborska obrtna zbornica se namerava vključiti tudi v projekt povezovanja evropske verige različnih poslovnih con. Obrtna zbornica bo sodelovala tudi v projektu Sprint, ki naj bi pospeševal investicijske dejavnosti v malem gospodarstvu skupaj z območno zbornico. (STA) Tolarske in devizne plače diplomatov LJUBLJANA - Uradni list je v zadnji številki objavil vladino uredbo o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih slovenske države v tujini. Za izračun devizne plaCe se kot osnova za obračun uporablja vrednost koeficienta za kraj, kjer se nahaja predstavništvo Slovenije. Koeficient za izračun osnovne plaCe se giblje od 5,60 za plaCo veleposlanika do 1, 80 za plaCo šoferja in administratorke s Četrto stopnjo izobrazbe. Poleg tega imajo slovenski diplomati pravico do drugih prejemkov, kot so dodatek za nezaposlenega zakonca, za vzgojo in šolanje otrok, dodatek za postrežbo vodje predstavništva, odpravniški dodatek ter dodatek za posebne pogoje bivanja in dela v tujini. Slovenski diplomati imajo poleg dodatkov tudi pravico do nadomestil, kot so dnevnice, potni stroški, stroški za reprezentanco, selitev ter nadomestilo stroškov za stanovanje. (STA) Mesec dni za pogajanja V sredo se bo prvič sestal parlament Tanja Starič V sredo bo prvo zasedanje novega parlamenta. V državnem zboru bo tretjina poslancev, ki jih poznamo iz prejšnjega mandata stare skupščine, dve tretjini pa bo novih. To bo relativno »mlad« parlament, saj je povprečna starost novoizvoljenih poslancev 43, 21 let. »Najmlajša« stranka je Jelinčičeva nacionalna stranka, v kateri je povprečna starost 40, 3 leta, najstarejša pa socialdemokratska z - v povprečju - 48 let starimi poslanci. Najstarejši poslanec je 69-letni demokrat France BuCar, ki bo zato tudi vodil prvo sejo zbora, najmlajša pa je članica nacionalne stranke Irena Oman, stara 25 let. To bo tudi izrazito moški parlament, saj je poslank med 90 elani državnega zbora samo 12. Državljanov ne bi smela skrbeti prihodnost Slovenije na področju gospodarstva, sodstva in medicine, saj med poslanci prevladujejo ekonomisti, pravniki in zdravniki, našteli pa smo tudi 14 doktorjev znanosti. Med njimi je večina pravnikov - proceduralnih in poslovniških težav torej ne bi smelo biti toliko kot v stari skupščini, v kateri so na koncu celo ugotavljali, da polovice zakonov morda sploh niso sprejeli ... Pisatelji in pesniki se očitno umikajo iz politike, zato pa v parlamentu zasledimo imena znanih novinarjev. Seveda zasedba poslanskih sedežev še ni dokončna, zagotovo se bo namreč nekaj poslancev kmalu preselilo v vladne prostore. Ce bo vladna koalicija levosredinska, bodo za štiriletni mandat v vladi poleg Janeza Drnovška verjetno kandidirali tudi Herman Rigelnik, med demokrati Igor Bavčar in Dimitrij Rupel, socialdemokrata Janez Janša in Jože PuCnik ter zeleni Peter Tancig. Ce bi se v koalicijo vključili tudi krščanski demokrati, Lojze Peterle ne bi ostal poslanec, saj bi mesto zunanjega ministra zagotovo pripadlo predstavniku druge najmočnejše stranke. Ce pa bi bila koalicija desnosredinska, kot predlaga ljudska stranka, bi za službo v vladi verjetno kandidirali tudi Ludvik Toplak, Janez Podobnik... Tudi razdelitev vodilnih mest v parlamentu je odvisna od koalicijskega dogovora. Vse stranke, še posebej pa »velika trojica«, imajo pripravljene kandidate za predsednika in oba podpredsednika državnega zbora, pogajanja (seveda za zaprtimi vrati) pa se začenjajo danes. Prvotna različica - da naj bi predsednik postal liberalni demokrat, podpredsednika pa krščanski demokrat in poslanec združene liste - se je v zadnjih dneh že nekajkrat obrnila na glavo. Vsi, ki se ukvarjajo z vladno kombinatoriko, se namreč zavedajo, da bodo pri delitvi oblasti funkcije v parlamentu in v drugih ustanovah skoraj enako pomembne kot ministrski stolčki. Prvič zato, ker bo vladnih resorjev zagotovo manj kot doslej (od sedanjih 27 jih bo ostalo samo 14), in tudi zato, ker bo v naslednjih štirih letih silno pomembno, kdo bo nadzoroval - na primer -finančno policijo, RTV ali kdo bo na Čelu vrhovnega sodišča. Drnovšek je spomladi sestavljal vlado veC kot mesec dni, tokrat pa bi se morala pogajanja končati (tako menijo poznavalci) v prvi polovici januarja. Ustava ne predvideva nikakršnih rokov, vodje poslanskih klubov pa so se dogovorili, da naj bi parlament vlado imenoval v približno treh mesecih. Mandatar potem lahko upa, da se v šestih mesecih ne bo »zgodila« konstruktivna nezaupnica, kot potihem že napovedujejo najbolj bojeviti iz vrst najbolj verjetne nove opozicije. Po zamenjavi oglasne agencije sledi tožba RM International, ki se je do 1. decembra imenoval MM2, je najbolj nenavaden slovenski radio International v imenu ni brez razloga, saj ga slišijo Avstrijci na Koroškem in Štajerskem, Madžari skoraj do Budimpešte, radi ga poslušajo tudi v Zagrebu. Po evropskih merilih je tudi njegova dobičkonosnost, saj predstavlja glavni vir dohodkov Radia Maribor, ki je predvsem zaradi RM International daleC najsamo-stojnejša radijska hiša v sicer centralizirani strukturi slovenske RTV. »Ob spremembi imena smo morali biti kar spretni, da smo ga prodali. Toda zamenjali smo le oglasno agencijo, ki v Avstriji trži naš program,« pojasnjuje odgovorni urednik Peter Habjanič. Oglasna agencija je pravzaprav dunajski Radio CD International, ki oddaja svoj program iz Bratislave in je hud trn v peti avstrijskemu radiu 03. Radio CD oddaja iz zgradbe bratislavskega radia. Pol ga je že kupil, v avstrijskih medijih pa je razširil tudi vest, da je kupil mariborski MM2. A gre »le« za zakup 525.600 letnih minut ... Nova agencija, ki je ekskluzivni prodajalec oglasnega Časa RM International, je v posel, za katerega Radiu Maribor letno zagotavlja 13 milijonov šilingov, zagrizla zelo resno. Uroš Mencinger Brez posla pa je ostal koroški Slovenec Franz Šmid, lastnik podjetja MM2, oglasne agencije in trgovec z nepremičninami iz Celovca in Gradca, ki maha z menico vredno 7, 5 milijona šilingov. Ta naj bi Franzu Šmidu ob ukinitvi MM2 (ali spremembi imena) zagotavljala od Radia Maribor (s tem pa slovenske RTV) plačilo tako velikega zneska odškodnine. Menico je videl tudi v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Peter Mori, ni pa videl pogodbe, zatu je Šmidu svetoval naj uporabi pravna sredstva. Po zakonodaji ima Franz Šmid tri leta Časa za tožbo: »Tožil bom, Ce bo Leo Kremžar še naprej direktor Radia Maribor. Ce ne bo, bom menico javno raztrgal!« In kaj o menici pravi Leo Kremžar: »Šmid je menico ponaredil! Tudi sam sem mu rekel, naj kar toži. Takoj ko bo to storil, ga bom tožil zaradi ponarejanja mojega podpisa. Nobene takšne menice namreč nisem podpisal. Pri vsem skupaj gre le za umazano igro, ki jo igrajo užaljeni Šmid in tisti, ki so proti moji ponovni kandidaturi za direktorja Mariborskega Radia.« S tem pa še ni konec milijonskih zneskov, ki so povezani z nekdanjim MM2 in sedanjim RM International. Radio Maribor na graškem sodišču za 2, 7 milijona šilingov toži nekega gospoda Alatija, že zaprtega zaradi preprodaje mamil, ki je imel z Mariborskim Radiom reklamno pogodbo, pa je ni izpolnil. Dunajska firma Antenne Austria, ki se je imenovala tudi BMC in sodi med fantomske firme, ki jih na njihovem naslovu nikoli ne najdeš, pa dolguje Radiu Maribor po reklamnih pogodbah pet milijonov šilingov. Franc Šmid: »Zakaj Kremžar tega denarja ne iztoži?« Leo Kremžar: »Pravniki ravnokar pregledujejo ta primer. Seveda bomo tožili, tudi Šmida, ki nam je prav tako zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti dolžan veliko denarja.« Program, vreden 13 milijonov šilingov na leto Foto:TRIO TRADICIJA / LONČARSTVO RAZKRIŽJE Lonci in birokrati Vse večje zanimanja za tečaje lončarsta - težave z birokracijo Rajko Marušič Ena fara, dva duhovnika Po božiču bodo dobili gostujočega duhovnika Goran Ohman Devetdeseta leta so zaradi postmoderne zazrtosti v preteklost gotovo leta, v katerih bo še bolj naraslo zanimanje za tradicijo, za skoraj pozabljene stvari in dejavnosti, ki jih zelo na široko označuje ime kulturna dediščina. To lahko opazimo tako na različnih bolšjih sejmih in v antikvariatih kot tudi pri oživitvi nekaterih tradicionalnih dejavnosti. Lončarstvo je ena najstarejših obrti: lončeni predmeti so bili sicer namenjeni vsakdanji uporabi, toda zelo pomemben je bil tudi njihov videz. Danes se keramika vrača v vsakdanje življenje, z njo pa tudi nekatera področja kulturne dediščine. Igor Bahor je še ne tridesetletni lonCar, svoji delavnici ima v turistični Topolšici in v Šoštanju, kjer ima tudi redne teCaje lončarstva, za katere je vedno veC zanimanja. Tako so ga konec novembra povabili tudi v Slovenski etnografski muzej, kjer je vodil dve skupini tečajnikov. Glede na to, da si eden najmlajših lončarjev, me zanima, kaj lahko napelje mladeniča, ki ni s kmetov, na to, da se loti lončarstva? Najprej me je zanimal nakit, potem pa sem se hotel naučiti obdelave keramike. Takrat, pred devetimi leti, je sicer bilo nekaj tečajev, a se nisem naučil toliko, da bi lahko delal sam, zato sem poiskal lončarja, ki mi je pokazal, kako se to dela. To je bil Slavo Skoda, doma iz okolice Šentjerneja na Dolenjskem, sedaj pa ima lončarsko delavnico blizu L ju-bljane. Sel sem k njemu, stvar je postajala vse bolj zanimiva in tako sem ostal kar tri leta. Ponudil sem se mu za nekakšnega vajenca. ZaCel sem spoznavati tradicijo, ki jo je podedoval. Potem sem začel iskati še druge lončarje in se seznanjati z drugačnimi načini izdelovanja keramike, tudi v tujini. Kakšen je lončarski tečaj? Glavni namen tečajev je seznanjanje z osnovnimi lončarskimi tehnikami, v ospredju pa je tudi ohranjanje lončarske dediščine. Težava je v tem, da je vreteno, osnovno lončarsko orodje, eno najbolj zahtevnih orodij za oblikovanje keramike in treba je ogromno vaditi. V enem tednu, kolikor traja teCaj, se ljudje ne morejo naučiti dovolj, da bi postali lončarji. Naučim jih nekaj osnovnih prijemov pri delu z vretenom, nekako v petih dneh pa jih tečajniki že znajo združevati. Na koncu že lahko naredijo lonec, ki je osnovna oblika pri lonCarjenju. Kaj je tradicionalno slovensko lončarstvo? Ali je to ornamentika, so to specifične oblike, je to način dela ali pa glina, ki jo dobimo na našem področju? Rekel bi, da vse to. Po mojem je morda vseeno najpomembnejša oblika. Del tradicije je tudi tehnološka izvedba, stari recepti za glazure, žganje v preprostih pečeh, v katerih ne moreš doseči zadovoljive temperature in pritiska. Tradicija se seveda ves Cas spreminja, zdaj lahko te stvari tehnološko izdelamo bolje. Poleg tega starih receptov s strupenimi glazurami danes ne uporabljamo veC. Tudi pri pripravi materiala moramo paziti. Tvoji izdelki niso vezani zgolj na slovensko dediščino? Ne, moja osnovna dejavnost je sicer izdelovanje tipičnih tradicionalnih predmetov, delam pa tudi unikatno, sodobno oblikovano keramiko, tudi z unikatnimi tehnikami. Ukvarjam se še s storitvami, organiziram teCaje in delavnice. Trenutno vodim trimesečni teCaj, na katerem so tri skupine tečajnikov. Ne morem pa niti brez trgovske dejavnosti, poskušam izdelati mrežo, po kateri bi izdelke prodajal na Cim več mestih v Sloveniji. Želel bi tudi izvažati. Ali je pri nas mogoCe živeti od lončarstva? Kako je s statusom? No ja, da se. LonCar je seveda obrtnik. Lončarstvo je domača obrt, status domačega obrtnika pa podeli Komisija za preverjanje izdelkov domače obrti pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije. Komisija tistim, ki obvladajo svoj posel, ne dela težav. Te pa se začenjajo na lokalni ravni, v občinah. S to birokracijo je zelo težko, ker ne razumejo, da domači obrtnik ni v enakem položaju kot avtomehanik, saj se ne ukvarja s tako pridobitni-ško dejavnostjo. Sem lončar, imam status lončarja, nisem pa odprl domaCe obrti, ker je to »birokratsko»precej zapleten postopek. Ugodneje je bilo ustanoviti podjetje. Sedaj sem lonCar, zaposlen v podjetju. Moji izdelki so izdelki domaCe obrti. Ali si zadovoljen s tem, kako država skrbi za domačo obrt? Zdi se mi, da bo le še bolj izumirala. Ce se ukvarjaš s takšno dejavnostjo, ni dovolj, da obvladaš svoje delo, ampak se moraš spoznati še na cel kup drugih, postranskih zadev, na davkarijo, na zakone, ki se spreminjajo -poslovati moraš in biti moraš podjeten. Starejši lončarji ne morejo slediti stvarem, ki se tako hitro spreminjajo. Ce jih bodo še bolj pritisnili z davki, bodo nehali delati. V glavnem so samouki s podedovanim znanjem, praviloma brez izobrazbe. Po štirih mesecih, ko je bila cerkev na Razkri-žju zaprta, je bila vCeraj v njej že druga nedeljska maša. Maša je bila najprej v hrvaškem, nato pa še v slovenskem jeziku. Maševal je župnik Stjepan Slavicek, obisk pa je bil, še posebej pri slovenski maši, skromen. Popoldansko mašo, ki je v celoti potekala v slovenskem jeziku je včeraj prvič daroval ljutomerski duhovnik. Svojega slovenskega duhovnika pa Ra-zkrižani še vedno nimajo. Sporna vprašanja o pristojnosti cerkvenih oblasti se vlečejo že desetletja, uporaba slovenskega jezika pa je postala aktualna predvsem po 11. vatikanskem koncilu leta 1964. Takrat je bil sprejet odlok, da se bogoslužje opravlja v maternem jeziku. Farani Razkrižja so lahko mašo namesto v latinščini poslušali v razumljivem, vendar tujem jeziku. Do zapletov je prišlo letos spomladi, ko je Slovenija uradno postala mednarodno priznana država. Krajani so zahtevali priključitev razkriške fare k mariborski škofiji ter izvolili odbor, ki jih bo zastopal. Ko so ugotovili, da njihovih prošenj resno ne obravnava ne cerkvena in ne posvetna oblast, so se odločili za skrajni korak - zaprli so svojo cerkev. Novembra je delegacija krajanov obiskala še Vatikan. Njihov trud je rodil sadove. 3. decembra so se v Mariboru sestali z nuncijem dr. Luigijem Celattom, papeževim odposlancem v Sloveniji, ter mariborskim škofom dr. Krambergerjem. Oba sta jim zagotovila, da so v Vatikanu sklenili ra-zkriško faro prenesti pod upravo mariborske škofije. Pisni dekret naj bi zagrebška in mariborska škofija dobili do konca letošnjega leta, kot možen datum pa je bil omenjen tudi božic. Krajani se strinjajo, da lahko počakajo še do konca leta, vendar niso pripravljeni sprejeti nobenih kompromisov oz. začasnih rešitev. Pri nekaterih se poraja tudi dvom v hitro rešitev težav, saj Celatto in Kramberger nista dala nobenega pisnega zagotovila. Škof Kramberger je sicer omenil, da je duhovnika za Razkrižje že določil, imena pa še ni hotel zaupati. Duhovnik bo imel maše ob nedeljah in praznikih, na željo faranov bo opravljal vse ostale verske obrede, od krsta, poroke, do obreda ter izdajal cerkvene listine. Dotlej naj bi maše v slovenščini vodil gostujoči slovenski duhovnik-Stjepan Slaviček bo do nadaljnjega še ostal ra-zkriški župnik, čeprav je odbor krajanov obsodil pogovore, ki jih j® imel z njim mariborski škof, Ceš da so za visokega cerkvenega dostojanstvenika ponižujoča. Igor Bahor, najmlajši slovenski lončar Foto: Rajko Marušič ________SRBIJA / VOLITVE___ Mrtve duše na volilnih spiskih Poničevi volilci se bojijo goljufij Bogo Samsa viziji pa so zmontirali lažne posnetke... Odšel je na Kosovo, zbral svoje stare mitingaše z Bogdanom Kecmanom na Čelu in avtobusna kolona se je odpravila v Niš. Slika se je ponovila: pred tribuno Kosovarji s policijo za hrbtom, za njimi pa niška množica, ki je vse prevpila. Podobno je bilo v Vranju, Leskovarju in drugod. Prevažal se je s helikopterjem in se zelo težko gibal, saj je imel pod obleko težak oklep. Neprestano je bil obkrožen z osebno stražo. Možnosti, da bodo izidi pošteni, je zelo malo. Po vseh različicah bodo naslednji tedni vroCi. Miloševič ima na svoji strani 70 tisoč policajev, iz JLA je sprejel na tisoče oficirjev, lahko računa na 7 tisoC Arkanovih kriminalcev in na večje število oboroženih iz krajin, Ker-tes pa je v zadnjih dneh delno oborožil člane SPS. A tudi DraškoviC ima oborožene.pristaše. Vsa Srbija je polna orožja in vsi se bojijo romunske različice. Panič je v soboto v Užiški ulici praznoval svojo družinsko krstno slavo, vCeraj pa je dopolnil 63 let. Povsod so ga sprejeli zmagoslavno: Niš je v celoti njegov, prebudil se je tudi srbski Jug. Slobodan Miloševič glasuje (Telefoto: FaH) BEOGRAD - Sedemdesetletni invalid Aleksander Petrovič s svojo ženo že ve C kot štirideset let stanuje v ulici Lepe Sta-menkovič. Zena je glasovala, njega pa ni na volilnem seznamu. Pred voliščem številka 1 v poslopju pete beograjske gimnazije jezno kriči in protestira. S sosednjega volišča številka 2 se sliši podoben vik in krik. Mlajša sociologinja se je usedla pred mizo z volilnimi skrinjicami: »Nihče ne bo odločal o moji usodi!« Predsednik volišča ji grozi in tudi navzočnost dopisnika Republike ne pomaga: ni je na seznamu, zato nima pravice do glasovanja, Čeprav ima potrdilo. Molči naj in izgine. Tanjug poroCa iz Smedereva, Valjeva, Vojvodine, celo iz Prištine, kjer so volišča odprta samo za Srbe, da so povsod množice razburjenih ljudi, ki so jih Črtali z volilnih seznamov. Hkrati pa se sliši poplava govoric o volil-cih, ki so se Čudežno prikradli na sezname. V Valjevu je neki starec izvedel, da bosta glasovali dve povsem neznani osebi, ki baje stanujeta pri njem. V Četrtem nadstropju hotela Moskva sestankuje šest Čistilk. Kako boste glasovale? Odgovor je ja- sen: »Mladi so za Paniča, stari za Miloševiča.« Pet je mladih, starejša pa pojasni, da je za Miloševiča, ker »želi mir in srbsko dostojanstvo«. Očitno je v zadregi, ni C pa ni nerodno preostalim, zlasti ne najmlajši, ki jo nahruli: »Ti si za blokado, za lakoto in vojno!« Odvetnik Rajko Dani-lovič ni le odličen pravnik, ampak tudi izredno dobro obveščen Človek. Prepričan je v veliko zmago novega demokratičnega gibanja, obenem pa tudi v velike volilne goljufije. S seznamov so črtali veC kot dvesto tisoC režimu nenaklonjenih vo-lilcev in vpisali najmanj toliko beguncev iz srbskih krajin, ki ne bi smeli glasovati. Sodišče pa je na pritožbo tega odvetnika univerzitetnih študentov kljub pritiskom in režimskemu ukazu razsodilo strogo po zakonu. Miloševič si ni drznil prirediti mitinga v Beogradu. Toda tudi na zaostalem in nepismenem Jugu ga niso lepo sprejeli. V Cacku je zbral svoje privržence pred skupščino, množica pa je začela tuliti »Sadam, Sadam«, »Stran, rdeCa banda« in še hujše psovke. Govoril je nekaj minut in zbežal v avto, ki so ga dobesedno prekrili s pljunki. Na tele- ODMEVI Rusija in srbske volitve MOSKVA - »Politične sile, ki podpirajo nacionalistični režim v Srbiji, s svojo podporo grozijo tudi muslimanom v nekdanji Sovjetski zvezi,« je pred tretjim kongresom Demokratične stranke povedal ruski zunanji minister. Andrej Kozirjev je s tem odgovoril na resolucijo, ki jo je v petek sprejel ruski parlament. Večinoma konservativno najvišje politično telo je namreč pozvalo zunanje ministrstvo, naj ukrene vse potrebno, da prepreči vojaško posredovanje na tleh nekdanje Jugoslavije. »Nevarnost vračanja nacionalističnih sil je velika,« je poudaril ruski zunanji minister, ki verjame, da je edina alternativa demokratični zunanji politiki kaos nacionalizma z vladavino mafij. »Lahko spreminjamo zunanjo politiko, a tudi kompromisi imajo svoje meje,« je povedal šef ruske diplomacije in s tem opomnil, da pri pogajanjih o novi ruski vladi ne bo sprejel korenitih sprememb v dosedanji usmeritvi ruske diplomacije. Doslej je Rusija v mednarodnih sporih večinoma sledila politiki Zahoda, Čeprav z zamikom, konservativne sile na ruskem političnem prozorišCu pa vse glasneje zahtevajo, naj se Rusija spet postavi na stran nekdanjih zaveznikov, med katerimi sta tudi Irak in Srbija. (AFP) VZHODNA EVROPA Novo območje svobodne tigovine RAZMIŠLJANJE OB NAJNOVEJŠIH POBUDAH MEDNARODNIH POSREDNIKOV V BOSNI Bosna ne more zaupati Cyrusu Vanceu, lordu Ownu ali Aliju Izetbegoviču Nijaz Hamza Slovenski vojaški analitik Anton Bebler je imel prav, ko je trdil, da bo Srbija po zavzetju načrtovanega ozemlja v Bosni, ponudila mir in pozvala mirovne sile Združenih narodov na sedanje bojne Črte. Vendar pa ni imel prav, Ce je verjel, da je tudi v Bosni politik, ki bi podpisal kapitulacijo in da bi ga pri tem podprl tudi narod, ki ga predstavlja. Ponujeni«mirovni načrt«, nad izdelavo katerega je bdel predsednik takoi-menovane Jugoslavije Co-sič, odobril pa predsednik Srbije Miloševič, je pravzaprav poziv bosanski vlad, naj kapitulira, Čeprav predvideva vrnitev desetih odstotkov osvojenega bošnjaškega ozemlja. Nekateri zahodni diplomati so predsednika Izetbegoviča že prepričevali, naj ob nekaterih kompromisih sprejme ponujeno prekinitev vojne in se sprijazni z rezultati dosadanje vojne kampanje. Usodn se zdi pokanje vezi zaupanja, ki je Bosno povezovala s svetom in dajala legitimnost Izetbegovi-čevi poziciji na mirovnih pogajanjih. Le kak dan pred začetkom vojne proti Bosni je Izetbegovič, ki je verjel Zahodu, upal, da mu bodo pomagale islamske države. Izetbegovičevi krediti so se zaceli tanjšati s prvimi granatami, ki so padle na Sarajevo, z njegovo izjavo, da se Bosna ni pripravljala na notranjo in zunanjo agresijo, dokončno pa je to postalo jasno po sprejetju preoblikovanega starobosanskega grba za uradni državni grb, po uvedbi in splošnem sprejetju simbolov starobosanske provenience v vojski BiH...in z marginalizira- njem (islamskih) simbolov. Na rob je potisnjena tudi bosansko-hercegovska islamska verska skupnost. Njena vloga se vse očitneje usmerja le na zbiranje in razdeljevanje človekoljubne pomoči in pokope padlih. Te spremembe so nekateri nehosanski opazovalci nepazljivo in malce vzneseno ocenili kot rojevanje nove civilizacije. Vendar pa gre v bistvu le za psihologijo množic, a v bosanskem primeru za lahko pojasnljiv proces. Ta nezvest, kar naenkrat neveren narod, se po sili razmer obrača k tistemu, kar mu je najbližje: k svojim etničnim koreninam in svoji hereziji v političnem smislu. Na tem je zasnovana tudi retorika in delovanje opozicijskih strank. Kar nekaj stvari kaže, da v bosanskih vojski prevladuje vpliv opozicije, viden pa je tudi v Platformi predsedstva BiH v času vojne. Pa tudi predlog Vancea in Ovvna o prihodnji ureditvi BiH je tak, kot da bi ga pisali Izetbegovičevi politični tekmeci. Onadva pravgotovo ne bosta dopustila sprejetja Ka-radžičevega mirovnega predloga. Kaj pa mislita o odnosu sveta do Bosne pa je sarkastično povedal eden od sarajevskih umetnikov, ki so še ostali v mestu. Dejal je, da verjame v vojaško posredovanje, vendar ga ne bi presnetih, Ce bi namesto oporišč srbske vojske okrog Sarajeva bombardirali obkoljene Sarajevčane. Zavezniška letala so konec koncev tudi pred petdesetimi leti, najverjetneje samo slučajno, zgrešila nemške vojaške enote v bližini Sarajeva in bombe stresla na civilne predele in begunsko taborišče. FRANCIJA / ŠKANDAL Bivšemu premiera bodo sodili zaradi okužene krvi NEMČIJA / NEONACIZEM Židovski skrajneži grozijo nemškim neonacistom oko, zob za zob.« Na Razočarani Herve. (FaH) PARIZ - Spodnji dom francoskega parlamenta je sprejel resolucijo, ki predlaga sojenje nekdanjemu francoskemu ministrskemu predsedniku Laurentu Fabiusu in nekdanjima ministroma za socialno skrbstvo in zdravstvo Ge-orginu Dufoixu in Edmondu Herveju zaradi afere z okuženo krvjo. Obtožnico so predložili senatu in naj naj bi jo sprejeli danes. Obtoženi se bodo morali zagovarjati pred posebno komisijo, ki bo mnenje posredovala vrhovnemu sodišču, Ce se bo odločila za sojenje. Fabius, Herve in Dufoix so bili elani vlade med letoma 1984 in 1985, ko je prišlo do razpečevanja krvi. Afera z okuženo krvjo je pretresla vso Francijo. Za aidsom je umrlo že več kot 300 hemofilikov, ki so zaradi malomarnosti prejeli okuženo kri, veC kot 120 pa je še okuženih. Fabius je odklonil, da bi kot poslanec socialistične stranke glasoval o lastni obtožnici. Pod pritiskom strankarskih kolegov je na glasovanje pristal, glasoval za lastno obtožnico in imel pri tem ves čas občutek, da je nedolžna žrtev desničarskih nasprotnikov. BONN - Izraelska skrajno desničarska skupina, imenovana Liga za obrambo Zidov, namerava v naslednjih tednih poslati v Nemčijo tri pripadnike svojega »oddelka za hitre akcije«. Ubili naj bi pet ali šest neonacističnih voditeljev. »Ce nemške oblasti ne bodo poskrbele za neonaciste, moramo to storiti mi. Napadli jih bomo in pobili,« je povedal pred kamerami Spiegel TV eden od treh elanov načrtovane skupine. Predsednik Lige za obrambo Zidov rabin Baruh Ben Jusef pa je dodal: »To pravico nam daje Biblija. Oko za vprašanje o možnih posledicah, ki bi jih takšna operacija lahko imela za nemške Žide, je rabin dejal: »Židje v Nemčiji so v vsakem primeru vlaCuga-rji, če pa jih bo naša akcija, primorala, da bodo emi-grirali v Izrael, bo to Čudovito.« Predsednik glavnega sveta Zidov v Nemčiji Ignatz Bubis je na vse to odvrnil, da bi domnevni morilci naredili bolje, Ce bi šli delat. AFP je danes sporočil, da so štirje zakrinkani možje ukradli orožje iz skladišča nemške vojske v Potsdamu. (STA, AFP) Neonacist Dienel NOVICE Srednjeevropska pobuda o BiH GRADEC - Zunanji ministri držav Srednjeevropske pobude so v nedeljo v Gradcu na predlog slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla sklenili seznaniti administracijo ZDA in generalnega sekretarja ZN Butrosa Galija s svojimi pogledi na vojno v Bosni. V delegaciji, ki jo bo vodil avstrijski zunanji minister Alois Mock, bosta poleg slovenskega še madžarski in poljski zunanji minister, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Nova žrtev srbske policije PRIŠTINA - Za posledicami mučenja je v nedeljo na policijski postaji v Prištini umrl sedemintridesetletni Albanec Adem ZeCiraj iz Brovine pri Djakovici. To je letos že 23. žrtev srbskega nasilja na Kosovu in šesta, odkar se je začela volilna kampanja v ZRJ. Tamkajšnji odbor za človekove pravice in Demokratska zveza Kosova ostro protestirata in pozivata mednarodno javnost, naj ukrepa. (Shkelzen Maliqi) Operacija »Vrnimo upanje« se nadaljuje MOGADIS - V pristanišču Kismajo na jugu Somalije se je v nedeljo izkrcalo še 300 ameriških marincev in belgijskih padalcev. Enote se že pripravljajo na zavarovanje letališča in pristanišča v Kismaju ter varovanje koridorjev proti Moga-dišu, Boidoi in Bali Doglu. Poleg tega nameravajo ameriške vojaške sile vzpostaviti televizijsko mrežo za informiranje vojakov, saj je v Somaliji trenutno vsa infrastruktura neuporabna. Zaradi tega je neznana tudi usoda 30 tovornjakov s človekoljubno pomočjo, ki je izginila severno od Mogadiša, kjer še niso nameščene vojaške skupine za nadzor. (STA, AFP, Telefoto: FaH) Umor vodje parlamentarne koalicije DUSANBE - V Tadžikistanski prestolnici so v soboto elani prokomunisticne skupine ubili vodjo opozicijske islamsko-demokratske koalicije in parlamentarca Saheba Nazarova, je sporočila koalicijska stranka Ljudska demokratična fronta. Dušanbe že veC kot teden dni nadzorujejo prokomunisti in izrabljajo premirje, ki ga je razglasila ruska vojska v Tadžikistanu. (STA) Pregnani Palestinci se pritožujejo na višje sodišče JERTT7.AT.EM - Izraelsko vrhovno sodišče je v nedeljo začelo proučevati pritožbo 415 Palestincev, ki so jih v Četrtek izgnali iz Izraela. Izgnani Palestinci se bodo namreč morah vrniti, ker jim je Libanon odrekel gostoljubnost. Član izraelskega vrhovnega sodišča Aharon Barak pa je izjavil, da ima Izrael sicer pravico izgnati svoje državljane, vendar jim mora pri tem zagotoviti sprejem v državi gostiteljici. (STA, AFP, Telefoto: FaH) Rdeči Kmeri izpustili 11 talcev PHNOM PENH - Uporniški Rdeči Kmeri so v nedeljo izpustili še 11 ugrabljenih pripadnikov modrih Čelad, ki so jih zadrževali na vzhodu države in jim grozili s smrtjo. Kot je povedal predstavnik ZN v Kambodži Erič Falt, je pri Brezpogojni izpustitvi pomagal general Rdečih Kmerov Nuon Bunna. Vodja upornikov Kieu Samphan pa je princa Sihanuka pisno obvestil, da je pod določenimi pogoji pripravljen uresničiti mirovni načrt, s katerim bi končali državljansko vojno v Kambodži. (Hina, Reuter) 90 alžirskih vojakov pred sodiščem AL2IR - Alžirski dnevnik El VVatan je sporočil, da so v Bešarju blizu maroške meje zaceli soditi 90 oficirjem in vojakom, ki jih dolžijo zarote proti državni varnosti. Sodelovali naj bi pri operaciji destabilizacije vojske. Vodil jo je oficir Sušan, povezan z Islamskim oboroženim gibanjem, ki si prizadeva ustanoviti islamsko državo. (STA, AFP) »Prave« iraške vojaške vaje BAGDAD - Enote iraške vojske so na jugu Iraka, kjer ZDA, Velika Britanija in Francija nadzorujejo iraški zračni prostor, izvedle vaje s pravimi naboji, sporoča agencija INA. Natančnega datuma vaj, imenovanih Scit Basra, pa ne navaja. Basra, glavno iraško obmorsko pristanišče, namreč leži na ozemlju, kjer so se Šiiti po porazu iraške vojske v zalivski vojni uprli režimu Sada-ma Huseina. (STA, AFP) IZIDI MOŠKA C-l LIGA IZIDI 8. KOLA: La Sedla - Copat Pordenone 1:3 (17:16, 2:15, 9:15, 7:15); Riviera del Brenta -Valprapor Imsa 3:2 (15:10, 15:12, 9:15, 11:15, 15:10); Petrarca PD - Noventa PD 3:1 (12:15, 15:8, 15:9, 15:3); Maniago - Vivil UD 1:3 (15:10, 8:15, 10:15, 14:16); Mussolente - Mogliano TV 3:2 (15:8, 15:3, 11:15, 9:15, 19:17); Montecchio VI - S. Giustina BL 3:2 (13:15,15:11,15:7,11:15, 15:10); Marzola TN - Schio VI 3:0 (15:5, 15:5, 15:5). VRSTNI RED: Riviera 16, Valprapor Imsa 14, Copat Pordenon 12, Mogliano, Montecchio in Mussolente 10, San Giustina, Petrarca PD in Vivil 8, Nova Gens in Marzola TN 6, La Sedia in Maniago 2, Jockey Schio 0. PRIHODNJE KOLO (6.1.): Valprapor Imsa - Copat Pordenone; S. Giustina - Riviera del Brenta; Vivil UD - La Sedia; Maniago PN - Marzola TN; Jockey Schio VI - Petrarca PD; Mogliano TV -Montecchio VI; Noventa - PD - Mussolente VI. ŽENSKA C-l LIGA IZIDI 8. KOLA: Vivil UD - Battisti TN 3:1 (16:14, 15:11, 12:15, 15:11); Mogliano TV - Bor Tombo-lini 2:3 (14:16, 15:6, 9:15, 15:9, 11:15); Altura Omse - Pav Martignacco 3:0 (15:4, 15:9, 15:7); Marzola Povo TN - Fontane TV 1:3 (8:15,15:13, 9:15, 10:15); Koimpex - Biadenese VI 3:0 (15:2, 15:2, 15:13); Cus UD - Lasalle Vi 2:3 (6:15, 3:15, 15:6, 15:10, 11:15); Pav UD - Kennedy UD 3:0 (15:11,15:4,15:4). VRSTNI RED: Camst Pav Udine in Bor Tomboli-ni drinks 14, Fontane TV in Marzola Povo 12, Mogliano Veneto, Kennedy in Vivil Villa Vicen-tina 10, Battisti TN 8, Koimpex in Lasalle Romano 6, Cus Udine in Biadenese 4, Altura Omse 2, Pav Martignacco 0. PRIHODNJE KOLO (6.1.): Bor Tombolini - Battisti TN; Lasalle VI - Mogliano TV; Fontane TV -Vivil UD; Povo TN - Pav UD; Kennedy UD - Altura Omse; Biadenese VI - Cus UD; Pav Martignacco - Sloga Koimpex. MOŠKA 02 UGA IZIDI 8. KOLA: Porcia - Olimpija CDR 2:3 (15:8, 13:15, 7:15, 15:9, 14:16); Mossa - Cremcafih 1:3 (7:15, 8:15, 15:10, 8:15); Sacile - Prata 3:0 (15:3, 15:4, 15:6); Flebus - Rozzol 1:3 (15.11, 12:15, 11:15, 12:15); Tolmezzo - Sloga 0:3 (11:15, 14:16, 14:16); Ipem Buia - San Vito 3:2 (12:15, 15:5. 12:15,15:12, 15:8); prost Bor. VRSTNI RED: Cremcafib in Sacile 14, Mossa in 01ympia 10, Flebus in Prata 8, Porcia, Sloga, Ipem buia, Rozzol in San Vito 6, Tolmezzo 2 in Bor 0. (Sacile, Prata, Ipem Buia, Rozzol in San Vito imajo tekmo vec) PRIHODNJE KOLO (6.1.): Cremcaffe - Olimpija CDR; Sloga - Mossa; Prata - Porcia; Sacile - Ipem Buia; Rozzol - Tolmezzo; Bor - Flebus; prost San Vito. MOŠKA C-l LIGA / ZA VALPRAPOR IMSA — 1. poraz V Fiessu d'Articu usoden 5. niz ŽENSKA C-l LIGA / BOR TOMBOLINI V MOGLIANU Spet odlične Plove izbojevale točki proti močnim nosprotnicom in v resnično izredno težavnih okoliščinah : Riviera - Valprapor Imsa 3:2 (15:10, 15:12, 9:15,11:15,15:10) VALPRAPOR IMSA: A. Feri (7+17), Stabile (9+11), M. Feri (2 + 6), Buzzinelli (6+6), Berza-cola (1+4), Prinčič (3+8), Superga (5+5), Petejan, Florenin, Paoletti (0+2). Valpraporovi odbojkarji so doživeli prvi letošnji poraz, klonili pa so pred nasprotnikom, s katerim so do zdaj delili prvo mesto in neprema-ganost v prvenstvu. Ozračje na tekmi je verno odražalo pomembnost nastopa. Fiesso d’Artico je vas, ki naravnost živi za svojo odbojkarsko ekipo, Čeprav tu odbojkarske tradicije ni in Riviera je razmeroma novo društvo, ki se je v nekaj letih takorekoC iz niCa prav letos (tako kot Goričani) povzpelo do državne lige. Tako je bila dvorana nabito polna, domači navijači pa so z glasnim in organiziranim, a korektnim navijanjem ves Cas bodrili svojo ekipo. Tudi napetost je bila na višku, bolj pod pritiskom pa so očitno bili gostje, ki so pričeli podrejeno. V prvih dveh setih so valpraporovci igrali slabo, sprejem je bil nezadosten, napad pa predvidljiv in neučinkovit. Vrh tega so gostje zaradi lastnih napak nasprotniku podarili 9 oziroma VValter Prinčič (3+8) 8 točk. Mlademu Paolettiju, ki je spet nadomestil bolnega Lutmana (gripo pa ima tudi rezervni podaj aC Rigonat), tokrat ni šlo in trener Zamo ga je kmalu zamenjal z bolj izkušenim Prinčičem, ki je dobro opravil svojo nalogo, posebno pri mreži, in po dolgem Času spet odigral skoraj celo tekmo. Malo zatem je na igrišče namesto Mitje Ferija vstopil še Superga. Proti koncu drugega seta je bilo že mogoče zaznati, da se razmerje sil na igrišču počasi spreminja. Valpraprovci visokega zaostanka 14:8 sicer niso nadoknadili, so pa dosegli štiri točke in pridobili na samozavesti, kar je posebno prišlo do izraza v naslednjih dveh setih, v katerih je Valprapor Imsa konCno zaigral na svojem običajnem nivoju in oba seta tudi prepričljivo dobil. Tie break je bil, kot vedno, poglavje zase. Pri Valpraporju je pridobljeni zagon upadel, gostitelji pa so si opomogli. Bili so stalno v vodstvu (3:0, 5:3, 8:6, 14:7) in njihov uspeh ni bil v tem nizu nikoli sporen. V zvezi s tem velja opozoriti na to, da je bil za Riviero to že letošnji četrti tie break, za Valprapor Imsa pa šele prvi, kar menda nekaj vendarle pomeni, še posebej Ce upoštevamo, da sestavljajo šesterko iz Veneta bolj izkušeni in starejši igralci. Gotovo ni naključje, da Riviera del Brenta v zaključnem nizu praktično ni naredila niti ene napake. Poraz v Fiessu vsekakor niti najmanj ne načenja vzdušja v Val-praporovem taboru. Dosti bolj pomembno bo prihodnje kolo (v sredo, 6. januarja), v katerem bodo Goričani gostili tretjeuvršCeni Copat iz Pordenona, ki je štartal v letošnjo sezono z velikimi ambicijami, zdaj pa ima pred sabo oba novinca v ligi. Mogliano - Bor Tombolini drinks 2:3 (14:16,15:6, 9:15,15:9,11:15) BOR TOMBOLINI DRINKS: Nacinovi (5+1), Maver (8+9), Gregori (6+1), Ažman (12+9), Flego (0+2), Grbec (1+0), Vodopivec (5+10), Benevol (1+1), Guštini (5+2), Cok, Pitacco. ZGREŠENI SERVISI: Mogliano 10, Bor 11. Z doslej najtežjega prvenstvenega gostovanja se borovke vračajo s prestižno in pomembno zmago. Plave so na domačih tleh že potrdile svojo vrednost, v gosteh pa so doslej igrale samo proti šibkim nasprotnicam, zato lahko reCemo, da so v soboto v Moglianu v bistvu polagale svoj »zrelostni izpit«, izdelale pa so z odliko. Tekma se je odvijala v zelo težkih ambientalnih okoliščinah, saj je imel Mogliano na svoji strani buCno gledalstvo, ki je vlivalo pogum domačim igralkam in na trenutke tudi vplivalo na sodniške odločitve. V ekipi C-l lige nastopa Mogliano (ki ima šesterko tudi v A-2 ligi) z mladinkami, ki so pred dvema sezonama osvojile naslov državnih prvakinj med »deklicami«, letos pa odkrito štartajo na naslov »mladink«. Igralke so zelo visoke, tehnično odlično pripravljene, pokazale pa so tudi veliko dozo agresivnosti, njihova edina šibka točke je sprejem servisa. Velika zasluga borovk je, da so proti takšnemu nasprotniku zaigrale požrtvovalno, a preudarno in odločno, a mirno, kar se jim je obrestovalo v kritičnih trenutkih srečanja (in v 1. setu, ko so že zgubljale 14:9), ko so v bistvu naredile manj napak od svojih nasprotnic. Na tem srečanju je bil potrjen velik napredek mladih borovk, ki so zaigrale kot preizkušene odbojkarice, iztirilo pa jih ni niti vroCe ozračje na in ob robu igrišča. Očitno jih je dvoboj z igralkami, ki so jih pred dvema letoma izločile iz meddeželne faze prvenstva »deklic«, izredno motiviral, v tie breaku pa je prišla do izraza tudi izkušenost Maverjeve in Nacinovijeve, ki sta v tem setu prispevali pet od devetih točk ekipe (ostale točke gredo na raCun napak Mogliana). Skratka, Borova ekipa se vse bolj kaže kot izredno posrečena zmes kvalitetnih mladih igralk z dvema veterankama, ki pa v igri ne nosita vec vsega bremena. Tudi tokrat pa je trener Sore lahko računal na pomoč s klopi, od koder sta se v igro uspešno vključili posebno Gustinijeva in Benevolova, ob tem, da Čokova, ki je v uvodnih tekmah bila zmeraj med najboljšimi na igrišču, še vedno ne more igrati. Borovke so v Moglianu sedmič zapored zmagale ■ ŽENSKA C-l LIGA / PROTI BIADENESEJU BREZ TEŽAV MOŠKA C-2 IN D LIGA / TRI ZMAGE ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 8. KOLA: Porcia - CDR Gradišča 3:0 (15:11, 15:9, 15:7); Cordenons Tommasini - Ge-mona 1:3 (3:15, 8:15, 15:3, 3:15); Tarcento -Martignacco 3:0 (15:12, 15:10, 15:6); Fellini Monfalcone - Kmečka banka 2:3 (5:15, 15:4, 16:14, 9:15, 11:15); Sokol Indules - Mossa 3:0 (15:9, 15:10, 15:6); Banear Casarsa- Sangiorgina 1:3 (15:13, 7:15, 6:15, 11:15); Ausa Pav Cervi-gnano - Libertas Fiume Veneto 3:0 (15:7, 16:14, 15:9). VRSTNI RED: Gemona 16, Tarcento in Ausa Pav Cervignano 12, Porcia, Fellini Monfalcone in Fiume Veneto 10, Martignacco, Sokol Indules in Sangiorgina 8, CDR Gradišča in Kmečka banka 6, Mossa 4, Cordenons Tommasini 2 in Benear Casarsa 0. PRIHODNJE KOLO (6.1.): Gemona - Gradišča; Sangiorgina - Cordenons Tommasini; Kmečka Banka - Porcia; Monfalcone Fellini - Pav Cervignano; Libertas Fiume Veneto - Tarcento; Mossa - Banear Casarsa; Martignacco - Sokol Indules. MOŠKA D LIGA IZIDI 8. KOLA: Soča Sobema - Copat Pordenone 3:0 (15:0, 15:0, 15:0); Grado - VBU Videm 0:3 (3:15, 5:15, 12:15); Prevenire - Asfrj Čedad 2:3 (4:15, 15:13, 15:10, 10:15, 13:15); Comet Torria-na - Volley Club Trst 3:0 (15:8, 15:5, 15:11); Itely Fojda - Acli Ronchi3:0 (15:13, 15:9, 15:6); Fagagna - Zaule Rabuiese 3:0 (15:7, 15:3, 15:8); Rojalese - Fiume Veneto 3:2 (15:13, 8:15, 15:11, 11:15,15:12). VRSTNI RED: Rojalese 16, Vbu Videm 14, Fagagna, Itely Fojda in SoCa Sobema 12, Comet Tor-riana in Grado 8, Fiume Veneto Zaule in Ronchi 6, Asfjr Čedad in Prevenire 4, Copat Pordenone -2. PRIHODNJE KOLO (6.1.): VBU Udine - Copat Pordenone; Zaule Rabuiese - Grado; Volley Club Trst - SoCa Sobema; Comet Torriana - Rojalese; Fiume Veneto - Prevenire; Ronchi - Fagagna; Asfrj Čedad - Itely Fojda. ŽENSKA D LIGA IZIDI 8. KOLA: Asfjr Čedad- Celinia 3:0 (15:5, 15:10, 15:11); Sagrado - Codroipo 2:3 (7:15, 15:13, 15:13, 14:16, 13:15); Virtus TS - Pav Natisoma 0:3 (2:15, 7:15, 13:15); Villacher Tržič -Paluzza 0:3 (11:15, 1:15, 11:15); Koimpex - Albatros Spilimbergo 3:0 (15:10, 15:11, 15:13); Ri-vignano - San Leonardo 3:0 (15:6, 15:10, 15:5); Bor Friulexport - Šanson LoCnik 3:0 (15:13, 17:15,15:12). VRSTNI RED: Codroipo, Rivignano in Albatros Spilimbergo 14, Koimpex 12, Sagrado, Asfjr Čedad in Paluzza 10, Pav Natisoma 8, Celinia 6, Šanson LoCnik, Bor Friulexport in San Leonardo 4, Villacher Tržič 2 in Virtus Ts 0. PRIHODNJE KOLO (6.1.): Codroipo - Celinia; San Leonaro - Sagrado; Paluzza - Asfrj Čedad; Villacher Tržič - Bor Friulexport; Šanson LoCnik - Virtus TS; Albatros Spilimbergo - Rivignano; Pav Natisonia - Koimpex. ■ I! i ■ Koimpex je boljši kot kaže vrstni red Koimpex - Biadenese 3:0 (15:2,15:2,15:13) KOIMPEX: Brisco (3+4), Ukmar (9+6), Fa-brizi (3+4), Gregori (4 + 2), Garbini (2+4), Starc (2+0), SosiC (4+0), Magnaldi (0+0), Zotti, Pertot, Pittoni, Miot. Z gladko zmago proti Biadeneseju so Slogine odbojkarice potrdile, da se v slabih prvenstvenih vodah nahajajo izključno zaradi psihološke blokade na nekaterih dosedanjih tekmah. Nasprotnika, ki je pred to tekmo imel na lestvici enako število točk, so namreč na Opčinah popolnoma nadigrale. Točki sta pred novoletno pavzo zelo dobrodošli, saj dajejo ekipi nekaj veC potrebne spokojnosti in samozavesti, mogoče bo- 0lympja po tie breaku Sloga prepričljivo Soči Sobema najbrž točki brez boja go, saj so igrali na domačem igriCu proti ekipi, ki je na lestvici imela samo dve točki več. Slo-gaši pa so vedeli, da morajo proti taki ekipi, kot je Petris, zmagati tudi v gosteh. Zato je razumljivo, da je bila tekma borbena, ni pa bila lepa, saj je prišlo do številnih napak tako na eni strani kot na drugi. Treba pa je povedati, da so bili slo-gaši stalno v vodstvu in v razburljivih končnicah 2. in 3. seta tudi zasluženo zmagali. Moška D liga SoCa Sobema - Pordenone: neodigrana Igralci SoCe in sodniki so zaman čakali na goste iz Pordenona, zato bo verjetno SoCi pripisana zmaga brez boja. Aleksander Koren sta v opensko telovadnico znova privabili tudi vec gledalcev, ki smo jih tokrat pogrešali, vendar pa bodo po našem mnenju šele prihodnji nastopi pokazali, ali je Koimpex tudi dejansko prebrodil svojo krizo. Novinec v ligi Biadenese je namreč s skromno igro v izdatni meri pripomogel k tako gladkemu uspehu slogašic. Vse do sredine 3. niza je bil potek tekme povsem enosmeren. V bistvu je šlo za boj med neenakima servisoma. Gostiteljice so servirale ostro in učinkovito, neposredno z začetnim udarcem so dosegle 14 točk, ter onemogočile nasprotnicam izvajanje sicer zelo ambiciozno zastavljenega koncepta napada. Nasprotno, gostje so bile pri serviranju povsem jalove. Zanimiv in nenavaden za žensko odbojkarsko tekmo je podatek, da ni Biadenese na servisu dosegel v vsej tekmi niti točke! Kakorkoli že, treba je reci, da so slogašice večji del tekme igrale zelo zbrano in požrtvovalno, naredile so malo napak in opazno je bilo, da si uspeha tudi želijo. Nekoliko drugačen je bil samo razplet 3. niza, v katerem je Koimpex sicer že vodil z 12:6. Tedaj je ena od nasprotnikovih igralk med obrambnim posegom trčila v soigralko in si izpahnila komolec. Okrog nje je nastala velika gneCa, bolj kot gostje pa so se znašli gostitelji, Slogin trener in fizioterapevt Dušan Blahuta pa je takoj spravil komelec na mesto, tako da bodo posledice poškodbe menda zdaj dosti manj hude. Dogodek je vsekakor bolj iztiril slogašice, ki so popustile, pojavila se je panika (sedem zgrešenih servisov v 3. setu), značilna za vse dosedanje nastope, in igralke Biadeneseja so izenačile 13:13, vendar pa so prav tedaj naredile še dve napaki in prva gladka zmaga Koimpexa, po petih porazih in dveh tesnih uspehih s 3:2, je bila tu. Porcia - 01ympia 2:3 (15:8, 13:15, 7:15, 15:9, 14:16) OLVMPIA: Simon Terpin (15 toCk+17 menjav), Janez Terpin (16+6), Andrej Terpin (1+3), Dorni (0+4), Boris Sfiligoj (4+6), Gregor Sfiligoj (2+4), Vogrič (3+2), Povše (3 + 1), Petejan (2+6), Hlede, Devetak. Goričani so proti Porciji dosegli važno zmago, saj so domačini solidna ekipa, ki je bila doslej na domačem igrišču še neporažena. Goričani so tekmo zaceli zadržano, ker je bila v telovadnici nenavadno mrzlo. Poleg tega so slabo sprejemali, tako da je imel domači blok lažje delo. Drugi set je bil zelo izenačen, a so bili na koncu le boljši gostje. V 3. setu je 01ym- pia z dobrim servisom in blokom nadigrala domačine. Podobno je bilo v Četrtem setu, a se je v goriški šesterki pri deveti točki nekaj zataknilo. Tie-break je bil tudi borben in gostom je uspelo zmagati šele pri 16. točki. Zmaga 01ympije je povsem zaslužena, izkazal pa se je predvsem Janez Terpin z uspešnimi napadi s krila. Petris TolmeC - Sloga 0:3 (11:15,14:16,14:16) SLOGA: Sgubin, CaC, Riolino, Božic, A. in D. Kralj, Cisolla, Ja-blanšCek, Kerpan, Strajn. Sloga je vCeraj na gostovanju osvojila izredno pomemben par točk. Obe ekipi sta se zavedali važnosti te tekme. Za domačine je bila to edinstvena priložnost za zrna- ___________ŽENSKA C-2 LIGA__________ Kmečka banka tokrat res presenetila Gladka zmaga Sokola Indules z Mosso ŽENSKA D LIGA / NA OPČINAH PADEL ALBATROS Slogašice ugnale kandidata za prestop Važni točki v boju za obstanek izbojeval tudi Bor Friulexport proti Šansonu iz Lobnika Fellini Cafih - Kmečka banka 2:3 (5:15, 15:4, 16:14,9:15,12:15) KMEČKA BANKA: Vižintin (9 točk+8 menjav), Luvisutti (13+0), KrašCek (4+0), Pe-terin (4+0), Zavadlav (9+7), Žbogar (8+15), Ti-berio (0+1), Maša in Magda Braini. Kmečka banka je pripravila pravo presenečenje, saj je bila tržiška ekipa pred tem kolom na drugem mestu na lestvici. Odločila je verjetno izredna motivacija in želja do zmage. Kmečka banka je tekmo začela izredno agresivno in zlahka osvojila l.set. Nato je popustila in domačinke so osvojile naslednja dva, čeprav je v 3. goriška ekipa vodila že s 9:1 in 13:7. Nato so zopet prišle k sebi in brez večjih težav zmagale tudi v tie breaku. Tu se je izkazala predvsem Lara Vižintin v bloku, drugače pa je treba omeniti, da je Barbara Luvisutti dosegla 13 točk s servisom v skoku. Sokol Indules - Mossa 3:0 (15:9,15:10,15:6) SOKOL INDULES: Vi-dali (3+1), Cossutta (6+7), Marucelli (5+7), T. Masten (4+6), Skerk (5+3), L. Masten (10+10), DrasiC. Sokolovke so zmagale brez težav, čeprav s prikazano igro niso zadovoljile, saj so v bistvu dobro zaigrale samo v napadu, precej pa je bilo zgrešenih sprejemov (8) in servisov (15). K nezanimivosti tekme je v dobršni meri prispeval tudi nasprotnik s svojo dokaj atipično in zmedeno igro. Treba pa je reci, da je imela Mossa veliko smolo, kajti že v prvem setu sta se huje poškodovali kar dve igralki te ekipe, od katerih si je ena, žal, celo pretrgala vezi na kolenu. Koimpex - Albatros System 3:0 (15:10, 15:11, 15:13) KOIMPEX: D. in S. Ciocchi, Spacal, Martina in Maja Kosmina, Cebulec, Ferluga, Milic, Brišnik, Skerk. Mlade slogašice so poskrbele za pravi podvig, saj so odpravile do tedaj še nepremagano ekipo, ki odkrito računa na napredovanje v C-2 ligo. Sestavljajo jo namreč starejše igralke, ki so v prejšnjih letih nastopali C-2 ligi v različnih deželnih klubih. Domačinke so nasprotnice presenetile z izredno agresivno igro na samem začetku, tako da so takoj povedle in suvereno osvojile prva dva niza. Najbolj izenačen je bil prav zadnji set, ki je trajal celih 22 minut in v katerem je bilo stanje izenačeno do trinajste točke, ko so slogašice dosegle odločilni točki. Na splošno je treba povedati, da je bila tekma na zelo visoki tehnični ravni in da sta obe ekipi pokazali zelo lepe akcije. Med slo-gašicami zaslužijo pohvalo vse igralke, predvsem pa Daniela Ciocchi, ki je odlično nadomeščala poškodovano standardno podajaCico Michelo Fonda. Bor Friulexport - Šanson LoCnik 3:0 (15:13, 17:15» 15:12) BOR FRIULEXPORT: I. Vidali (7+3), T. Vidali (7+2), Foraus (5+4), Stopper (5+7), Mezgec, Gruden (1+0), A. Faimann (10+9), M. Faimann, Bezenšek (0+0), Calligaris (4+10), Pernarcich (0+2). V zelo pomembnem nastopu za obstanek v ligi borovke niso odpovedale in so si tako zagotovile resnično dragoceni točki. Tokrat so plave posebno dobro zaigrale v napadu (še zlasti visoka Calligarisova io Antonella Faimann) in na servisu (14 direktnih toCkl in ta dva elementa sta bila v bistvu odločilna. Posebno spodbudno je tudi dejstvo, da so plave tako v prvem kot v drugem setu že zgubljale s 13:10 (a v drugem tudi s 15:14), a so obakrat požrtvovalno reagiral6 in preobrnile potek setov. Precej lažje je šlo bo-rovkam v tretjem setu, v katerem so si z dobro ig^° priigrale visoko prednost 14:5. Tedaj se jim je zataknilo in nasprotnice so izbojevale sedem zaporedni točk, k sreči pa so se borovke pravočasno spet zbral in osvojile tudi ta set. PROMOCIJSKA LIGA / V 13 KOLU Primorje spet ni izkoristilo svoje bolj prodorne igre Juventina v zastoju: samo točka doma proti Cormoneseju Valnatisone - Primorje 0:0 VALNATISONE: Ve-nica, Costaperaria, Spe-cogna, Masarotti, Tru-sgnach, Tuzzi, Iacuzzi, Zogani, Teres, Secli, De Marco (Specogna, Beltrame, Mulloni, Melinz in Osgnach). PRIMORJE: Babich, Luxa, Tul, Podreca, Avber, Savarin, Štolfa, Mi-claucich, De Marco, Hre-vatin, D'Antoni (Valenti, Bencich, Digovich). SPETER - Nogometaši proseškega Primorja so na gostovanju v Spetru vknjižili novo točko, kot je bilo tudi v njihovih načrtih. Po tem, kar so prikazali in po seriji zapravljenih priložnosti pa Rudi Pavšič lahko reCemo, da je točka nezadosten izkupiček za Bidussijevo enajsterico. Tako v prvem kot v drugem polčasu so gostitelji bili v podrejeni vlogi in so z veliko težavo zaustavljali protinapade Primorja, ki se je kljub odsotnosti nekaterih standardnih igralcev predstavilo kot tehnično kakovostna ekipa, s hitrimi napadalci, ki zelo dobro izkoriščajo protinapad. Na žalost se je ProseCanov tudi ob tej priložnosti držala smola, saj so posebno z De Marconi zamudili nekaj res izrednih priložnosti. Crevatin na tekmi z Lucinicom (f. Križmančič) Glede Valnatisoneja pa lahko rečemo, da je le bleda senca lanske postave, ko se je do zadnjega potegovala za samo napredovanje. Trener Pe-ressoni bo moral precej delati za premostitev sedanje krize. Nekaj kronike. Prva resna priložnost se je ponudila gostiteljem, ki so v 13. minuti s Seclijem zgrešili cilj. Primorje bi lahko povedlo v 22. minuti, Vendar je De Marco streljal naravnost v vratarja. Najlepšo priložnost za gol je Valnatisone imel v 31. minuti, ko je vratnica odbila Seclijev udarec. Le dve minuti kasneje se je Primorju ponudila najugodnejša priložnost srečanja. Po lepi podaji Miclaucicha je De Marco preigral branilca in nazadnje še vratarja ter streljal proti praznim vratom: v zadnjem trenutku pa je žogo na Črti gola odbil domači branilec. Gostje so že od začetka drugega polčasa igrali bolj napadalno in vse bolj zadrževali žogo na Valnatisonejevi polovici igrišča. Terenska prednost je bila vidna in tega se je zavedel sam trener gostiteljev, ki je napadalca Seclija zamenjal z branilcem. Premoč Primorja pa ni rodi- la zaželenih sadov, delno zaradi smole napadalcev, delno tudi zaradi premajhnega napora same ekipe, ki bi bila morala bolje izkoristiti podrejeni položaj Spetrcev. Zadnjo priložnost za goste smo zabeležili minuto pred koncem, ko se je De Marco, po Podrec-covi podaji, znašel v lepem položaju sredi kazenskega prostora. Tudi tokrat pa je bil netočen. Ob koncu srečanja je bilo delno razočaranje predsednika Primorja Daria Kanteja povsem upravičeno. ProseCani so namreč tudi vCeraj pokazali veC od nasprotnika, ustvarilili so veC zanimivih priložnosti, do gola pa vendarle niso prišli. Ge k tem dejstvom dodamo svojo misel, potem velja povedati, da je Primorje s tehničnega vidika med najboljšimi enajstericami promocijske lige. Vprašanje pa je, kako na najprimernejši naCin izkoristiti ta kapital. Juventina - Connonese 0:0 JUVENTINA: Pascolat, Travagin, Capotorto, Tre-visan, Peršolja (v 65’ Černigoj), Pizzi, Kavs, Brai-da, Kovic, Cecotti, Ba-stiani (v 46’ Petean) Kaže, da je pri Juventi- ni prišlo do lažjega zastoja. Višek svoje učinkovitosti je ekipa dosegla v sedmem, osmem kolu, v zadnjih štirih nedeljah pa ji ne gre tako dobro od rok, kar gre verjetno nekje pripisati psihološki utrujenosti. Prav zato bo gotovo dobrodošla prekinitev prvenstva ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih. Srečanje proti Cormoneseju je bilo v glavnem izenačeno, saj sta si bili enajsterici enakovredni. V prvem polčasu Juventina sicer ni igrala kaj prida učinkovito, poznala se je odsotnost Gandi-na v vezni vrsti. Priložnosti sta imela le Kovic in Peršolja, ki pa sta bila netočna. V drugem polčasu so Standrežci nadaljevali precej bolje, v ugodnih položajih so se znaši Kovic, Pizzi, Cecotti, vendar se mreža Cormone-seja ni zatresla. Gostje pa so prav v poslednji minuti z Zucco ogrozili Pa-scolata, ki pa je odlično posegel. Zadovoljivo pa je, da je po skoraj enem letu spet zaigral Černigoj: z vodstvom društva so očitno premostili nesporazume, kar je izredno spodbudno, saj bo gotovo 23-letni, telesno močan in tehnično soliden igralec, gotovo učinkovita pomoC za enajsterico. 2. AMATERSKA LIGA / V 13. KOLU Kras si je privoščil še vodilne Zaule Breg povsem razočaral proti Pierisu Brežani so odigrali gotovo nojslobšo tekmo v letošnjem prvenstvu - Sovodenjci bi z boljšo koncentracijo lahko tudi osvojili obe točki proti sicer tehnično solidnemu Domiu Zaule - Kras 0:1 (0:0) STRELEC: Lacalamita v 50’ KRAS: Rebez, Sirotti, Spazzapan (v 80’ Fadda), Castro, Massai, Norbedo, Rotta, Lacalamita, Cuca-rich, Lepore, Božic Kras očitno preživlja dober trenutek: potem ko je pred tednom dni zanesljivo premagal Bertiolo, si je včeraj kar v gosteh privoščil še prvouvrščene Zaule. Igral je zrelo, koncentrirano, odločno je startal na vsako žogo, tako da je nasprotnik imel težave pri gradnji igre. Bil pa je tudi izred-n° pozoren v obrambi, saj je dobro vedel, da je proti Zaulam, ki razpolagajo z nekaterimi res solidnimi posamezniki, zelo težko nadoknaditi zaostanek, Ce prve povedejo. V prvem polčasu je Rras imel priložnost s 'Spazapanom, ki je streljal s kakih 7-8 metrov, a žo-Pa )e Sla mimo vrat. Zau-e> ki so razumljivo več ^apadale, saj so branile °dstvo na lestvici in grale doma, so imele veC ^sa žogo v posesti in so tj6 ^našle dvakrat pred .e ezem, vendar se izid m spremenil. Polčasu je Kras kaj t a*u Povedel in se zavori 916)6110 branil ter iz-^di nekaj protina- Drif°T' ?aute so vseskozi Paskale in spravile kra- Dr C® v n)ihov, kazenski ! st°f; imele pa so le bob Prilo.žnost, a še to seeL2aradi nerodnega po- Po8svnratar)ia Rebeza kot p sv°]i zaslugi. STRm BreS 3:2 (1:°) paolUEcLCA ZA BREG : 55’ m Diminich v 86’ (U-, metrovka). BREG: Hrvatin, Amo-roso, Pečar, Paoletti, Diminich, Prašel, Albertini, Olenik, Paoli, Armani, Huez. Brežani so proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek igrali slabo in zasluženo izgubili. Srečanje ni bilo privlačno, igralci Pierisa so zaCeli tekmo v napadu, toda vratar Hrvatin ni bil nikoli resneje zaposlen. Minuto pred koncem polčasa pa so domačini prešli v vodstvo: Hrvatin ni zadržal strela nasprotnika, ki je znova prišel do žoge in tokrat zatresel mrežo. Brežani so v drugem polčasu nadaljevali bolj odločno in kmalu uspeli izenačiti s Paolijem po podaji Amorosa. Srečanje se je umirilo, ekipi sta z neodločenim izidom bili očitno zadovoljni. Vseeno so domačini igrali nekoliko bolje in izkoristili napako Bregove obrambe ter dvajset minut pred iztekom srečanja ponovno prešli v vodstvo. Tri minute kasneje pa sodnik ni kaznoval očitnega prekrška nad Pečarjem in tako so domačini še povečali vodstvo. Plavi so proti koncu tekme le zmanjšali zaostanek: Sodnik je zaradi prekrška nad Paolijem dosodil enajstmetrovko, ki jo je Diminich uspešno izvedel. Omenimo, da bodo Brežani zaostalo tekmo proti Domiu odigrali v sredo, 23. 12. ob 14.30 v Dolini. Ob koncu bi še dodali, da igralci in društvo čestitajo igralcema Dani in Lacalamiti ob rojstvu prvorojencev. Sovodnje - Domio 1:1 (0:0) STRELCA: Michele Vižintin v 70’, David Vižintin v 75’ (avtogol) SOVODNJE: Gergolet, Cemic, Gulin, Zotti, Gril-lo, Hmeljak, Modula, Fajt, M. Vižintin (v 85’ Luisa), D. Vižintin, Bizaj Ekipi sta igrali dokaj odprto, akcije so si sledile ena za drugo na obeh straneh, v glavnem pa so se omejevale na sredino terena, tako da so bile priložnosti za gol bolj redke. Domio se je vsekakor izkazal kot tehnično solidna postava, v kateri zlasti izstopa Vailati, bivši nogometaš Triestine (ima pa tudi izkušnje iz A lige z Avellinom), ki ima odličen pregled nad igro. Vsekakor je neod- ločen izid pravilen, Čeprav lahko rečemo, da bi si Sovodenjci lahko izborili tudi zmago, le nekaj koncentracije veC bi bilo potrebne. Na prvi zadetek je bilo potrebno počakati vse do 70. minute: ravno v trenutku, ko je Domio odločno pritiskal, je Fajt v protinapadu preigral dva nasprotnika in podal do Micheleja Vižintina, ki je z natančnim udarcem zatresel mrežo. Žal pa Sovodenjci predosti niso ohranili do konca, vendar Domio ni izenačil po svoji zaslugi, temveč zaradi nerodnosti domače postave. Po strelu s kota je namreč David Vižintin hotel žogo odbiti, vendar jo je nesrečno udaril naravnost za hrbet nic krivega Gergoleta. Diminich (Breg) - strelec AMATERSKA LIGA n Okrnjena Vesna ni zadovoljna samo s točko Zarjo je tudi proti Isonzu iz Turjaka imela veliko sreče Edvin Bevk Vesna - Torreanese 1:1 (1:1) STRELCA: Lorenzi-ni v 28’ in Vanone (avtogol) v 36’. VESNA: Zemanek, Sedmak, Castello, Vla-ch, Malusa, Kriscjak, Candotti, Leonardi, Si-gur, Nonis, Kostnapfel. Vesna je nastopila v okrnjeni postavi in se je morala zadovoljiti z neodločenim izidom proti trdoživemu Tor-reaneseju. Srečanje je bilo živahno in tudi nekoliko živčno, saj je bil sodnik večkrat negotov in je nekajkrat dobesedno presenetil s svojimi nerazumljivimi odločitvami. Na začetku je bila tekma dolgočasna, obe ekipi sta bili neučinkoviti v napadu, saj so branilci na obeh straneh igrali solidno in so prestregli vse podaje napadalcem, žal pa niso uspeli tudi graditi igre. Pri Križanih sta se v obrambi izkazala predvsem Vlach in Malusa, medtem ko sta bila v napadu Sigur in Candotti premalo aktivna. Domačini so imeli 2 ugodni priložnosti, a je bil Sigur neuspešen. Prvi so povedli gostje. Akcija se je zaCela na desnem krilu, a domačini in domača publika so protestirali, saj je bila žoga po njihovem mnenju že izven igrišča, vendar njihov protest ni nič zalegel. Napadalec Torreane-seja je usnje podal v sredino, od koder ga je Lorenzini nemoteno preusmeril v mrežo. Križani pa so kaj kmalu izenačili, in sicer po avtogolu: nasprotnikov branilec je žogo podal proti lastnim vratom, vendar premočno, tako da se je je vratar le dotaknil, ni je pa zaustavil. Do konca polčasa ni bilo drugih omembe vrednih dogodkov. Na začetku drugega polčasa sta ekipi nadaljevali bolj previdno, vratarja nista bila nikoli resneje zaposlena. V trideseti minuti pa so imeli domačini izredno priložnost, saj so kar trikrat (najprej s Candottijem, zatem z Vlachom in naposled s Sigurjem) streljali na nasprotnikova vrata, a vsakič so branilci ali vratar žogo odbili. Nato je imel ugodno priložnost Malusa, ki je z glavo poslal žogo mimo vrat. Zatem je sodnik dvakrat zaustavil Sigurja zaradi off-si-dea, igralec je ugovarjal in dobil opomin. Prav v poslednji minuti pa so imeli domačini še eno izredno priložnost, a strel Kostnapfla se je odbil od vratnice. Zarja - Isonzo 3:3 (0:1) STRELCI ZA ZARJO: Volje v 61’, De Micheli v 84’ in To-gnetti v 89’ (llme-trovka) ZARJA: KoCevar, Donaggio, Tognetti, Antonie, Kalc, Marassi, Speranza, Gentile, Egon Fonda (v 46’ Žagar), Voljč ( v 74’ Fer-luga) in De Micheli. Zgleda, da imajo ba-zovski nogometaši letos zares veliko sreCe. Tokrat jim je namreC prav v poslednjih minutah uspelo rešiti že izgubljeno tekmo. Končni rezultat je namreC lažen in ne odraža tega, kar se je dogajalo na terenu: glede na prikazano igro in ustvarjene priložnosti bi si namreC gostje zaslužili gladko zmago. Toda kot se večkrat dogaja v nogometu, so na koncu drago plačali vse zamujene priložnosti. Začetek tekme ni bil preveč privlačen. Potrebno je bilo počakati do 18. minute, ko je Volje kar dvakrat v eni minuti zatresel vratnico gostov. Po teh priložnostih pa so gostje izvedli nekaj učinkovitih protinapadov in v enem izmed teh tudi zasluženo prešli v vodstvo. V drugem delu tekme so gostje že po nekaj minutah podvojili. Pravi križev pot za bazovske navijače pa so bile minute, ki so sledile, saj si je Isonzo zapravil nickoliko stoodstotnih priložnosti. K sreči Zarje pa je Volje po strelu s kota odlično skoCil in z glavo znižal razliko. Igralci iz Turjaka pa so prav kmalu ponovno vzpostavili razliko in kronali svojo premoč s tretjim zadetkom. Vse je bilo skoraj odločeno, ko je šest minut pred koncem De Micheli izkoristil zmedo v kazenskem prostoru in dosegel še drugi zadetek za Zarjo. Nad istim igralcem pa so gostje prav v poslednji minuti naredili prekršek v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Tognetti tudi izkoristil. (Big) _______TRETJA AMATERSKA IIOA / TOKRAT DVOJNA ZMAGA___ Gaja po zmagi v derbiju proti Romani zdaj sama na vrhu lestvice Dobeidobska Mladost doma premagala neugodni Fincantieri Mladost - Fincantieri 1:0 (0:0) MLADOST: Baldan, Gergolet, Devetta, Marušič, Poropat, M. Argen-tin, Culata (Kobal), Bidut (Gerin), Blason, D. Ar-gentin. STRELEC: v 76’ D. Ar-gentin Mladost je po spodrsljaju prejšnjo nedeljo hotela popraviti slab vtis in to ji je, čeprav z težavo, tudi uspelo. Tokrat je dobro igrala obramba, predvsem pa je sredini igrišča uspelo zaustaviti vsako napadalno akcijo gostov. V 36. min se je znašel Bidut sam pred vratarjem, vendar je ta strel dobro ubranil, nekaj minut kasneje pa je požrtvovalni Bidut premagal vratarja z glavo, žogo pa je Argentin potisnil v mrežo sodnik pa je upravičeno razvlejavil zaradi nedovoljenega položaja slednjega. V nadaljevanju so domačini diktirali tempo igre in zaCeli ustvarjati napadalne akcije, gostje pa so le redkokdajh prišli v kazenski prostor Kraševcev. V 76. min. pa je D. Argentin po večkratnih poskusih z glavo vendarle premagal vratarja gostov. Romana - Gaja 0:1 GAJA: Bakša, Capoli-no, Masala, Gabrielli, Aleks Majcen, Andrej Majcen (v 75. min. Košuta), Vengust, Pugliese (v 46. min. Bilolavo), Gombač, Ghiotto (v 85. min. Neppi), Giussi. STRTELEC: v 20. min. Ghiotto. Proti neposrednemu tekmecu za napredovanje so gajevci v gosteh s tesnim izidom zasluženo zmagali. Z tem izidom naši nogometaši vodijo na skupni lestvici 3. AL z dvema točkama prednosti nad drugouvrščeno ekipo iz TržiCa Romano. Zelo pomembno je bilo to, da je trener Gaje postavil v napad samo enega napadalca in dobro okrepil sredino igrišča s kar petimi igralci. Ta taktika mu je prinesla danes zmago, prvo mesto in mnogo upanja v nadaljevanje prvenstva. Kar se pa tiCe prvega dela igre bi omenil vrsto lepih akcij » zeleno-rumenih «in ena od teh akcij je prinesla zaslužen zadetek za Gaj o po res lepem golu Ghiotta, s strelom s kakih 20 metrov. V drugem polčasu so se naši igralci zaprli v obrambo in Čakali na protinapad. Najnevar- nejšo akcijo pa je imela v tem drugem delu igre prav domača ekipa, a je ni znala izkoristiti. Nadalje pa je po strelu napadalca Romane Andrej Majcen odbil nevarno žogo na gol Črti v kot. Po tekmi pa nam je vezni igralec GombaC, ki je bil eden najboljših, povedal: »Naš trener je dobro postavil ekipo na igrišče. Vsi so zaigrali dober nogomet, Četudi nas je sodnik večkrat oškodoval.« Poleg edinega strelca Ghiotta in kapetana Ga-briellija. Vsekakor pa si celotna ekipa zasluži prav dobro oceno. (Kalc) ELITNA AMATERSKA LJGA IZIDI 13. KOLA San Daniele - Gemonese 2:2 San Giovanni - Monfalcone 5:0 San Sergio - Cussignacco 0:0 Itala San Marco - San Canzian 0:0 Ronchi - Serenissima 3:0 Pro Goiizia - Gradese 1:0 Porcia - Sacilese 1:0 Fontanafredda - Tamai 0:0 VRSTNI RED: Pro Gorizia 21, Tamai 19, Fontanafredda 17, Porcia 16, Gradese, Ronchi, Gemonese in Sacilese 15, Cussignacco in San Daniele 14, San Sergio 11, Itala San Marco 10, San Canzian in Monfalcone 8, San Giovanni 7, Serenissima 3. PRIHODNJE KOLO (10.1.): San Giovanni - San Daniele; San Sergio - Gemonese; Itala S. Marco - Monfalcone; Ronchi - Cussignacco; Pro Gorizia - San Canzian; Porcia - Serenissima; Tamai - Gradese; Fontanafredda - Sacilese. PROMOCIJSKA UGA SKUPINA B IZIDI 13. KOLA Valnatisone - Primorje 0:0 Fortitudo - Lucinico 1:0 Gonars - Ruda 0:1 Pro Fiumicello - Flumignano 1:0 San Luigi - Costalunga 0:0 Varmo - Aquileia 1:1 Juventina - Cormonese 0:0 Trivignano - Union 3:0 VRSTNI RED: San Luigi 19, Trivignano 18, Aqui-leia 17, Ruda in Juventina 16, Fortitudo 15, Cormonese 14, Pro Fiumicello in Valnatisone 13, Gonars 12, Flumignano in Lucinico 11, Union 9, Primorje, Varmo in Costalunga 8. PRIHODNJE KOLO (10.1.): Fortitudo - Valnatisone; Gonars - Primorje; Pro Fiumicello - Lucinico; San Luigi - Ruda; Varmo - Flumignano; Juventina - Costalunga; Union - Aquileia; Trivignano - Cormonese. 1. AMATERSKA UGA SKUPINA B IZIDI 13. KOLA Staranzano - Opicina 2:0 Romans - Mossa 0:2 Ponziana - Cividalese 1:0 Portuale - Piedimonte 3:2 Zarja - Turriaco 3:3 Isonzo - Edile 0:0 Vesna - Torreanese 1:1 Sistiana - Villanova 1:1 VRSTNI RED: Ponziana 22, Staranzano 20, Mossa 19, Vesna 17, Zarja 14, Cividalese 13, Torreanese, Turriaco, Portuale in Isonzo 12, Edile 11, Sistiana, Opicina in Pro Romans 10, Villanova 8, Piedimonte 6. PRIHODNJE KOLO (10.1.): Romans - Staranzano; Ponziana - Opicina; Portuale - Mossa; Zarja - Cividalese; Isonzo - Piedimonte; Vesna - Turriaco; Villanova - Edile; Sistiana - Torreanese. 2. AMATERSKA UGA SKUPINA D IZIDI 13. KOLA Santamaria - Aurisina 1:0 Castionese - Romans 1:0 Morsano - Roncbis 0:0 Talmassons - Lestizza 3:1 Camino - Primorec 1:1 Bertiolo - Lavarianese 0:1 Zaule - Kras 0:1 Zompicchia - Don Bosco 0:2 VRSTNI RED: Zaule in Santamaria 18, Don Bosco in Lavarianese 16, Primorec in KraslS, Talmassons in Aurisina 14, Bertiolo 13, Romans, Castionese, Morsano in Camino 12, Ronchis 8, Lestizza 7, Zompicchia 6. PRIHODNJE KOLO (10.1.): Castionese - Santamaria; Morsano - Aurisina; Talmassons - Romans; Camino - Ronchis; Bertiolo - Lestizza; Zaule - Primorec; Don Bosco - Lavarianese; Zompicchia - Kras. SKUPINA F IZIDI 13. KOLA Poggio - Audax 1:2 Capriva - Pro Farra 0:0 Pieris - Breg 3:2 Villesse - Fossalon 1:2 Moraro - Medea 1:0 Fogliano - Muggesana 1:1 Roianese - Fincantieri 2:0 Sovodnje - Domio 1:1 VRSTNI RED: Muggesana 20, Fincantieri 18, Fogliano 17, Roianese in Pro Farra 16, Fossalon in Moraro 15, Medea in Sovodnje 14, Domio 13, Capriva 12, Villesse 10, Pieris 7, Poggio in Breg 6, Au-dax5. Breg dve tekmi manj, Domio in Poggio eno tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (10.1.): Capriva - Poggio; Pieris - Audax; Villesse - Pro Farra; Moraro - Breg; Fogliano - Fossalon; Roianese - Medea; Domio - Muggesana; Sovodnje - Fincantieri. 3. AMATERSKA UGA SKUPINA E IZIDI 12. KOLA Grado - San Vito 0:3 Union - Stock 0:5 San Nazario - Montebello 1:2 Lelio - Don Bosco 4:0 Romana - Gaja 0:1 Cgs - Cus 0:2 Mladost - Fincantieri 1:0 VRSTNI RED: Gaja 19, Cus 18, Romana 17, Mladost in Stock 16, San Vito in Fincantieri 15, Lelio in Cgs 11, Montebello 10, Grado 8, San Nazario 6, Don Bosco 4, Union 2. PRIHODNJE KOLO (10.1.): Fincantieri - Cus; Cgs -Gaja; Romana - Don Bosco; Lelio - Montebello; Stock - San Nazario; Union - San Vito; Grado - Mladost. V B LIGI / HUD SPODRSLJAJ JADRANA ELITNA B LIGA IZIDI 12. KOLA Sarvin - Popolare 83:74 Leonardo Imola - Ciemme 93:78 Montichiari - Agrofina 91:75 Biesse - Ilva 78:93 Elledi - Gewiss 67:66 Serapide - Brescia 74:73 Goccia Camia - Victors 69:66 Fracasso - Sidis 95:87 LESTVICA: Fracasso 22, Serapide 18, Elledi PD in Leonardo 16, Goccia di Carnia UD, Popolare RG, Sfa Montichiari in Sidis P.S.G. 14, Ciemme GO, Gewiss BG, Ilva Piombino in Sarvin 12, Agrofina in Victors Rim 10, Brescia 8, Biesse PS 4. BLIGA IZIDI 13. KOLA Argenta - San Dona 91:88 Faenza - Cento 87:80 Mestrina - Ravenna 59:66 Montecchio - Jadran Tkb 84:58 San Marino - S ant’ Elpidio 103:83 Campli - Ancona 76:78 Oderzo - Ozzano 83:81 Pordenone - Montegranaro 71:80 VRSTNI RED: Faenza 20, Cento in Oderzo 18, Campli in Ravenna 16, Ozzano, Montegranaro in Ancona 14, Argenta 12, San Dona 10, Jadran Tkb, Pordenone, Mestrina in Montecchio 8, San Marino 4, Sant’ Elpidio 2. PRIHODNJE KOLO (6.1.): Ancona - Oderzo; Cento - Mestrina; Ozzano - San Marino; Ravenna - Faenza; Montegranaro - Campli; Sant’ Elpidio; Montecchio; San Dona - Pordenone; Jadran Tkb - Argenta. D LIGA IZIDI 12. KOLA Don Bosco - Sgt 85:65 Udinese - Arte Go večerna tekma Jesolo - Kontovel 92:76 Intermuggia - Virtus Videm 77:79 San Daniele - Staranzano 122:73 Martignacco - Limena 100:90 Portogruaro - Porcia 82:76 Bor Radenska - Conegliano 77:76 VRSTNI RED: Don Bosco 24, Portogruaro Bere-tich 22, San Daniele 18, Martignacco in Conegliano Vigor 14, Bor Radenska in Staranzano 12, Sgt in Virtus 10, Kontovel, Intermuggia, Arte*, Limena in Porcia 8, Udinese B.* in Jesolo 6. *Arte in Udinese imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (6.1.93): Udinese B. - Portogruaro; Kontovel - Sgt; Arte Gorica - Limena; Conegliano - Jesolo; San Daniele - Intermuggia; Bor Radenska - Virtus Videm; Porcia - Martignacco; Staranzano - Don Bosco. PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 10. KOLA Lega Nazionale - Libertas 99:80 Breg - Fincantieri 80:75 Santos - Ferroviario 84:66 Sokol Warm - Inter 1904 preložena* Cus Ts - St. Azzurra 86:84 Fiamma - Cicibona Plasteredilizia 70:87 Scoglietto - Barcolana 59:76 * Tekma je bila preložena zaradi odsotnosti sodnikov, odigrana pa bo po novoletnih praznikih. VRSTNI RED: Ferroviario Leader 18, Barcolana 16, Cicibona Plasteredilizia, Santos Autosandra in Cus Ts 14, Sokol Warm* in Fincantieri 12, St. Azzurra Sinesis in Lega Nazionale 8, Inter 1904* 6, Breg, Scoglietto in Fiamma B asket 4, Libertas 2. * Sokol in Inter 1904 imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (9.1.93): Cicibona Plsteredi-lizia - Lega Nazionale; Fincantieri - Ferroviario; Sokol VVarm- Cus Ts; Libertas - Breg; Inter 1904 - St. Azzurra; Barcolana - Fiamma B.; Scoglietto - Santos. NA GORIŠKEM IZIDI 8. KOLA Ardita - Villesse 102:68 Pom - Isonzo Senators 70:96 Petrolifera Go- Largo Isonzo 75:71 Isontina - Grado 60:80 Rocnhi - Alba 76:75 prost Dom Simek VRSTNI RED: Senators Go 14, Pom Go 12, Isontina, Grado in Ardita 10, Petrolifera Go 8, Alba Krmin 6, Villesse in Largo Isonzo 4, Dom Simek in Ronchi 2. PRIHODNJE KOLO (9.1.93): Villesse - Ronchi; Isonzo Senators - Dom Simek; Isonzo - Ardita Go; Pom Go - Petrolifera Go; Alba Krmin - Grado; prost Pieris. Turnir Ezio Cernich V torek 22. in v sredo 23. tega meseca se bo tržaška košarkarska kadetska reprezentanca pomerila na pokrajinskem turnirju poimenovanem po dolgoletnem odborniku in nekaj let tudi trenerju državne ženske reprezentance ter moške ekipe A lige iz Vidma (Snaidero) Eziu Cemichu, ki je umrl pred kratkim. V tržaški postavi letnikov 75 in 76 bosta nastopili tudi borovca Michel Grbec in Stefan Samec (letnika ’75) ter Kontovelec Pavel Križman (76). Pojasnilo bralcem V včerajšnji številki Primorskega dnevnika je prišlo do neljube pomote, ko so v tiskarni v Vidmu namesto 12. strani Primorskega dnevnika z rezultati vseh sobotnih športnih dogodkov vstavili 12. stran slovenske izdaje Republike s koledarjem prireditev. Bralcem se opravičujemo za pomanjkljivo informacijo, do katere pa ni prišlo po krivdi redakcije PD. Slaba igra celotne ekipe vzrok za poraz v Montecchiu Jodranovci so igrali tako, kot da bi prvič skupaj stopili na igrišče Igor Canciani Scrigno Montecchio -Jadran TKB 84:58 (41:31) SCRIGNO MONTECCHIO: Del Prete 14 (6:6), Donati 4 (2:2), Scianchi-ni 12 (6:7), Fastigi 3 (1:2), Marchi 5 (3:4), Te-renzi 20 (6:6), Bettin 10 (2:2), Sambuchi 10 (4:5), Grasselli, Peri 4 (2:2). JADRAN TKB: Crisma 3 (1:2), Oberdan 3 (1:2), Čuk 9 (1:2), Pregare 12 (4:4), TomsiC, Starc 5 (5:6), Pertot (0:3), Merlin 7, Rauber 14 (4:5), Smo-tlak 5 (3:4). SODNIKA: Giglio iz Nocere in DeVGaudio iz Ercolana. PON: Pregare (35), Smotlak (36). PM: Scrigno Montecchio 32:36; Jadran 19:28. TRI TOČKE: Merlin 1. Iz končnega izida je razvidno, da se naši košarkarji tokrat niso obnašali ravno najbolj »bojevniško«. NiC ni dalo slutiti, da bodo na igrišču prevladali živčnost, nezbranost in neopredeljenost igre nekaterih posameznikov, zgodilo pa se je ravno to. Ze v začetku tekme so ja-dranovci delovali nesproščeno in nerazpoloženo, gostitelji pa nič več kot pošteno in solidno opravili to, kar so morali, kajti v dani situaciji je bilo to več kot David Pregare v prodoru na koš med tekmo proti Campliu (foto S. Ferrari) dovolj za prepričljivo zmago. Eden izmed udeležencev neposrečene sobotne Jadranove ekspedicije, David Pregare, je o zadnjem letošnjem nastopu naše združene ekipe povedal anslednje: »Treba je priznati, da nismo bili miselno in značajno dovolj dovzetni za kaj več. Sam začetek dvoboja ni obetal nič dobrega. V napadu ni šlo od rok, v obrambi smo bili premalo odločni in agresivni, da bi domačinom povzročali pregla- vice in v takem vzdušju je potekala skorajda cela tekma. Start ali smo s cono »match up«, ki je naše naj učinkovitejše obrambno orožje, vendar so jo gostitelji premagovali z veliko lahkoto. Prešli smo na osebno obrambo, toda brez bistvenih izboljšav in se na koncu spet povrnili v consko formacijo, ki pa je ostala brez koristi. Nekoliko bolje je bilo le v uvodnih potezah drugega polčasa, ko smo pri zaostanku desetih točk imeli priložnost zbližanja, pa smo si ravno v tistem trenutku prislužili tehnično napako, po kateri so se igralci Scrigna znova odlepili. Odtlej pa do konca tekme smo v bistvu bili v vlogi pasivnih očividcev večanja razlike nam v škodo.« Tako se je treba po tem zadnjem letošnjem nastopu Jadrana TKB pošteno zamisliti o vzrokih, ki so povzročili kratek stik v vrstah naše združene ekipe, ki je tokrat igrala popolnoma pod pričakovanji in kar je najhuje, pri kateri je tokrat prišla do izraza raztrgana igra posameznikov, ki niso zmogli nič več kot to, da so si zapravili ogromno število žog in zagrešili nebroj osnovnih prekrškov. Tokrat bi lahko povedali, da so vsi Jadranovi posamezniki igrali slabo, saj se ni nihče povzdignil v vlogo pozitivnega protagonista. Vsi so delovali živčno in to najboljše potrjuje dejstvo, da sta sodnika Jadranu v škodo dosodila kar dve tehnični napaki, kar pa je potem dodatno negativno učinkovalo na nadaljnji potek igre. Dejstvo, da se po več kot desetih kolih nastopanja v prvenstvu in ko je jasno, da je taktična podoba Jadranove igre že izpiljena in izdelana, bi moral biti dokaz, da se taki zastoji ne pojavljajo več. V Motecchiu pa se je zgodilo ravno obratno. Jadranovci so šli na igrišče in igrali, kot če bi se prej nikdar ne videli in kot če bi se sploh ne poznali in trenirali skupaj že toliko časa. Od tu do naslednjega dvoboja je še dovolj časa, zato da se v Jadranovem taboru zamislijo nad sobotnimi pomanjkljivostmi in da se ustrezno pripravijo na nadaljevanje prvega dela prvenstva. PROMOCIJSKA LIGA / 10. KOLO NA TRŽAŠKEM Cicibona slavila že četrtič zapored Povratek Korošca odločilen za Breg Marijevi fantje zdaj bližji 1. mestu-Sokol ni igral zaradi odsotnosti sodnikov Marko Salvi pri metu - v soboto 8 točk (Foto Ferrari) Fiamma B. - Cicibona Plasteredilizia 70:87 (34:44) CICIBONA: Kovačič 10 (4:7 za 2, - za 3, 2:2 PM), Simonič 14 (4:6, 0:1, 6:8); Jogan 16 (2:4, 1:4, 9:12); I. Bajc 5 (2:4, -, 1:2); Cupin 18 (8:14, -, 2:2); G. Bajc 2 (-, 0:1, 2:3); Volk 5 (2:2, 0:1, 1:4); Semen 12 (5:5, -, 2:2); Jankovič 1 (-, -, 1:2); Furlan 4 (1:5, -, 2:3); trener Mari. Met za 2 - 28:48. Met za 3 - 1:6. PM - 28:40. SON: 18. 3T: Jogan 1. Sodeč po končnem rezultatu bi lahko dejali, da je Cicibona proti nizkouvrščeni Eiammi opravila le golo formalnost, kar pa ne odgovarja resnici, saj so Marijevi fantje morali vsaj do polovice drugega dela kljubovati trdoživim domačinom, ki so bili sicer vedno v zaostanku, razlika pa je v glavnem nihala okrog desEtih točk. Cicibonaši so pričeli silovito (7:0 in 22:13), igralci Fiamme pa so zaostanek obdržali v teh mejah zlasti zaradi učinkovitih metov iz razdalje (kar 8 trojk) in pa zaradi mnogih skokov v napadu, kjer so bili naši preveč popustljivi. V prvih minutah drugega dela so domačini v hipu izničili zaostanek (44:46 za naše), Kovačič in ostali pa so se kmalu zbrali ter z delnim izidom 18:5 praktično zaključili tekmo v lastno korist. Z boljšo in pazljivejšo obrambo ter s hitrimi protinapadi Andreja Cupina je tekma po pravi poti prišla do konca, kljub nekaterim ne- verjetnim košem domačih igralcev. Glede posameznikov bi v prvi vrsti omenili Štefana Semna, ki je bil pod košema za nasprotnike neustavljiv (3 blokade, 8 skokov in 5:5 pri metu) ter Rikija Simoniča (4 pridobljene žoge, dve asistenci in 4:6 pri metu), razveseljivo pa je dejstvo, da je kar pet posameznikov Cicibone preseglo mejo desetih točk. S to zmago je Cicibona podaljšala vrsto zaporednih uspehov na štiri, ob porazu Ferrovia-ria pa je tudi prvo mesto nekoliko bližje. (VJ) Breg - Fincantieri 80:75 (43:46) BREG: Kovačič, Korošec 24 (6:10), Corbatti 15 (5:9), R. Žerjal 2, B. Žerjal 25 (0:2), Schiulaz 1 (1:2), Martini, Bandi, Salvi 8 (2:2), Krevatin 4 (4:6); trener Canciani. PON: R. Žerjal (30’), Salvi (32’), Corbatti (37’), Krevatin (39‘); 3 T: B. Žerjal 3, Korošec 2. Bregovi člani so z značajno in odločno igro končno prebili zaporedje visokih porazov in po štiridesetih minutah izredno izenečene borbene in napete igre le strli odpor trdoživih košarkarjev Fincantieria, ki se nahajajo bistveno višje na začasni razpredelnici. Brežani so pred svojim občinstvom nastopili kot prerojeni, verjetno jim je večje samozavesti vlila tudi vrnitev Fabrizia Korošca, ki se je po dolgem obdobju neigranja znašel na igrišču zelo dobro, saj je bil tudi včeraj odločilen za bregovo zmago. Razen Korošca je v prvem polčasu in v nadaljevanju blestel Boris Žerjal, ki se je izkazal tudi kot natančen strelec iz velike razdalje, pohvalo pa zaslužijo prav vsi igralci za prikazano igro v obrambi, saj so tokrat Brežani zmagali prav s tem elementom igre, izkazali pa so se tudi tisti, ki so dobili manj priložnosti za igranje, ali pa ki so vstopili v igro, potem ko so nekateri nosilci Bregove igre morali predčasno na klop zaradi pete osebne napake. Za Breg je to izredno pomembna zmaga, in upati je, da bo v naslednjem letu takih zadoščenj še več in da bo ekipa počasi začela na predevati na prvenstveni lestvici. (Cancia) D LIGA / 12. KOLO Neverjetna Radenska!! V 8 'so zapravili kar 27 točk Kontovel pustil točki Jesolu Bor Radenska - Carpenš Malvolti Conegliano 77:76 (29:24) BOR: Simonič (0:1 za 2, - za 3, 0:5 pm), Bajc 16 (4:7, -, 8:10), Debeljuh 7 (1:2, 0:4, 5:6), Sarini 2 (1:4, -, -), Persi (-, -, -), Grbec (0:1, -, -), Perčič 4 (1:1, -, 2:4), Monticolo 22 (5:8, -, 12:15), Poretti 6 (2:5, -, 2:3), Carbonara 20 (5:10, 0:4, 10:12); trener: Sancin. Met za 2 19:39 (48%), met za 3 točke 0:8, prosti meti 39:55 (71%). SON: Radenska 32, Conegliano 36. Borovci so tokrat nazdravili božičnim in novoletnim počitnicam s Carpenejem Malvoltijem ne pa z Radensko. Sancinova ekipa je šla na igrišče samo z enim ciljem: zmaga. Prvi polčas je bil v bistvu nezanimiv. Ekipi sta igrali dobro v obrambi, tako da je bil rezultat ob odmoru nizek. Gostje so v začetku vodili, medtem ko so belo-zeleni zadeli prvi koš šele v četrti minuti. Prednost nasprotnikov pa je trajala le še dve minuti, ker so nato Borovci prešli v vodstvo in nato z delnim izidom 10:0 vodili z rezultatom 23:11, potem ko sta Bajc in Poretti zadela serijo prostih metov. Proti koncu prvega polčasa pa je gostom uspelo zmanjšati razliko na pet točk. Po odmoru so Sancinov! varovanci stopili na igrišče zelo motivirani. Prednost so naši stalno povečali in to je bil sad obrambe, ki je odbite žoge spremenila v učinkovite protinapade. Kmalu je sledila reakcija nasprotnikov, ki niso imeli ničesar zgubiti in od 33 minute dalje so stalno polnili Borov koš, dokler niso izenačili rezultata v 38. minuti in tudi prešli v vodstvo, 74:73. V histerični končnici pa so Borovci držali mirne živce in dosegli za ta vredni točki, potem ko je Monticolo zadel koš in nato še dva prosta meta. Pohvala gre celotnemu moštvu za odlično skupinsko obrambo. Odlično sta opravila delo pod košema Monticolo in Carbonara(U.A.) Jesolo - Kontovel 92:76 (44:43) KONTOVEL: E. Ban, Sosič 12 (8:12), D. Gulič 15 (5:6), Sterni 6 (0:3), Grilanc 14 (0:1), Kralj, A. Daneu 12 (2:8), V. Daneu 7 (5:6), Vodopivec 4 (2:2), Turk 6; trener M. Ban. PM: 22:38. SON: 26. Izključen: trener Ban v 11'. 3T: Grilanc 2. V eni izmed ključnih tekem za obstanek v ligi se je Kontovel znašel najprej brez poškodovanih Civardija in Hmeljaka, iz kasarne pa niso dovolili odhoda Paulini, kar je bilo za naše košarkarje porazno tako s kakovostno - tehničnega kot tudi psihološkega vidika. Domačinom ni uspelo takoj povesti, saj je bil Kontovel boljši vse do 10. minute, ko je vodil kar s petimi točkami prednosti, žal pa je zatem prišlo do nesoglasja med sodnikoma in trenerjem Markom Banom, ki je bil zaradi tega izključen. Kontovelci so prekomerno občutili situacijo in takoj zdrknili na -11. Trener Furlan je svoje motiviral in s trojko Grilanca se je prvi polčas zaključil na -1. Odločilne za zmago Jesola so bile prve minute drugega dela, ko so domačini takoj povedli za 9 točk, našim pa kljub velikemu trudu ni več uspelo nadoknaditi zaostanka. Ob koncu so domačini izkoristili tudi slab dan Kon-tovelcev pri izvajanju prostih metov in še dodatno povišali razliko v lastno korist. (VJ) n*ik • - S G. Carbonara (20 točk) tokrat med boljšimi (f. Ferrari) KOŠARKARSKI BLOCK NOTES.. Monticolo in Boris Žerjal protagonista Grilanc in Cupin najboljša strelca D liga MATCHVVINNER: Doslej je le redkokdaj zaigral na tistem nivoju, ki je Radenski potrebno, tokrat pa so ga nasprotniki lahko zaustavili le s prekrški. Andrea Monticolo (soigralci so ga poimenovali Hribček) je s črte prostih metov (12:15) tudi demantiral vest, da razpolaga s »kvadratasto« roko. TAKO PA NE GRE!! Med glavnimi razlogi za dosedanje dobre uspehe Kontovela je prav gotovo delo in psihološki pristop Marka Bana, tokrat pa je bivši Jadranov zastavo- noša nehote pustil svojo ekipo na cedilu: izključitev po samih 11 minutah igre predstavlja svojevrsten rekord. Upamo, da ga kdo izmed akterjev ne bo skušal izboljšati. TOP SCORERS: Ivo Grilanc (186 točk) je ob prisilnem počitku Robija Smotlaka (185) prevzel vodstvo, tretji pa je Marko Debeljuh (146). Promocijska liga MATCHVVINNER: Zmage Brega so žal letos prava redkost, doprinos Borisa Žerjala pa je vsakič solidna. Tokrat se je Boris »razpištolil« tudi v napadu, s povratkom Korošca pa so vsi pridobili na samozavesti. TAKO PA NE GRE!-' Cicibona razpolaga s dvema visokima igralcem3’ ki bi morala pod košem3 prekašati nasprotnike, z občasno pomočjo »težkega« Jankoviča. Medtem, ko igra Semen vedo0 boljše, je storilnost Petr® Furlana izredno nihajoC3, Tokrat je imel slab d311’ kot pričajo že same ste vilke: 1:5 pri metu m e sam skok. ,, TOP SCORERS: Vo01 . , . - tnčkJ’ ŠPORT Ponedeljek, 21. decembra 1992 KRANJSKA GORA / 32. POKAL VITRANC NOVICE V veleslalomu zmagal Girardelli Tomba 7., Mitja Kunc odlični osmi Vsa slovenska veleslalomska vrsta se je v Kranjski Gori odrezala zelo dobro Andrej Dekleva KRANJSKA GORA -Italijanski navijači, ki so tudi drugi dan 32. pokala Vitranc poskrbeli za vzdušje ob podkorenski progi, so odkrili še eno slovensko posebnost -tretjo veleslalomsko tekmo sezone so spremljali s pristnimi slovenskimi ragljami v rokah in z njihovim regljanjem spremljali nastope italijanskih smučarjev. PoCasi pa začenjajo znova odkrivati tudi slovenske tekmovalce, ob predstavah v Madonni di Campiglio in v Kranjski Gori jih je kar težko prezreti. Svoj najboljši dosežek pod slovensko zastavo, 9. mesto v slalomu izpred slabega tedna dni, so Slovenci ta konec tedna zopet izboljšali. Najboljši slovenski veleslalomist Mitja Kunc, ki si je tik pred sezono poškodoval gleženj in je zato zamudil kar nekaj treningov ter prvi veleslalom v Sestrieresu, je pred nastopom v Kranjski Gori napovedoval uvrstitev okoli 15. mesta, že po prvi vožnji pa je kazalo nekaj mest bolje, uvrščen je bil na 10. mesto, 12. je bil presenetljivo veleslalomsko nastrojeni Jure Košir, dan poprej 8. v slalomu. Drugi slovenski predstavniki se v finale niso uvrstili, Gregor Grilc je dosegel 36. Cas, Miklavc, Brezavšček in Koblar pa so na zahtevni progi odstopili. V drugo je Kunc z odlično vožnjo dosegel Četrti Cas vožnje, pridobil še dve mesti in izenačil Koširjevo 8. mesto prejšnjega dne ter se približal svoji najboljši uvrstitvi, 5. mestu v veleslalomu v VVatervillu pred dvema letoma. »Prednost pred Tombo iz prve vožnje sem izgubil v zadnjih treh vratih. Upam, da bo še bolje,« je povedal na cilju. Košir je z drugo vožnjo svojo uvrstitev nekoliko pokvaril, a je bil s 16. mestom zadovoljen: »To je moja najboljša uvrstitev v veleslalomu za svetovni pokal. V La Villi sem smuCal slabo, zdaj pa je lepo vedeti, da sem dober v dveh disciplinah.« Veleslalomski zmagi iz La Ville je še eno dodal Marc Girardelli, drugouvrščeni po prvi vožnji za presenetljivim lanskoletnim zmagovalcem tukajšnjega veleslaloma, Italijanom Ser-giom Bergamellijem, ki mu je podkorenski »poligon« oCitno pisan na kožo. Danes in jutri bosta na isti progi še veleslalomska in slalomska tekma za evropski pokal. Rezultati: 1. Girardelli (Luks) 1:57, 48, 2. Kjus (Norv) 1:57, 64, 3. Ny-berg (Sve) 1:58, 04, 4. Aamodt (Nor) 1:58, 13, 5. Bergamelli (Ita) 1:58, 21, 6. Piccard (Fra) 1:58, 27, 7. Tomba (Ita) 1:58, 37, 8. Kunc (Slo) 1:58, 41, 9. Spampatti (Ita) 1:58, 86, 10. Senigagliesi (Ita) in Von Griiningen (Svi) 1:58, 94, ... 15. Kroll (Avs) 1:59, 39, 16. Košir (Slo) 1:59, 47, 17. Belfond (Ita) 1:59, 73, 25. C. Mayer 2:00, 78, 26. H. Mayer 2:00, 79, 27. Salzgeber (vsi Avs) 2:00, 80, 30. Pramotton (Ita). Svetovni pokal - veleslalom: 1. Girardelli (Luks) 212, 2. Tomba (Ita) 176, 3. Aamodt (Nor) 170, 4. Kjus (Nor) 129, 5. Nyberg (Sve) 122 ... 16. Kunc 43, 39. Košir (oba Slo) 15; skupno: 1. Tomba (Ita) 372, 2. Girardelli (Luks) 367, 3. Fogdo (Sve) 240, 4. Aamodt (Nor) 196, 5. Thor-sen (Nor) 197... 26. Košir 104, 52. Kunc 43, 69. Grilc 29, 76. Miklavc (vsi Slo) 22. Denarne nagrade po 10 tekmah: Giradelli (Luks) 73.000 USD, Tomba (Ita) 32.250, Te-scari (Ita), Aamodt Nor) in Fogdoe (Sve) 30.000. Mitja Kunc je v nedejskem vleslalomu bil odlični osmi (Foto Zivulovič/Trio) Italijanska nogometna A liga VRSTNI RED: Milan 21*, Fiorentina, Torino in In-ter 15, Sampdoria*, Juventus, Lazio, Cagliari in Atalanta 14, Parma in Genoa 13, Roma, Udinese, Brescia in Foggia 12, Napoh in Ancona 8, Pescara 6. PRIHODNJE KOLO (3.1.): Ancona - Lazio; Brescia - Udinese; Cagliari - Torino; Fiorentina - Atalanta; Inter - Genoa; Juventus - Parma; Napoh - Pescara; Roma - Milan; Sampdoria - Foggia. Italijanska nogometna Bliga IZIDI 16. KOLA: Cesena - Spal 1:1; Cosenza - Bari 2:0; Cremonese - Lucchese 1:1; Andria - Taranto 2:0; Lecce - Venezia 1:0; Modena - Bologna 1:0; Monza - Ascoli 2:1; Padova - Reggiana 0:0; Piša -Temana 2:0; Verona - Piacenza 2:1. VRSTNI RED: Reggiana 25, Cremonese, Venezia, Cosenza in Lecce 21, Ascoli 19, Padova in Piacenza 18, Verona in Piša 17, Cesena in Bari 16, Bologna in Modena 14, Monza in Spal 13, Lucchese 11, Andria 10, Taranto 8, Temana 7. PRIHODNJE KOLO (3.1.): Ascoli - Andria; Bari -Piša; Bologna - Cosenza; Lucchese - Monza; Piacenza - Modena; Reggiana - Cremonese; Spal - Lecce; Taranto - Padova; Temana - Cesena; Venezia -Verona. Italijanska košarkarska Al liga IZIDI 14. KOLA: Philips - Knorr 83:84; Stefanel -Scavolini 72:78; Phonola - Baker 62:66; Robe di Kappa - Roma 97:87; Panasonic - Benetton 107:85; Teamsystem - Marr 92:99; Kleenex - Clear 80:82; Reyer - Bialetti 79:71. VRSTNI RED: Knorr 24, Panasonic in Clear 20, Benetton 18, Stefanel in Scavolini 16, Philips, Virtus in Kleenex 14, Bialetti 12, Phonola, Baker, Scaini in Robe di kappa 10, Marr in Teamsystem 8. PRIHODNJE KOLO (23.12.): Benetton - Philips; Scavolini - Robe di Kappa; Knorr - Teamsystem; Roma - Phonola; Clear - Reyer; Baker - Stefanel; Montecatini - Panasonic; Marr - Kleenex. Italijanska košarkarska A2 liga IZIDI 14. KOLA: Cagiva - Teorematour 76:79; Fer-net - Glaxo 80:76; Telemarket - Auriga 93:102; Hyunday - Ticino 83:71; Sidis - B. di Sardegna 109:92; Mangiaebevi - Yoga 119:95; Ferrara - Bur-ghy 95:94; Medinform - Acqua Panna 82:94. VRSTNI RED: Hyundai 20, Mangiaebevi, Femet Branca, Sidis, Glaxo in Bancosardegna 18, Teorema in Cagiva 16, Burghy in Ticino 14, Auriga in Ferrara 12, Yoga in Telemarket 10, Panna 6, Medinform 2. SMUČARSKI SKOKI /VSAPPORU ZMAGAL DOMAČIN HIGASH1 KOŠARKA / Al IN A2 LIGA Vreme nagajalo skakalcem Od Slovencev najbop Zupan Avstrijec Rathmayrje bil drugi Myrbakken po tretji SAPPORO - Na peti tekmi smučarskih skakalcev za svetovni pokal na veliki skakalnici je zmagal domači tekmovalec Akira Higashi, drugo mesto je osvojil Avstrijec VVerner Rath-mayr, tretje pa je zasedel Norvežan Bjorn Myr-bakken. Po slabšem sobotnem nastopu na srednji skakalnici so se izkazali tudi slovenski skakalci. Matjaž Zupan je zasedel odlično peto mesto, dve točki za 14. mesto pa je dobil tudi Franci Petek. Skakalcem v olimpijskem Sapporu je najbolj nagajalo vreme. MoCno je snežilo in pihal je ve-ter. V prvi seriji slovenskim tekmovalcem ni slo najbolje. Matjaž Zu-Pan je bil deveti, Samo Gostiša 16., Franci Petek 32. in Dejan Jekovec 48., tako da se ni uvrstil v finalno serijo. V drugem poskusu je svetovni prvak skočil 104 metre in ' vodil vse do nastopa Sama Gostiše. LogatCan je pri doskoku v telemark zaradi na novo zapadlega snega padel in se udaril v roko. Žirija se je odločila za enourni odmor in ponovitev serije. Franci Petek je v ponovljeni drugi seriji s 112, 5 metra dosegel najdaljši skok dneva in se uvrstil na 14. mesto. Gostiša je bil pred drugim poskusom še rahlo zbegan zaradi padca in je skotil samo 96, 5 metra. Zupan pa je z odličnim skokom 108, 5 metra zasedel 5. mesto. Slovenski skakalci se bodo s trenerjem Lukom Koprivškom vrnili domov v torek zvečer, pred novoletno turnejo Inter-sport pa bodo v petek in soboto trenirali v Planici. Rezultati: 1.Higashi (Jap) 234, 4 (122, 112, 5); 2.Rathmayr (Avst) 220, 4 (117, 5, 108, 5); 3.Myrbakken (Nor) 219, 0 (120, 5, 107); 4.Delaup (Fr) 216, 2 (118, 105); 5.Zupan (Slo) 208, 4 (110, 108, 5) in Brede-sen (Nor) 208, 4 (116, 5, 102); 7.0ttesen (Nor) 206, 7 (120, 5, 100); S.Vettori (Avst) 203, 7 (111, 104, 5); 9.Harada (Jap) 200, 4 (108, 5, 105); lO.Holbvarth (Avst) 198, 0 (108, 107); 11. Šakala (CSFR) 194, 3 (101, 5, 110, 5); 12.Ashi-moto (Jap) 194, 0 (110, 5, 102), 13.Vodnev (Kaz) 193, 1 (107, 102); 14.Pe-tek (Slo) 192, 2 (98, 112, 5); 15-Sakurai (Jap) 189, 9 (106, 102, 5); 19.Gostiša 179, 4 (107, 96, 5), 48. Jekovec 63, 6 (89). Skupna razvrstitev za svetovni pokal (5 tekmovanj) - posamezno: 1. Rathmayr (Avst) 110; 2. Hollwarth (Avst) in Delaup (Fr) po 43; 4. Myrbakken 42; 5,Otte-sen (oba Nor) 39; 6.Higa-shi (Jap) 37; 7. Franc (Slo) 33; B.Goldberger (Avst) 32; 9.Bredesen (Nor) 28; 10. Martinsson (Sve) 27; 18.Zupan 13; 29.Petek (oba Slo) 5; ekipno: 1. Avstrija 243, 2. Norveška 110, 3. Japonska 80, 4. Francija 76, 5. Slovenija 51, 6. Švica 35, 7. Nemčija 30, 8. Švedska 27, 9. CSFR 22. Danilovič protagonist v Milanu - Djordjevič slab Benetton TV visoko poražen v Reggio Calabrii (-22) V A2 ligi vodi Hyunday, Mangiaebevi pa je drugi »Big match« 14. kola prve italijanske košarkarske lige je bil prav gotovo v Milanu, kjer sta se na tekmi Philips - Knorr srečala z drugačnima dresoma Srba DjordjeviC in Danilovič, ki sta lani z ekipo Partizana iz Beograda osvojila najveCjo evropsko klubsko lovoriko. BolonjCani so bili večji del v tekme v vodstvu, zlasti Pittis (33 toCk, 8 skokov in 6' pridobljenih žog) in zagrizenost domačinov pa sta omogočila Milančanom, da so proti koncu dvoboja ujeli goste. Riva je imel same 4 sekunde pred koncem v rokah tudi žogo za zmago, zadel pa je le prvi prosti met in potreben je bil zato podaljšek. Danilovič (29 točk) je bil ob Morettiju (23) neustavljiv in kljub neverjetnim napakam Binellija je Knorr spet vodil s točko prednosti v zadnjih potezah tekme. Milančani so dobro izpeljali zadnji napad, same tri sekunde pred zvokom sirene pa je žoga zaplesala po notranjem delu obroCa in konCala svojo pot mimo koša. Ob Pittisu je največ točk dosegel Riva (25), medtem ko sta ponovno slabo zaigrala oba tujca: Djordjevič je dal 6 točk, Davis pa 4. Med ostalimi izidi preseneča nov visok poraz državnih prvakov Be-nettona, ki so v Reggio Calabrii zdržali le en polčas. V domači peterki so največ toCk dosegli Avenia (26), Volkov (21) in Garret (17). V vrstah Benettona je Toni Kukoc igral pod lastnimi sposobnostmi (10 toCk in 0:2 v metu za 3), najuspešnejši pa so bili Rusconi (22) in Teagle (19). Phonola je doma prepustila zmago in točki Bakerju iz Livorna, kar štiri tekme pa so se končale z zmago gostujočih ekip. Prihodnje kolo bo na sporedu že v sredo, tekma dneva pa bo Benetton - Philips. V A2 ligi je vodilni Hyunday ponovno zmagal in tako ohranil vodstvo nad skupino petih ekip. Med temi je tudi druga postava iz Bologne - Mangiaebevi - kjer izredno uspešno igra tudi Teoman Alibegovic. Tokrat so bolonjCani »pojedli in spili« neapeljsko Yogo. Italijanska odbojkarska Al liga IZIDI 12. KOLA: Misura - Sisley 3:0 (15:7, 15:6, 16:14); Centro Matic - Maxicono 0:3 (11:15, 7:15, 10:15); Alpitour - Messaggero 1:3 (5:15, 15:11, 11:15, 8:15); Jockey - Charro 3:0 (15:6, 15:11, 15:10); Gabeca - Patini 3:1 (15:8,15:9,13:15,15:7); Lazio - Sidis 0:3 (6:15, 3:15, 6:15); Oho Venturi -Aquater 3:2 (15:11,10:15,15:12,11:15,15:12). VRSTNI RED: Sisley, Maxicono 20, Misura, Messaggero 18, Alpitoru 16, Charro, Gabeca 14, Patini, Sidis, Centro matic, Lazio 8, Jockey, Venturi 6, Aquater 4. Totocalcio ZMAGOVITI STOLPEC: XIX -111 - 1X1 - 1X21 DOBITKI: 13 (145 dobitnikov): 71.768.000 lir; 12 (4.055 dobitnikov) 2.563.300 lir. Totip ZMAGO VITI STOLPEC: 22-XX-22-22-12-X2 Dob nadaljuje s serijo zmag 3:0 proti Gleisdorfu! CELOVEC - Odbojkarji Doba so v zadnji tekmi v prvi avstrijski zvezni ligi nadaljevali s serijo zmag. Igralci trenerja Goloba so v samo 58 minutah »odpravili« ekipo Gleisdorfa s 3:0 (15:10, 15:4, 15:11) in si tako (kot novinec!) zagotovili senzacionalno tretje mesto na lestvici. Dobljati v prvenstvu proti Gleisdorfu doslej še nikdar tiso zmagah, tako da je včerajšnja zmaga samo še potrdilo za sijajno formo v katerem se moštvo že nekaj tednov nahaja. Tekma prah Gleisdorfu je bila zadnja v tem letu, v sredo pa bodo Dobljati v Grabštanju na Koroškem nastopih na dobrodelni tekmi za begunce iz Bosne in Hercegovine. ZLATA ŽOGA / OBJAVILI IZIDE GLASOVANJA ROKOMET / V NEKDANJI JUGOSLAVIJI Van Basfen 98, Stojčkov 80 točk 0v Marco Van Basten z »zlato žogo« (Telefoto AP) PARIZ - Vest, da je Marco Van Basten tretjič osvojil »zlato žogo«, je pronicnila že pred nekaj dnevi, netaktno jo je razširil predsednik Milana Berlusconi, vCeraj pa jo je znani športni tednik »France football« še uradno potrdil in Milanovemu asu lovoriko tudi izročil. Vrstni red glasovanja: 1. Van Basten (Niz) Milan 98 točk; 2. Stojčkov (Bol) Barcellona 80; 3-Bergkamp (Niz) Ajax 53; 4. Haessler (Nem) Roma 42; 5. Schmeichel (Dan) Manchester United 41; 6. Brian Laudrup (Dan) Barcellona 32; 7. Michael Laudrup (Dan) Barcellona 22; 8. Ronald Koeman (Niz) Barcellona 14; 9. Chapiusat (Svi) Borussia Dortmund 10; 10. Rijkkard (Niz) Milan in Scifo (Bel) Torino 8; 12. Povlsen (Dan) Borussia Dortmund 6; 13. Lar-sen (Dan) Piša 4; 14. Maldini (It) Milan in Jensen (Dan) Arsenal 3; Andersen (Dan) Koln, Brolin (Dan) Parma, Papin (Fr) Milan in Platt (Angl) Juventus 2; 20. Baresi (It) Milan, Brat-seth (Nor) VVerder Bremen in Herzog (Av) VVerder Bremen 1. V jugoslovanski rokometni superligi blestijo nekdanji mladinski svetovni prvaki, ki so osvojili zlato leta 1991 Maja Maršicevič BEOGRAD - Izjemno kakovostna uvodna rokometna tekmovanja v ZR Jugoslaviji se ta konec tedna nadaljujejo s tekmami v super ligi. Rokometni šport je »preživel« razpad nekdanje Jugoslavije in sankcije ZN skoraj brez posledic. Članom se je pridružila mlada, talentirana generacija, svetovni mladinski prvaki iz Aten 1991. V pretekli sezoni so se izoblikovali v izjemne igralce in s športnega vidika je velika škoda, da zaradi mendarodne-ga embarga, ki velja tudi za športno dejavnost nekdanje Jugoslavije ne morejo tekmovati v tujini. Zlati fantje iz Aten vodijo igro vseh vodilnih moških rokometnih ekip. V Crveni zvezdi, ki je prvak skupine A, sta med najboljšimi Igor Butulija in Aleksander Kneževič (ki je prišel iz banjaluškega Borca), v Partizanu, prvaku skupine B, pa blestita Nedeljko Jovanovič in Predrag PeruniCič. Poleg teh dveh klu- bov imajo za osvojitev naslova prvaka največ možnosti lanskoletni zmagovalci Proleter Naftagas iz Zrenjanina. Veliko presenečenje v prvenstvu pa je Jugovič iz KaCa, ekipa, ki se je prav tako vključila v tekmo za prvo mesto. Pri dekletih je položaj nekoliko drugačen. Prišlo je do razmeroma neboleče menjave generacij. Nekatere od najboljših so odšle, med njimi Dragana PešiC, ki je odšla v Španijo, in Tanja Polajner, ki so jo v Beogradu zelo cenili. Po odhodu Svetlane Antič in Svetlane Kitič, ki sta se za to odločili že prej, je Radnicki ostal brez svojih najbolj zanesljivih igralk. Najboljša vratarka na svetu Dragica Djurič, pa se je vrnila v svoj Vož-dovac, ki je zmagovalec v skupini B, ekipo Zeta-transa BuduCnosti pa vodi Maja BulatoviC. Ti dve ekipi imata najveC možnosti, da osvojita prvenstvo, Čeprav je v igri tudi zmagovalec skupine A - ekipa Rad-ničkega. Po izenačenem srečanju Stefanel izgubil v končnici Zmago Scavolinija odločila napaka zapisnikarske mize Časomerilec ni posredoval, čeprav je Scavolini prekoračil dovoljeni čas za napad - Fučka dober Stefanel:Scavolini 72:78 (34:35) STEFANEL: Bodiroga 24 (4:4,10:13, 0:4), Pilut-ti 8 (4:4, 2:3, 0:2), FuCka 11(2:2,3:4,1:1), De Pol 6 (2:2, 2:3, -), Bianchi (-, 0:1, 0:1), Alberti, Meneghin 2 (2:2, 0:1, -), Pol Bodetto, En-glish 16 (2:4, 7:12, 0:2), Cantarello 5 (1:1, 2:3, -). SCAVOLINI: Work-man 6 (4:5, 1:6, 0:1), Gracis 17 (2:2, 3:4, 3:3), Magnifico 8 (4:4, 2:9, -), Boni (-, 0:2, -), Rossi, C. Myers 27 (8:10, 5:7, 3:4), Panichi, Zampolini 8 (-, 4:6, 0:1), Costa 2 (-, 1:3, -), P. Myers 10 (6:9, 2:6, 0:3). SODNIKA: Tallone (Albizzate) in Borroni (Milan) V tekmi, ki sta ji v precejšnji meri krojila usodo sodnika z enakomerno razporejenimi napakami, je Stefanel prav v poslednjih minutah izgubil s Scavolinijem zaradi napake Casomerilca. S tem so zapravili edinstveno priložnost, da bi se še bolj prebili proti vrhu razpredelnice in imeli kar štiri točke prednosti pred šestou-vršCeno ekipo. Tekma je bila že od samega začetka zelo izenačena . Ekipi sta se večkrat zamenjali v vod- Marko Oblak stvu, kot pričajo delni izidi: 10:5 za Scavolini v 4.min„ 17:12 za Stefanel v lO.min., 21:19 za Scavolini v 13.min., 32:25 za Stefanel v 17.min. . V tem delu je Stefanel imel boljši odstotek pri metu, ujel veC odbitih žog, a jih žal tudi veliko izgubil , kar je v odločilni meri vplivalo na vodstvo gostov. v Buccijevi ekipi je pravzaprav v tem polčasu največ pokazal Gracis, ki je v kritičnih trenutkih zadel odločilne trojke. V drugem polčasu je v začetku kazalo, da bo Tanjeviceva ekipa le strla odpor gostov: z dobro igro Bodiroge, FuCke in Englisha so v 31.min. dosegli kar devet točk prednosti (60:51), tedaj pa je Carlton Myers s serijo košev ponovno vzpostavil ravnovesje . Ob izenačenem izidu (72:72) dve minuti pred koncem pa je prišlo do že omenjene napake Casomerilca, ki ni opazil, da je Scavolini zadržal žogo veC kot trideset sekund. Po zgrešenem metu Magnifica so gostje ujeli odbito žogo in v naslednji akciji je Zampolini zadel koš, ki je odločil tekmo. Stefanel je namreč v naslednjem napadu izgubil žogo.Kljub porazu pa niso Tržačani razočarali, saj so bili povsem enakovredni nasprotniku, ki še zmeraj sodi med najmočnejše ekipe v Italiji. Z razmeroma ugodnim razporedom v naslednjih kolih pa Stefanel lahko še izboljša sedanjo uvrstitev, saj igra letos veliko bolj zanesljivo tudi na tujem. _________________NOGOMET / V ITALIJANSKI C-1 LIGI_______ Trieslina je z dobro igro docela nadigrala (3:1) šibki Palazzolo »Dva« gola Ceroneja (eden v lastno mrežo) - Strelca še Milanese in Labardi Igor Pavletič Triestina - Palazzolo 3:1 (1:1) STRELCI, v 26. min. Cerone, v 40. min. Cero-ne (avtogol), v 59. min. Milanese, v 70. min. Labardi. TRIESTINA: Facciolo, Bagnato (od 56. min. Bressi), Milanese, Conca, Arrigoni, Cerone, Dane-lutti, Torracchi, Mezzini, Donatelli, Labardi (od 72. La Rosa). PALAZZOLO: Drivio, Aresi, Cavalletti, Tirrioni (od 46. min. Pala), Imber-ti, Morotti, Picardi (od 73. min. Misso), Gardesi, Galvani, Crotti, Preti. SODNIK: Genovese iz Avellina. KOTI: 11:4 za Triesti-no. Triestina si je takoj opomogla po nesrečnem porazu v Empoliju in potrdila svojo premoč nad šibkim Palazzolom. Lahko bi rekli, da so v tej tekmi Tržačani imeli škarje in platno stalno v rokah, saj so gostje dosegli gol samo zaradi neverjetnega avtogola Ceroneja, ki je v zaključku prvega polčasa preusmeril v lastno mrežo povsem »nedolžno žogo« in tako povsem presenetil lastnega vratarja. Gostje so sicer imeli ob belem izidu še veliko priložnost, ko je v začetku prvega polčasa levo krilo Preti v protinapadu zadel vratnico. To pa je tudi vse, kar so naredili gostje. Triestina je imela skozi vso tekmo pobudo in je potisnila nasprotnike v njihov kazenski prostor. SreCa se je nasmehnila Tržačanom v 26. min., ko je po vnaprej pi-pravljeni shemi po kazenskem strelu z roba kazenskega prostora Dane-lutti podal žogo Cero-neju, ki se je znašel sam pred vratarjem in ga premagal z diagonalnim strelom. Tudi po zadetku je Triestina nadaljevala s pressingom, ki ga je prekinil že opisani avtogol Ceroneja. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Pritisk Triestine se je še povečal z vstopom na igrišče hitrega Bressija. Ze v 14. min. je Milanese v nabito polnem kazenskem prostoru gostov izkoristil podajo Donatellija in ponovno ponesel Triestino v vodstvo. Deset minut kasneje so Tržačani spravili zmago na varno: Donatelli je po soloprodoru streljal iz neposredne bližine vrat; vratarju gostov je uspelo odbiti žogo, a le do La-bardija, ki je spretno izkoristil priložnost. Do konca tekme so Tržačani obdržali vajeti igre v svojih rokah in povsem onemogočili gostom, da bi se približali kazenskemu prosotru. Triestina je torej zapustila dober vtis, Čeprav ostajajo še odprti dvomi o zanesljivosti obrambe oz. o težavah, ki jih ima moštvo pri gradnji igre. S to zmago je Triesitna obržala drugo mesto na lestvici in se ponovno približala Empoliju na emo samo točko. Perotti (trener Triesti- ne): »Zadovoljen sem s tekmo svojih varovancev. Mislim, da je zmaga najboljši odgovor na spodrsljaj v Empoliju. Sedaj naš Čaka še neugodno gostovanje v Sieni, ki mu bo sledil tritedenski premor. Ta Cas bomo izkoristili za boljše uigravanje novih nakupov in za sanacijo nekaterih poškodovanih igralcev.« OSTALI IZIDI 16. KOLA: Arezzo - Alessandria 0:0, Carpi - Spezia 0:0, Leffe - Siena 1:0, Masse-se - Vis Pesaro 0:0, Pro Šesto - Carrarese 2:0, Ra-venna - Empoli 2:1, Sam-benedettese - Como 2:1, Vicenza - Chievo prekinjena zaradi poškodbe sodnika v 80. minuti. VRSTNI RED: Empoli 23, Triestina 22, Ravenna 21, Chievo in Vicenza 19, Sambenedettese 18, Pro Šesto 17, Carpi in Spezia 16, Como in Leffe 15, Aleesandria, Carrarese, Massese, Siena in Vis Pesaro 13, Palazzolo 11, Arezzo 9. PRIHODNJE KOLO (27.12.): Alessandria -Massese; Carrarese - Ravenna; Chievo Verona -Arezzo; Como - Carpi; Empoli - Sambenedettese; Palazzolo - Pro Šesto; Siena - Triestina; Spezia - Leffe; Vis Pesaro - Vicenza. NAMIZNI TENIS / NA DRŽAVNEM TURNIRJU V ABSOLUTNI KATEGORIJI V PARMI OBČNI ZBOR / PREDSINOCNJIM V LONJERJU V 2. kategoriji uspeh obeh Klasovih dvojic Mersiju in Radovičevi spodletel podvig V absolutni kategoriji je Mersi tesno izgubil z Marzocchijem, Radovičeva pa s Pannovo Monika Radovič je v drugi! kategoriji zmagala, uspeh v absolutni pa ji je spodletel Namiznoteniški igralci in igralke Krasa so nas že mnogokrat presenetili, vendar tako dobrega izkupička po prvem dnevu 3. kvalifikacijske preizkušnje v absolutni kategoriji v Parmi, le ni bilo pričakovati. Pa vendar: v igri dvojic je bil rezultat krasovcev naravnost prodoren. V tekmovanju drugakategor-nikov sta zmagala Christian Mersi in Igor Milic, med drugokategornicami pa Monika Radovič in Ana Bersan. Krasovki sta popoldne nastopili tudi med posameznicami in se uvrstili v finale, »derbi« pa je z 2:1 osvojila Radovičeva. Finalist je bil tudi Mersi, ki pa ga je Del Tomba po ostrem boju premagal z 2:0. Vsi trije omenjeni kra-sovci so vCeraj zjutraj nastopili še v absolutni kategoriji, kjer pa niso imeli možnosti, da se prebijejo med osem najboljših. Se najbližji velikemu podvigu je bil Christian Mersi, ki je v skupini naletel na državnega reprezentanta Ric-cija in na prvokategornika Marzocchija in Morganteja. Z Riccijem je gladko izgubil z 2:0, Morganteja pa je z istim rezultatom premagal. Odločilno je bilo tako srečanje z Marzocchijem. Mersi je dobil prvi niz, v drugem pa je z dobro igro že vodil s 17:13, vendar je nato žal popustil, na koncu pa predal dvoboj z 2:1, s tem pa izgubil edinstveno priložnost, da bi se z drugim mestom v skupini prebil v nadaljnjo fazo in ponovil uspeh s turnirja v Veroni. Monika Radovič je v svoji skupini igrala z De-gli Espositovo in Vigno-lovo. Izgubila je obe srečanji, proti Degli Espositovi pa je bila zelo blizu zmage. Posebno dramatičen je bil tretji niz, saj je bil konCni 24:22. Dobro se je upirala tudi Ana Bersan, ki je po pričakovanjih z 2:0 izgubila proti Zampinijevi, v deželnem derbiju s TržiCanko Marži o Pann pa je izbojevala niz. Prihodnji kvalifikacijski turnir v absolutni kategoriji, Četrti po vrsti, bo v Modeni, nato bo pred državnim prvenstvom na sporedu še eden. KK Adria podal obračun dela Kolesarski klub Adria je nakazal smernice za bodoče delovanje (Foto Križmančič) DIJAŠKO PRVENSTVO / ZAČETEK MOŠTVENIH TEKMOVANJ NA TRŽAŠKEM ROKOMET / MOŠKA C LIGA Nogometaši so kvalifikacijske tekme že končali, žal pa se nobena naša šola ni uvrstila v polfinale Zdaj na vrsti košarkarji in odbojkarice (po tradiciji so te najbolj uspešne), odbojkarji pa šele januarja Ivan Furlanič Kot je paC že običaj se dijaška prvenstva za višješolce vsako leto začenjajo z nogometom, ostali pridejo na vrsto kasneje. Med tednom se je pričelo prvenstvo v moški košarki in ženski odbojki, odbojkarji pa pridejo na vrsto konec januarja. Preden kaj veC zapišemo o odbojkaricah in košarkarjih, ne bo odveC, Ce povemo nekaj besed glede prvenstva nogometašev. Slovenske šole so zastopali trije zavodi - Žiga Zois, Jožef Stefan in France Prešeren. Daleč najboljši uspeh so dosegli dijaki šole Žiga Zois, ki so premagali vrstnike Deledde z visokim 7:1 in remizirali s prvim favoritom v skupini B Volto. Glede tega srečanja moramo omeniti, da so bili naši dijaki izločeni iz polfinala samo zaradi naravnost sramotnega sojenja, kakršnega na igriščih ne bi smeli gledati. Potem, ko je Žiga Zois vodil z 1:0, je mož s piščalko brez vsakega razloga podaljšal tekmo, dokler si ni izmislil 11-m, po kateri je Volta izenačila in se uvrstila v polfinale zaradi boljše razlike v golih. Dijaki liceja France Prešeren pa so izgubili z vrstniki zavoda Fabiani z 2:0, remizirali z Nauticom 2:2 in visoko izgubili s Carli 8:0. Tako Galvani kot Pe-trarca sta bila za dijake šole Jožef Stefan premočna, saj so prvi slavili 4:0, drugi pa 8:0. Ne glede na končni (ne) uspeh moramo naše dijake pohvaliti, ker so se srCno borili, posebej tisti, ki se s to športno igro aktivno ne ukvarjajo. Košarkarsko prvenst- vo se je komaj pričelo. Prijavilo se je 10 šol, ki so bile porazdeljene v tri skupine: Skupina A: Oberdan, Galvani in Petrarca; Skupina B: Prešeren, Carli in Galilei; Skupina C: Volta, Stefan, Fabiani in Nordio. Za odbojkarsko prvenstvo dijakinj je zanimanje vsako leto veliko, saj je prijavljenih trinajst šol, med temi so vse štiri slovenske. Skupine so naslednje: Skupina A: Dante, Prešeren in D’Aosta; Skupina B: Petrarca, Zois in Deledda; Skupina C: Galilei, Stefan, Sandrinelli in Nordio; Skupina D: Oberdan, Slomšek in Carducci. V preteklih letih so se posebej dobro odrezale odbojkarice. V lanskem prvenstvu je licej France Prešeren osvojil pokrajinski naslov v obeh konkuencah. Tudi letos so naše dijakinje nesporne favoritinje, dijaki pa bodo težko ponovili lanski uspeh. Za moško odbojko je znanimanje občutno manjše, saj je samo 8 šol, ki so bile razdeljene v dve izločilni skupini. Skupina A: Galilei, Petrarca, Oberdan in Deledda; Skupina B: Prešeren, Dante, Volta in Galvani. Skromna udeležba v moški odbojki je bržkone samo še dodatni dokaz, da je ta športna igra v Trstu v hudi krizi. Prav odbojka je najbolj razširjena med uCenci in dijaki nižjih in višjih srednjih šol, za Tržaško pa to pravilo ne velja, ker so košarkarji in nogometaši v premoči. Tudi glede kakovosti so odbojkarji na slabšem, saj so redka srečanja zanimiva, kot denimo v nogometu, košarki, z žensko odbojko pa jih ne moremo sploh primerjati. Za konec lahko rečemo, da je izredno dobro in priporočljivo, da se dijaških tekmovanj udeležijo tudi naše šole, ker tako potrjujemo našo prisotnost, delavnost, vitalnost s sosedi, ki so številčno močnejši, a prav na športnem področju so vseeno morali nickolikokrat priznati in ceniti našo premoč. Kras Trimac je v Bocnu ugnal neugodni Eppan Eppan - Kras Trimac 18:23 (8:8) KRAS TRIMAC: Klinc, Ross, Vremec 10, Pertot 4, Raseni 3, Milic 1, Cebulec 4, Oberdan 1. Rokometaši Krasa Trimac so v 6. kolu C lige dosegli še eno pomembno zmago, tokrat na težke® igrišču v Bocnu proti solidnem Eppanu. Zmago so si Krašovci zaslužili z izvrstno igro v obrambi, v napetih trenutkih tekme pa so pokazali tudi veliko mero hladnokrvnosti. Tekma je bila ves Cas izenačena, v drugem polčasu so sicer naši povedli, južnotirolski ekipi pa je uspelo spet izenačiti 15 minut pred ko® cem na 14:14. Na sreCo pa Krašovci niso popustili' kljub temu, da so igrali brez rezerv na klopi. Varovanci trenerja Božjeglava imajo očitno dobro fizično kondicijo in so lahko v konCnici tekme spet povedli s protinapadi Vremca. Dobra igra in predvsem čvrsta obramba zdaj rokometašem Krasa trimac zagotavlja® mirnejše praznike, zadnji zmagi pa sta ekipi vrnil tudi prepotrebno zaupanje v lastne moCi, tako d lahko z večjim optimizmom zrejo v prihajajoče le to.(Pjotr) PRIREDITVE Ponedeljek, 21. decembra 1992 Slovenijo LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20. uri (Štihova dvorana) Leticija in Luštrek. Predstava je razprodana. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 14. uri (zaključena za gimnazijo Jesenice) Gregor Strniša: Samorog . Ob 20. uri (Mala drama) Woody Allen: Zaigraj še enkrat, Sam (izven in konto). Ameriški sen na naCin Woodyja Allena - komedija o mladem loCencu, ki skuša s pomočjo svojega filmskega idola prebroditi ljubezenske in druge težave... Režija: Boris Cavazza. Igrajo: Grega Bakovič, Aleš Valič, Vojko Zidar, Marijana Brecelj in Petra Govc. JUTRI: ob 15. uri (zaključena) J. B. P. Moliere: Svatba po sili. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA JUTRI: ob 19. uri Offenbach: Hoffmanove pripovedke Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19. ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11.uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 M. Frayn: Hrup za odrom (za abonma Študentski A in izven) Razprodano. Tel. 061/ 210-852. GLEDALIŠČE GLEJ DANES: ob 21.00 uri (za izven)Oscar Wilde Saloma, v prevodu Djurde Flere, Od Salome do Madonne, ko oko postane zoom-objektiv... Predstava je posvečena 100. obletnici postavitve slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Cena vstopnice je 350 SIT. Informacije in rezervacije med 11. in 13. uro na tel. 061/216-679. MARIBOR SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 20. uri (za red Drama in Univerza) G. Buchner: VojCek. Informacije na tel. 062/211-461. SOLKAN GLEDALIŠKA DVORANA V SOLKANU DANES: ob 19. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo R. Marinkovič: Glorija (za ZKO Ajdovščina). Informacije na tel. 065/25-326, 25-328. AJDOVŠČINA DANES: ob 9.30, 11.30 in 15. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo A. GoljevšCek: Čudežni kamen. JUTRI: ob 9. in 11. uri A. GoljevšCek: Čudežni kamen. Ob 19. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo R. Marinkovič: Glorija. Informacije na tel. 065/25-326. KRANJ DANES: ob 15. in 16.30 uri (zaključeni predstavi za O.S. Predoslje) Milan Dekleva: Mi se ne damo. JUTRI: ob 9., 10.30 in 12. uri (zaključene predstave) Milan dekleva: mi se ne damo. Informacije na tel. 064/222-681. POSTOJNA JUTRI: gostovanje SNG Maribor, Kabaret XX. stoletja, avtorski projekt Vite Mavric- RuiC: F. Milčinski, Ne smejte se, umrl je klovn. Furlanija-Julijska krajino TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK JUTRI: ob 16.30 bo na sporedu predstava s Po-dreccovimi lutkami. Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Ponovitve 23., 24. in 26. t. m. ob 16.30. Brezplačna vstopnina za otroke do 6. leta starosti. dvorana tripcovich JUTRI: ob 20.30 (red F) koncert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom Carla Melasa. Solisti Tiziana Sojat, Helga Miiller Molina-rL Etienne Dupre in Robert Holzer. Ponovitev v sredo, 23. t. m., ob 20.30 (red E). gledališče cristallo JUTRI: ob 16.30 Carpinteri & Faraguna - Due Paia di calze di seta di Vienna v izvedbi La Con-trada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Orazio Bob-Zadnja ponovitev v sredo, 23. t. m., ob 20.30. ©ORiCA GLEDALIŠČE VERDI Ul. Garibaldi 4 JUTRI; ob 20.30: B. Slade, Ob letu osorej. Go-st°vanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Infor-?acije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. rass 20) tel.: (0481) 33288. TRŽIČ OBČINSKO gledališče JUTRI; ob 20.30 gostovanje gledališča iz Sardi-R )e z delom A. Brofferia »II Vampiro*. Režija “ePpe Navello. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI JUTRI: ob 20.30, Pierre Chesnot - L’inquilina del piano di sopra. Izvajajo gledališki skupini La Pro.Sa in Teatro. Režija Gianfranco De Bosio. Nastopajo Lia Tanzi in Giuseppe Pambieri. Slovenijo LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19. uri (Gallusova dvorana) Orgle-ski veCer - Oliver Eisenmann. Vstopnina je 250 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 25.t.m. ob 18. uri (Gallusova dvorana) Božični koncert z orkestrom Slovenske filharmonije. Vstopnina je 400 in 250 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. GALERIJA KAPELICA DANES: ob 20. uri koncert violončelistov Eve Julije Rečnik in Igorja Mitroviča. Program koncerta: Jean Barriere, Jean Baptiste Breval, Bernhard Romberg, Scot Joplin, Bela Bartok, Paul Tortelier in David Popper. Informacije na tel. 061/113-282. KLUBK4 JUTRI: ob 22. uri XMAS/ VroCica Rock’nTol-la. Tel. 061/113-282. NOVA GORICA KULTURNI DOM DANES: ob 20.15 uri (za abonma in izven) koncert Bena Savra, posvečen koncertnemu občinstvu ob Novem letu. Informacije na tel. 065/25-608 Furlonijo-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 20.30 koncert ameriških skladb za harfo Good-bye American Year 1492-1992. Nastopa Jasna Corrado Merlak. Na programu F. Vidali, N. Gustavson, P. Chertok, C. Salzedo, D. Ellington, C. Porter in G. Ghershvvin. GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 11. januarja 1993 ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Mjchele Campanella. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. STIVAN DANES: ob 20.30 bo v štivanski cerkvi koncert japonske pianistke Noriko Suzuki. Na programu Scarlatti, Mozart, Chopin, Prokofiev. Koncert organizira Glasbena šola Punto musicale iz Sesljana s podporo Dežele FJK, izkupiček večera pa je namenjen Združenju AGMEN. Vstop prost. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v sredo, 13. januarja 1993, ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Fran-cois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Kor-sakov, Prokofiev, Snitke, Skrjabin. LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 11. uri (sejna El) Predstavitev knjige dr. Janeza Ruglja Dramatična pot. Na predstavitvi bo sodeloval pisatelj Vladimir Gajšek. Vabljeni. Ob 17.uri javna tribuna z naslovom Človekove pravice v ustanovah duševnega zdravja - v organizaciji Odbora za društveno zaščito norosti (projekt Zagovomištvo). JUTRI: ob 20. uri (Linhartova dvorana) Arsen in Rade. VeCer s pesnikom in kantavtorjem Are-nom Dedičem in igralcem Radetom Serbedžijem. Sodeluje pianist Jure Ivanušič, vstopnina ie 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. KLUBK4 DANES: ob 21. uri Praznovanje božiča -Marko Pogačnik predava o ezoteričnem pomenu Božica. Koncert Črnskih in duhovnih pesmi - Nonet Brda. Predstavitev knjige Srečanja avtorjev Igorja in Anke Dranic-Kerševan. FESTIVAL LJUBLJANA Križevniška cerkev - do 23. t. m. med 11. in 13. ter med 15. in 18. uro organizirano vodstvo po razstavi jaslic. Vsak dan ob 17. uri nastopajo gojenci glasbene šole Moste- Polje. Vstop prost. Pred magistratom- do 23. t. m. od 18. do 19. ure Potujoči Čarodej z bobnarjem. Nastopata Miran Canak in Boštjan Gradišek. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 20. uri bo otvoritev razstave instalacij Nataše Prosenc z naslovom Prosti pad. V PRIHODNJIH DNEH: 23. t.m. ob 21. uri bo ponovno na ogled historični modni spektakel Diamonds are Girls Best Friends Neve Faninger, Mojce Dreu in Janete Coh. Vstopnina je 400 SIT, za študente 200 SIT. Tel. 061/332-288, 210-491. FILOZOFSKA FAKULTETA JUTRI: ob 19.30 uri (predavalnica 18, pritličje) pričetek cikla predavanja Študentske sekcije Ljubljanskega geografskega društva s potopisnim-predavanjem Igorja Fabjana: Indonezija- dežela tisočerih otokov. Ob 19. uri predavanje zagrebškega profesorja Milorada Pupovaca, v okviru Humanističnega simpozija. BOVEC HOTEL ALP Do 26. t. m. poteka festival Folkest 92 (Žimski del novega festivala etno glasbe) s projekcijo video filmov o preteklih festivalih. Informacije in rezervacije: Turistično društvo Bovec, tel. 065/86-332. MURSKA SOBOTA ZGRADBA POŠTE DANES: ob 15. uri bo društvo za varstvo okolja Pomurja slovesno predalo namenu Ekološki oglasnik - oglasni steber pred zgradbo pošte, ki bo namenjen informarnju (pohvalam in grajam tistih, ki prispevaju k varstvu ali uničevanju okolja). LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 14.30 uri (Kosovelova dvorana) lutkovna opera (za izven) J. Haydn: Pogorela hiša. Cena vstopnice 250 SIT. Do 30. t. m. bo vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ure v Valvazorjevem prehodu potekal praznični Ziv-žav z igralnico , kjer bodo otroci pod strokovnim vodstvom sestavljali kocke, z razstavo otroške in mladinske literature Mladinske knjige,s slaščicami slaščičarne Biskvi-tek in frizerstvom Frkolin. Ob 10. uri (dvorana Vl-2) risani film Potovanje v Melonijo. Ob 17. uri (dvorana Vl-2) Neca Falk z Mačjo godbo. Od 17. do 19. ure (Valvazorjev prehod) Frizerstvo Frkolin V PRIHODNJIH DNEH: 24.t.m. ob 14. uri in 25. t.m. ob 15. uri (Kosovelova dvorana) J. Haydn: Pogorela hiša, lutkovna opera. 23. t.m. ob 15. uri, 25.t.m. in 26. t.m. ob 11.uri, 27. t.m. ob 16.uri in 28.t.m. ob 14.uri (Štihova dvorana) TrnjulCica - lutkovni balet Freyer teatra. Informacije na Tel.:06l/222-815. OPERA IN BALET SNG DANES: ob 10. in 12. uri Cipci: Sneguljčica. Informacije na tel. 061/331-950. LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 19. uri (za izven) Svetlana Makarovič: Gal med lutkami. Vsak dan od 24. do 28. decembra ob 17.30 uri (Krekov trg) Novoletne lutkovne igrarije. 28., 29. in 30. t.m. ob 18.30 uri sprevod dedka Mraza - od Lutkovnega gledališča do Prešernovega trga. Dedek Mraz vabi vse otroke, naj se pridružijo njegovemu spremstvu. Napravijo se lahko v karkoli hočejo - živalice, pravljična bitja; ali pa ostanejo kar takšni kot so. Informacije na tel. 061/314-789, 314-966. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 9.30 in 11.30 uri predstave (zaključeno) P. Golia-PartljiC: Srce igračk. Ob 16. in 18. uri (zaključeno) Suhadolcan-Ovsec: Medvedek na obisku. Informacije na tel. 061/312-860. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI DANES: ob 9., 11. in 17. uri Andersen-LainšCek: Snežna kraljica. Predstavi sta zaključeni. Informacije na tel. 061/448-920 KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 23. t.m., ob 10.00, 11.30 in 17. uri ter v četrtek, 24. t. m. , ob 10.00 in 11.30 - ponovitev Andersenove pravljice: Cesarjeva nova oblačila, v izvedbi SSG iz Trsta. Informacije na tel. 066/21-287. PORTOROŽ AVDITORIJ JUTRI: ob 17.00 uri se bo otrokom predstavili Baletna plesna skupina in akrobatska plesna skupina Flip. AJDOVŠČINA KULTURNI DOM DANES: ob 9.30, 11.30 in 15.00 A. GoljevšCek: Čudežni kamen. JUTRI: ob 9. in 11. uri A. GoljevšCek: Čudežni kamen. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Furlanija-Juliiska krajino TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 27. t. m.,ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica La monetina d’argento (Srebrni kovanec) v izvedbi gledališke skupine La Contrada. VIDEM FELETTO UMBERTO OBČINSKI AVDITORIUM V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 26. t. m., ob 15.30 predstava ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica Kaspar, il pulcinella Bboemo z lutkami Thomasa Jelineka. LJUBLJANA GALERIJA STOPNIŠČE DANES: ob 21. uri bo otvoritev razstave fotografij Nade Zgank Katar o Rom, in veCer cigamske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCen-ce v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. GALERIJA NA MESTNEM TRGU Na ogled je razstava Podobe ljubljanskih meščanov. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprta. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (veC kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. GALERIJA CD Na ogled je razstava Ca-rinzia/Venezia, Topografia Superiore, avstrijskega slikarja in grafika Arnulfa Rainerja. Razstava je odprta vsak dan, od 12.00 do 20.00 ure, v nedeljo od 15.00 do 18.00 ure. vstopnina 100 SITt za študente 50 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON Na ogled je prodajna razstava unikatnega nakita (Jure Kodre), starih idrijskih Cipk(Barbara Kobal), adventnih vencev cvetličarne ELI in lepih starih kotnih vitrin (Janko Mlakar). KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI - Do 6. januarja je na ogled razstava slik Stefana Horvata. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA PIC LEK Do 30. t. m. je na ogled razstava del slikarja Kon-stantina- Kostje Viranta. Razstavišče je odprto vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15.00 do 19.00 ure. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/182-161. GALERIJA COMMERCE Do 8. januarja je na ogled razstava slik in risb Mateja MetlikoviCa. Razstavišče je odprto vsak delovnik od 9.00 do 19.00 ure, ob sobotah do 13.00 ure. Informacije na tel. 061/122-241. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 5. januarja je na ogled razstava Mesto v topografskem kontekstu. Galerija je odprta od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v ponedljkih in praznikih zaprto. Informacije na tel. 061/223-340. KNJIŽNICA ŠIŠKA Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vstopnine ni. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yorga Mayrja (poslovilna dvorana na židovskem pokopališču v Gradcu). Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010. GALERIJA ILIRIJA VEDROG Do 24. t. m. bo na ogled razstava Retrospektiva slikarjev z bivšega jugoslovanskega prostora. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava grafik Bojana Klančarja - Podobe Cerkniškega jezera. KLUB B/51 Do 29. t. m. je v Klubu odprta prodajna razstava olj, grafik, akvarelov Sava Zupana Podoba in uganka. GALERIJA SKB - AU-RUM Odprta je prodajna razstava akademskega slikarja Veljka Tomana. Med razstavljenimi deli so tudi motivi sončnic in pokrajin v oljni in akrilni tehniki. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. ŠKUC Do 8. januarja je na ogled razstava slik Zmaga Lenardiča. Galerija je odprta od 12. do 20. 00 ure. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Ogledate si lahko razstavo programa keramike Liboje. vstop je prost. Tel. 061/210-852. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava olj Poldeta Miheliča. Galerija je odprta od 10. do 14. ure tfer od 16. do 19. ure, v nedeljo med 10. in 13. uro. Ob ponedeljkih in praznikih je zaprta. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do konca decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCiC-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rincke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. IDCO Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. NARODNI MUZEJ LJUBLJANA Na ogled je razstava z naslovom »Kelti na Celjskem«. Gostovanje Pokrajinskega muzeja iz Celja. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-l’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA MEDUZA V decembru je na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 uro, popoldne pa od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA II Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573 GALERIJA SV.DO-NAT Na ogled je razstava del Janeza Boljke. PORTOROŽ GALERIJA NORINA Na ogled je razstava slik Milene Stepančič. IZOLA GALERIJA INSULA Na ogled je razstava gra- fik in slik akademskega slikarja in kiparja Erika Lovka. GALERIJA ALGA Na ogled je prodajna razstava drobnih okrasnih predmetov skupine umetnikov iz Grožnjana. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akvarelov Mire Ličen Krampo-tič. NOVA GORICA PRODAJALNA NARODNE UMETNOSTI Do 31. t.m. bo na ogled razstava akvarelov Enverja Kaljanca in grafik Staneta Jagodica. LIKOVNA VITRINA V decembru je na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami. SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Na ogled je razstava fotografij Mojmirja Maraža. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava, posvečena 100-letnici rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta ter originalne skladbe Vinka Vodopivca. SOLKAN OSNOVNA ŠOLA Na ogled je razstava Zmaga Posega oblikovanje v glini. VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVEL Na ogled je razstava slik slikarja Jožeta Tisnikarja. Tel. 067/72-292. KOMENDA GALERIJA ZALA Do 9. januarja bo na ogled razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca. Informacije na tel: 061/841-204. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Božidaja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v KoCvju, 1. - 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje. JESENICE RAZSTAVNI SALON DOLIK Do konca leta je na ogled razstava likovnih del elanov Dolika. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja zmetnikov Škofja Loka. TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. PROSVETNI DOM -OPČINE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Do 23. t. m. je odprta dokumentarna razstava Trst med vzhodom in zahodom -Politično življenje v Trstu in coni A Julijske krajine leta 1946. Razstavo sta organizirala Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije. Odprta je vsak dan od 16. do 19. ure. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Na ogled je prodajna razstava grafik. Razstava bo trajala do 28. t..m. z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih. GLEDALIŠČE MIELA Do konca decembra je na ogled razstava Alberta Roc-ce. JULIET Ul. Madonna del Mare 6 Odprta je razstava Anto-nelle Mazzoni in Antonia Sofianopula. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je razstava »NaCrti za Miramar«. GALERIJA TORBAN-DENA Ul. Tor Bandena 1 Do konca decembra je na ogled razstava risb, grafik in skulptur sodobnih umetnikov. Razstavljena so dela Chagalla, Mascherinija, De Chirica Zigaine in še nešteto drugih znanih slikarjev. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground. GALERIJA MINERVA Ul. S. Michele 5 in 8 Do 23. t. m. razstavlja akvarele Gianni Mutton. Razstavo si lahko ogledate od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19.30. LJUDSKA KNJIŽNICA Ul. del Teatro Romano 17 Na ogled je bibliografska in dokumentarna razstava ob 100-letnici rojstva Alberta Spainija. KONTOVEL DRUŠTVENA GOSTILNA Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart. MESTNA HIŠA Do 23. t. m. razstavlja Franz Kaplenig. GALERIJA SLAMA Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Pleschberger, Dirnhofer, Haas, Regrubenar in Faba-ner. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanngasse 30 , Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza Wavera olzanta. TINJE GALERIJA TINJE Do konca decembra razstavlja pastele in olja Karl PeCek. VELIKOVEC POSOJILNICA-BANK 2. Mai Strasse Do konca decembra je odprta razstava Jožeta Bo-schitza. BILČOVS POSOJILNICA BANK Do 24. t. m. razstavlja Franz VViegele. PLIBERK POSOJILNICA BANK Do 31. t. m. razstavlja keramike Nežika A. Novak. RUBRIKE e Ponedeljek, 21. decembra 1992 V naročju vetra w Anglež in slovenska šola navigacije — Spet na celini — Španci menijo, da jadralci vozimo s seboj tudi prhe Navigacija ni za vsakogar Na Ibizi sem spoznal tudi Londončana Jacka. V Franciji si je kupil poceni desetmetrsko jadrnico, zdaj pa pluje proti Kanarskim otokom. O navigaciji nima veliko pojma. V Gibraltarju namerava kupiti satvav, ki s pomočjo umetnih satelitov določa pozicijo. Opozorim ga, da je nekaterim satelitom že potekel »rok trajanja« in da tako dobljena pozicija ni zanesljiva. Ponudim mu celo, da ga v pol ure naučim določati pozicijo s pomočjo sonca, pa ne »prime«. Najbrž se Angležu zdi za malo, da ga bo tam neki Slovenec izpod Alp uCil navigacije. Kaže, da raje pluje po morju z »zavezanimi oCmi«. Avstralski Nemec Danes sem srečal Giinter j a Herbsta, Nemca z avstralskim potnim listom. Po luki barva in popravlja barke. »Prekleti svet... « se priduša, »ko sem prišel sem, je bilo vse poceni, ljudje prijazni, žensk, kolikor hoCeš... pa poglej zdaj! Prijazni ljudje so nekam izginili, vsak ti hoCe nekaj prodati... in to prekleto drago... Cene so šle nekam pod oblake. Zenske slišijo le še bogate turiste. Včasih sem tu brez težav našel delo, plačali so dobro. Zdaj pa mi noCejo plaCati skoraj nič, raje drago plačujejo v marinah, pa še slabo jim naredijo...« Giinter srkne iz steklenice, ki jo potegne z dna kokpita, si obriše sive brke in nadaljuje: »Pa moj potni list. V Avstralijo so zaceli prihajati Spanci kot turisti in delali na Črno. Avstralci so zato uvedli vize. Spanci pa seveda takoj tudi za nas. Zdaj moram prekleto paziti, da mi viza ne poteCe, v enem mesecu bi me postavili na mejo. Če pa bi vzel nazaj nemški potni list, bi izgubil avstralskega... Tam pa je tako lepo. Ah, tiste lagune ob koralni barie-ri... Sicer pa bom res moral tja, kako si že rekel... Bahija? Upam, da bom vsaj tam mirno živel in da mi v kaki marini ne bodo vlekli kože s hrbta...« Svet je narejen za zvite No, Nemec ima za kaj plačevati. Njegova barkača je dolga kar trinajst metrov. Sicer pa, dragi Giinter, tudi Bahija še pride na vrsto in konec bo raja. Prišli bodo lovci za zaslužkom in pobirali bodo denar. Nekateri bodo bogateli, drugi pa... Svet je narejen za zvite, pravijo Italijani. Včeraj so se v luko privalili valovi mrtvega morja. Barke so se nekaj ur zaletavale proti pomolom, da so vrvi kar stokale. Z mojo, ki ima le kako tono in pol, je bilo še najmanj težav. Na drugih barkah pa so posadke garale. Najbrž je zato Alberto svojo jadrnico danes prestavil za pomol v sosednjo dobro zavarovano, pa tudi veliko dražjo marino. Jaz pa... no, danes nameravam odpluti. Kot ponavadi pa se mi nekako ne mudi. Zaspan sem in brez prave volje. Toda vreme je dobro, prišel je Cas in treba bo odriniti. Morayra, 7.10. Pa sem spet na »trdni zemlji«, kot se pravi, in to po dobrem mesecu samih otokov. Sicer pa od Ibize do sem plovba niti ni bila lahka. Odplul sem ob desetih zvečer, v pristanišču je pihal rahel severnik. Ozki, sicer pa s svetilniki dobro označeni preliv med otokoma Ibizo in Formentero, sem pre- plul brez težav. Nato pa se je veter obrnil v severnozahodnik. Po petih miljah plovbe se je okrepil na 4. Glede na to, da mi je pihal od spredaj, ravno še znosno. Grem nazaj? Ne! Po desetih miljah je bilo vetra za 5, obrnil se je v severnik. OK! Pihalo mi je v bok in odplul sem naprej. Po 15 miljah je vetra za 6. V priponah zaCne žvižgati. Prekleto, ples se je začel. Valovi so zrasli, tudi Gez kabino jih že dobivam. Po 20 miljah je vetra za 7. Prekleto s... Če bi to vedel, bi ostal v pristanišču! Kdo ve, kako moCan bo še veter .... poleg tega pa je še pri vijakih kobilice pušča... Če je barka pri miru, ne pušCa niC, ko pa kobilica »dela« po valovih, začne pronicati voda. Valovi so vedno višji, k sreCi pa vidim tudi že svetilnik na rtu Nao, za katerega se bom skril. LuCi Ibize poCasi izginjajo za valovi, svetilnik na kopnem pa je vedno bližje. Zjutraj kopno pred menoj pokrije celo obzorje, ob štirih popoldne sem že privezan v marini. Se sreCa, da sta mi Alberto in Jorge med popiva- njem na njuni jadrnici na karti označila vse marine do Gibraltarja. Na moji karti ni bila vrisana nobena. To je res dragocen podatek. Sicer pa je španska obala polna marin; približno ena na 40 milj. Izpod podnic popivnam za kakšno vedro vode. Pa sem mislil, da sem s tem opravil, ko sem pred odhodom z Ibize zategnil vijake. Barko moram v Gibraltarju potegniti ven! Tako se ne da pluti čez ocean! Če bi se pri vijakih le malo bolj »odprlo«, bi lahko cele dneve visel na Črpalki ... Popravilo pa bom raje zaupal Angležem. Vseeno mislim, da so bolj zanesljivi od Spancev. No, potem sem stopil na kopno in si malo pretegnil noge, kaj dosti pa se ne razgledujem. Po neprespani noCi sem kar dobro skrokan. Med plovbo se mi je namreč odlomil nastavek avtomatskega pilota na roCaju krmila, zaradi strmih valov in teme pa ga nisem mogel popraviti. Potem pa sem imel krmarsko »tlako«, celo noC sem presedel ob krmilu. Pa sem mislil, da bom lepo poležaval v kabini in le občasno pogledal ven. Pol ure pod prho Danes sem se nekoliko razgledal po mestu. Je zelo lepo, Cisto in urejeno. Marina pa je pravo presenečenje. Ko sem vCeraj plačeval, mi je receptorka povedala, kje so prhe. Zadeve po dosedanjih španskih izkušnjah nisem jemal preveč resno. Saj še v najdražjih marinah prhe in sanitarije ne delujejo, kot bi bilo treba. Po španski logiki imajo bogati, ti pa so najbolj zanimivi, tako in tako vse na ladjah ... Pa sem se uštel. Stopim »tja« in poCasi odprem pipo. Glej, glej, pritekla je voda! Odprem še drugo, voda je celo topla! Neverjetno! Kaj je bilo potem, ne bi razlagal. Vsekakor sem se med polurnim prhanjem znebil enomesečne zaloge soli in umazanije, a to še ni vse. Na pomolih iz pip teCe dobra pitna voda, na Ibizi pa je bila slana. V recepciji visi meteoro- loška karta z vremensko napovedjo, ki jo zamenjajo dvakrat dnevno. In vse to le za 850 pezet. Tu je barka privezana z bokom k pomolu, na Ibizi pa sem za sidranje na slabo zavarovanem sidrišču pred pomolom plačeval po 1200 pezet. Tukaj tiste tako imenovane »facilities« delujejo, drugod pa Spanci bolj ali manj obvladajo le eno. To, da ti najhitreje olajšajo denarnico. Vsekakor to lepo marino vsem, ki bodo pluli ob španski obali, toplo priporočam. Je kakšnih 5 milj jugozahodno od rta Nao, za rtom Morayra, na katerem je dobro viden torre, stolp. (Nadaljevanje jutri) 22. decembra 1858 se je rodil italijanski skladatelj Giacomo Puccini, ki je dosegel vrh v romantični operi. Doma je bil v Lucci. Izviral je iz glasbene rodbine. Kljub revščini se je že kot študent milanskega konservatorija rad vrtel v bolj lahkoživih krogih. Ze leta 1893 je z opero Manon Lescaut dosegel Slavo in bogastvo. Dejstvo, da je kar osem svojih oper naslovil z ženskimi imeni, se lepo ujema s tem, da so mu bile ljubezenske pustolovščine vir ustvarjalnega navdiha. Značilno za Puccinijevo ustvarjanje je, da je vso pozornost posvečal »majhnim stvarem«, svojo najprisrč-nejšo, najbolj osebno glasbo je posvetil likom, kot je sužnja Liu v Turandot, pa čeprav v tej mojstrovini ne manjka princev, princes in dvoijanov. Ni naključje, da je za eno svojih najboljših oper našel snov v malem svetu pariških boemov. Znal je doseči popolno skladnost besedila in glasbe. Zato sta mu bila mojstrska libretista Giacosa in Illica komaj dovolj dobra. Upal si je uveljaviti svoj koncept, tako na primer v zadnjem dejanju Tosee. Popolnost iščoči modemi romantik Puccini je umrl po operaciji 19. novembra 1924 v Bruslju. RECEPT Jabolčna pogača SESTAVINE: (za 12 kosov) testo: 180 g moke, 75 g sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 100 g masla ali margarine, 1 rumenjak, 2 žlici mrzle vode. nadev: 175 g sladke smetane, 3 jajca, 60 g sladkorja, sok in naribana lupina ene limone, 750 g jabolk, 2 žlici moke, 1 žlico sesekljanih pistacijev, 1 žlica sladkorja v prahu ČAS PRIPRAVE: 30 minut Vse sestavine za testo zmešamo in naredimo testo, ki naj 30 minut počiva na hladnem. Smetano, jajca, sladkor in naribano lupino limone zmešamo. Jabolka olupimo, odstranimo peške, narežemo na tanke krhlje in pokapljamo z limoninim sokom. Na pomokani delovni površini razvaljamo testo na krog s premerom 30 do 32 cm. Položimo ga v pekaC s premerom 26 do 28 cm in naredimo 2 cm visok obod. Testo večkrat prebodemo in posujemo z moko. Model napolnimo z nadevom, na katerega zložimo jabolčne krhlje. Pečemo v pečici 45 minut pri 200o. Pogačo ohladimo, damo iz modela in potresemo s pistaciji in sladkorjem v prahu. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Jogurt z jabolki in dišavami SESTAVINE: 3-4 dl jogurtovega sirčka, 8 jabolk, cimet, mleti klinčki, 3 žlice medu Jabolka drobno nasekljamo ali nastrgamo; olupimo jih le, če je lupina trda ali uvela. Nasekljana ali nastrgana kuhamo v sopari z začimbami le toliko, da spustijo vodo. Nato jih odstavimo z ognja, počakamo, da se nekoliko ohladijo, jim primešamo jogurtov sirček in jih ponovno hladimo. Ko je krema popolnoma hladna, jo okrasimo z vloženimi češnjami ali s svežim sezonskim sadjem in ponudimo. (Neva Miklavčič Predan) NAŠE RIBE Jezerska postrv Dušan Bravničar A N T I K V A R Dobra stara litografija Boja Z. Jesih -g-ezerska postrv je bli-I žnja sorodnica poto-I Cne postrvi. V Sloveniji živi danes le v Bohinjskem jezeru, kjer so ujeli že tudi 15 kg težke velikanke. Glavne značilnosti Telo jezerske postrvi je valjasto, boCno rahlo sploščeno. Osnovna barva je svetlo- do temno-rjava, vCasih na hrbtu temnozelena. Postrv je po telesu posuta z različno velikimi pikami in pegami. Med hrbtno in repno plavutjo ima majhno kožnato plavut, ki jo imenujemo tolsta plavut ali tolšCenka. Ta je značilna za vse vrste postrvi. Kot ropar ima velik gobec s številnimi zobmi, s katerimi zgrabi plen, ki ga pogoltne celega. Za večje samce je podobno kot pri lososu značilna podaljšana in navzgor zakrivljena spodnja Čeljust. Manjše ribe se prehranjujejo s talnimi organizmi, kot so razne ličinke in manjši raki, večje pa se hranijo skoraj izključno z manjšimi ribami. Odrasle ribe se zadržujejo v globinah 6 do 10 m, po hrano pa pridejo tudi k obali. Spolno dozori v tretjem do četrtem letu starosti, ko doseže dolžino 40 cm. Drsti se od oktobra do decembra v večjih jezerskih pritokih. Takoj po drsti se vrne nazaj v jezero. Lahko doseže težo tudi večjo od 15 kg, običajna pa je od 1 do 3 kg. Razširjenost Jezerka naseljuje predvsem hladnejša jezera v srednji Evropi, nekatera jezera v Skandinaviji in na Britanskem otočju. Živi tudi v gorskih jezerih v Črni gori in Bosni. V Sloveniji jo najdemo v Bohinjskem in Blejskem jezeru. V slednjem je praktično izginila zaradi eutrofizacije oziroma organskega onesnaženja jezera. Jezerka živi v šest in veC metrov globoki vodi in potrebuje za svoje življenje obilo kisika. Tega pa v tako »bolnih« jezerih, kot je Blejsko, v nižjih vodnih plasteh zaradi organskega gnitja, skoraj ni. V zadovoljivem številu najdemo jezerko v Bohinjskem jezeru, ki je še nekoliko čistejše. Tik pred drugo svetovno vojno so jo vložili tudi v jezero v Planini pri jezeru nad Bohinjem, kjer so vloženi primerki zrasli do teže 1 kg, ni pa se razmnožila in je z leti izginila iz jezera. Križa se s sorodno potočno postrvjo. V naravi so križanci redki. Umetno vzrejeni križanci so bili pred leti med ribici zaradi svoje velikosti zelo priljubljeni in so jih vlagali tudi v reke. Se danes se vCasih v rekah ujamejo postrvi, ki so na videz podobne jezerki. Jezerka sodi med ogrožene sladkovodne ribe. Vzrok je onesnaženje, ki ni prizaneslo niti alpskemu svetu. Ker je ribolovno zanimiva, jo umetno vzrejajo. Pri nas jo gojijo ribogojnice pri Bledu in Bohinjski Bistrici. V Bohinjsko jezero se vsako leto vloži nekaj tisoC mladic jezerke. Ribolov Zaradi svoje velikosti je za ribolov zanimiva, je pa zelo previdna, zato potrebujemo dobršno mero potrpljenja in sreče, če jo želimo ujeti. V Bohinjskem jezeru se manjši primerki (do 2 kg) pogosto ujemajo pri talnem ribolovu z mrtvo ribo, običajno s pisancem, ki ga z lahkoto ujamemo pri obrežju. Večji primerki so bili ujeti izključno z vijačenjem iz čolna v večjih globinah, izjemoma tudi pri obali. Kot vabo pri vijačenju lahko uporabljamo montirano mrtvo ribo ali pa razne večje voblerje ali blestivke. Varstvena doba je čas, ko je ribolov na določeno vrsto ribe prepovedan, in velja za jezerko od 1. oktobra do 1. aprila. Najmanjša dolžina ribe, ki jo še lahko ulovimo, je 40 cm, manjše pa moramo nepoškodovane izpustiti v jezero. -g- itografijo ali kamnotisk, ki -l—lsodi med tako imenovane grafične tehnike ploskega tiska, je v letih od 1796 do 1798 izumil Aloys Senefelder iz Munchna. Tehnika se je v 19. stoletju razmahnila v umetnostni in tudi najširši knjižni ter drugi rabi. Tudi slavni francoski slikarji, kot De-lacroix, Gericault in Daumier, so se preizkušali v tej tehniki, zlasti pa nam ostaja v zavesti litografski opus Toulouse-Lau-treca in njegovih plakatov s plesalkami v Črnih nogavicah ter širokokrajnih klobučkih. Tudi sodobna likovna umetnost (zlasti od poznih šestdesetih let pa do danes) pogosto ustvarja imenitna dela v litografski tehniki. Vendar pa je iz vsakdanje rabe litografijo izrinila fotografija, pa tudi druge, preprostejše tiskarske tehnike, ki omogočajo večje naklade. Poleg slavnih slikarjev, kot sta bila Goya in Lautrec, so razviti svet kmalu po odkritju litografije preplavile preštevilne risbe in slike manj znanih slikarjev ter risarjev, katerih naloga je bila, da ilustrirajo strokovne knjige, za množično rabo naslikajo cesar- ske družine, vojake, generale, drobne gospodične v modnih oblačilih,nalepke za najrazličnejše izdelke, embalaže... In zbiranje takšnih drobnih starih liito-grafij je lahko nadvse prijetna zadeva. Se več veselja pa boste imeli, če se boste pri tem odločili za določeno tematiko: na primer za litografske knjižne strani z upodobitvami modnih oblačil ali uniform, cesarskih portretov, rastlinja, prvih industrijskih strojev ali pa, kot reCeno, industrijskih nalepk za različne izdelke. Takšne listke iz razpadajočih knjih navadno dobite v bukvarnah, knjižnih antikvariatih, v večjih evropskih mestih pa tudi med nametano šaro v zakotnih starinarnicah. Zbiranje starih litografskih listov iz knjig navadno ni pretirano drago, zato pa bo vaša nastajajoča zbirka pridobila vrednost, če bo specializirana. Omeniti velja tudi dekorativno vrednost takšne zbirke. Ge jo namreč spravimo v lične okvire in pod stekla, so lahko imeniten okras na stenah našega doma. ODDAJE V SLOVENŠČINI ST SLOVENIJA 1 1 ES I ®S Zlati prah: O starem modrecu, ponovitev Veliki kikiriki, posn. lutkovne igrice Uspeh, 5/6 del nemške nadaljevanke, ponovitev TV Mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna, ponovitve Porodila Slovenski magazin, ponovitev Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Oblak Zlata ribica: Polom, 2/7 del nadaljevanke Zlati prah: O sraki, ki je hotela visoko leteti Koledar: december Obzorja duha, ponovitev Moia knjiga o džungli, 16/27 delnem, poljudnoznanstvene serije, VPS 1845 TV dnevnik 2, vreme, šport ZarišCe Svet na zaslonu, VPS 2035 Dom Bernarde Albe, angleška TV drama, VPS 2120 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2305 SOVA: Korak za korakom, 3/13 del ameriške nanizanke, VPS 2340 Majski cvetovi, 4/7 del angleške nanizanke, VPS 0005 Znaki zodiaka: Dvojčka, 3/12 del nemške nanizanke, VPS 0040 ST SLOVENIJA 2 SP v biatlonu: štafete, (M,Z) reportaža s Pokljuke Oči kritike, ponovitev Sova, ponovitev: Družina Addams, 5/16 del ameriške nanizanke, (CB) Majski cvetovi, 3/7 del angleške nanizanke Športni pregled, ponovitev Slovenska kronika Regionalni programi - Ljubljana Videošpon Dnevnik RA13 Štiri v vrsto, tv igrica Saša in Sašo: Prednovoletna ponudba v Ljubljani Gospodarska oddaja: Evropa 2000 Sedma steza Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Prečuden cvet, 11. oddaja, ponovitev Luna v jarku, francoski film KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 55. dela Napoved sporeda in vreme Poslovni dosje, ponovitev 12. dela Ninja želve,11. del risanke Risanka Dnevnoinforinati vni program, vreme Poslovni dosje, 13. del dokumentarne serije Tepca iste baže, ameriški film Drugačen svet, 56. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle Compact, tedenski pregled dogodkov Astrološka napoved MCM Video strani i | KOPER Primorska kronika Studio 2 šport j S RAM Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: 7 spose per 7 fratelli (glas., 1954), vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Variete: Prove e provi-ni a Šcommettiamo dre..? Kulturne aktualnosti Otroški variete Nanizanki Mladinski variete: Big! 7 dni v Parlamentu Epizode iz Biblije Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Film: Rossini Rossini (biog., It ’90) Aktualno: Cafffe italia-no, vmes (23.00) dnevnik in Emporion S 'j RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti. Nah.: Amore in soffit-ta, 10.30 Družina Addams, 11.00 Che guai in časa Lambert Variete: A časa nostra tu Kratke vesti ■ Nad.: Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri Film: Insieme a Parigi (kom., ZDA 1964) TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.: La signora in rosa, 20.30 Cristal (zadnji del) m Kviz: Io, tu e mammš TG 4 nočne vesti Nan.: Kojak, 0.40 Agencija Rockford < | RAI 2 Cuore e batticuore Otroški variete Protestantizem Ristorante Italia Film: Una moglie per Natale (kom., ’88) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Diogenes in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Film: La scarpetta in-cantata (fant., 91) Vesti iz Milana TG2 Zenska stran Nan.: Jackie in Mike Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Glasba:'11 canzoniere delle feste Dnevnik in vreme CANALE 5 ® TMC 8 Koper i Tečaj angleščine Rayanovi, ameriška la Nad.: Doppio imbro- nadaljevanka glio, 9.30 Potere Zdravniki s krili, av- Rubrika: Ženska TV stralska nadalj. Ri Nan.: Doris Day Show O, Bog,ponovitev fil- Variete: Kosilo z Wil- ma mo TV novice TMC News - Šport Čarobna svetilka: Film: Un americano Robin Hood iz vesolja,/ alla corte di Re Artti ameriška risana serija (kom., ZDA ’49) Ovire, 5/20 del angle- Risanke: Snack ške nadaljevanke Variete: Amici mostri Rhythm and Nevvs Rubrika: Zenska TV Primorska kronika, Vesti: TMC News Studio 2 šport Pravljica TV dnevnik Nan.: Maguy - Medico Rayanovi, ameriška malgrado tutto nadaljevanka Aktualno: Danny Kaye Zdravniki s krili, av- International Children stralska nadaljevanka Avvard-Galžt UNICEF Ponedeljkov športni (vodita Roger Moore, pregled Audrey Hepburn) TV dnevnik Variete: T’ amo TV Glasbeni vrtiljak Al- Nočne vesti in vreme freda Lacosegliaza Rubrika o motorjih Cikaške zgodbe, ame- Film: Uomini -11 mio riška tv nanizanka corpo ti appartiene (dram., ZDA 1950, i. Marlon Brando) N.Y.P.D„ ponovitev Aktualno: CNN News Na prvi strani 2 9 ITALIA 7 Nan,:Družina Addams Film: La mascotte delTaeroporto (’34) Risanke Nan.: Alla conquista Nad.: Gara čara del West Npws Line - Vesti Variete: ore 12 Nad.: Aspettando il Dnevnik TG 5 domani, 14.30 II tem- Sgarbi quotidiani po della nostra vita Variete: Non e la RAI Deželni programi Aktualno: Forum, Pojdimo v kino 15.15 Agenzia matri- Sette in allegria moniale, 15.45 Ti amo News Line parliamone Nan.: Mississippi Otroški variete Il sasso nella scarpa Kviz: OK il prezzo e Film: La battaglia dei giusto, 19.00 La mota giganti (vojni, ZDA della fortuna ’65, i. Henry Fonda, Dnevnik TG 5 Robert Shavv) Stfistia la notizia Nevvs Line - Vesti Film: Fantaghiro 2 Film: L’ultima conqui- (fant., It. ’92) sta (pust., ZDA ’47, i. Al lupo, al lupo John Wayne, Gail Rus- Variete: Maurizio Co- sell) stanzo Show, vmes Nevvs Line - Vesti (24.00) TG 5 vesti A <5 > ITALIA 1 m i RAI 3 Pregled tiska Dnaes v kioskih Otroški variete Dok.: L’altrarete Nanizanke in film Kratke vesti iz Milana Odprti studio Kom.: Tredici a tavola Nan.: Lepotica in zver Deželne vesti Otroški variete Popoldanski dnevnik Variete: Unomania Bellitalia Nan.: 11 mio amico Ul- Dok.: Orkester traman Šport: nogomet C in B Variete: Twin Clips lige, deželni nogomet Nan.: Gli acchiappa- Športna rubrika Derby mostri Dok. oddaja: Geo Variete: Mitico Natale D. Raffai odgovarja Film: Faith-A passo di Vreme in dnevnik danza (kom., ’89), Deželne vesti in šport vmes Studio spori Variete: Blob Variete: Karaoke Una cartolina Film: Belli freschi Film: Omicidio allo (kom., It. 1987) specchio (krim,, ’87) Aktualno: Supermodel Dnevnik ob 22.30 A tutto volume Film: Amarcord Nanizanka © TELEFRIULI Ena rastlina na dan Kratke vesti Starlandia Nan.: Levvis in Clark Nad.: Destini Večerne vesti Košarka B2 lige Variete: Anime. Furlane Nočne vesti Živeti brez stresa ifliMF' Avstrija 1 Textvision Ponovitve oddaje Soulman, am. film, ponovitev Tekmeci na dirkališču: Odločilna tekma Jaz in ti, otroški spored Risanka Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Mini čas v sliki Evropska dvanajsterica: Danska Blagoslovljena dvojica: Niti angeli niso nezmotljivi Cas v sliki, vreme Šport Supertipa v Miamiju: Smrtonosna igra, 5. del Smrtonosno srečanje, ameriški akcijski film Mannix: Valentinovo Poročila; Tisoč mojstrovin DMF Avstrija 2 S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar. Dogodki in odmevi J. M. Simmel in njegov svet PalaCa vetrov, 1. del: Vrnitev v Indijo Salzburški božic Leksikon umetnikov Trenutki iz življenja živali: Narava in tehnika, 1. del Lipova ulica: Presenetljivi gostje Hišni duh Zvezna dežela danes Cas v sliki Gozdarska hiša Falke-nau, 6/13 del nemške nadaljevanke Novo v kinu: Filmi in zvezde Splendor, it./fr. film Cas v sliki OiO Hrvaška 1 Poročila; TV koledar, Zgodbe iz Monticella, 26. del Poročila TV šola Jaz, lutkar: Ivica Tolič Mala kinoteka: Zimska želja in Muzikalen prašiček Točno opoldne: Poročila; Svet se vrti naprej, 26. del Monofon Poročila Zlata leta, ponovitev 2/8 dela Spored za Umprofor Poročila Učimo o Hrvaški Dogodivščine Toma Sawyera in Huckleberry Finna, 12/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Besede, besede... Santa Barbara, 279, dela am. nadaljevanke Dnevnik 1 Ciklus filmov M. Die-trich: Morocco, ameriški film Dnevnik Slika na sliko Poročila v angleščini M Hrvaška 2 Video strani TV koledar Policaj, ponovitev francoskega filma Dnevnik Murphy Brown, 24/29 del ameriške humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Velika pričakovanja, 5/6 del ameriške nadaljevanke po romanu Charlesa Dickensa Vox Nenavadne zgodbe, 9/12 del nadaljevanke po noveli P. High-smith @ Madžarska Financial Times Informativni spored Ponovitev risank Igra Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 119. del mehiške serije Svet denarja Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin Katoliška kronika Gez dan Igra O veri za otroke Večerna pravljica Dnevnik, telešport Tosca 2. madž. armada na Donu, dok. serija BBC TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 21.20 Dom Bernarde Albe Angleška televizijska drama po predlogi Federica Garcia Lorca Nocoj si boste na prvem programu TV Slovenija lahko ogledi televizijsko izvedbo tirane Lorcove tragedije lr0In Bernarde Albe. Hrama je leta 1986, ko so 1° uprizorili v Lyric The-atru v Londonu, požela rt--u usPeb tako pri kri-rkih kot pri občinstvu. Panska režiserka Nuria spert pa je prav s to Predstavo dosegla pri-Uanje in nagrado za najkrajšega angleškega režica tistega leta. Urama Dom Bernarde sr> Prikazuje ostra na-Protja v Častivredni Užini naslovne junaki- smrtf s-cer v obdobiu P° na J1 n)enega moža. Ber-da Alba je trinoška in nepopustljiva mati ter gospodinja. Od svojih hčera in poslov zahteva popolno pokorščino. Mlada, nekatera tudi manj mlada dekleta pa hrepenijo po svobodi in možeh, ki bi jih odpeljali v lepše življenje. Tudi med njimi naraščajo napetosti, prihaja do konfliktnih situacij, zlobe in nevoščljivosti, kar pripelje do tragičnega konca. Španski lirik in dramatik Federico Garcia Lorca se je rodil leta 1899. Leta 1936 je sodeloval pri ustanovitvi Zveze antifašističnih intelektualcev. Kasneje istega leta pa je bil ustreljen v španski državljanski vojni. Znana je njegova pesniška zbirka Ciganski romancero, med dramami pa poleg Doma Bernarde Albe še Krvava svatba. RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8,40 Minute za smeh; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-lh; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.30 Obvestila; 19,00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami;; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8,00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 9.00 Božiček za otroke; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 12.45 Astrološki koledar; 13.00 Danes do 13.; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 šport na va- lu 202; 18.00 Ameriški rock na smetišču; 19.30 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Slovenski roman; 11.05 Stičišče; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.50 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 Koncert; 22.05 Dvignjena zavesa; 23.10 Artes Acusticae; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) ■ 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17,00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18,40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15.12.30.15.30.19.30 Dnevnik;; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8,45 Uganka; 9,35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Iz arhiva; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Italijanska glasba; 16,00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16,35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17,35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45 Kogoj med besedo in glasbo; 20,00 Nočni program Radio Trst A 7,00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8,40 Glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore, pripoveduje Boris Kralj); 11.40 Kan-tavtorji; 12.00 Okno na Arbat; 12.30 Glasba; 12.40 MePZ Lojze Bratuž; 13.20 Gospodarska problematika; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz filmskega sveta: Pogledi na slovenski filmvideo; 14.50 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Poklon Kogoju-Zbor Jacobus Gallus; 18.00 Alpe-Ja-dran; 18,30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v F J K; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 -19.00 Božič na Obirskem in v Zahomcu. ■ H ■ H SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11,00 Focus; 11.30 Poslovne novice; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13,30 News Watch; 14,00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanzd; 19,30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21,30 Eco Record; 22,00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 A Priče Of Arms (krim., VB 1962); 1.05 Novice; 1,35 Eco Record; 2.00 China news Europe; 2.15 The Mix Ali Night. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs, Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.10 Risanke; 10,30 The pyramid game; 11.00 Let's make a deal; 11,30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14,00 E Street; 14,30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21,00 Parker Lewis Can't Loose; 21.30 2000 Malibu Road; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek: The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9,30 Tenis; 11.30 Aerobika: 12.00 Mednarodni Mo-tošport; 13.00 Euroscores; 14.00 SP v smučanju; 15.00 Tenis; 17,00 Nogometna zgodba; 18.00 Biljard; 19.00 Jadranje; 20.00 Boks; 21.00 Eurofun; 22.00 Evro-goli: 23.00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Aerobika, 8.30 Ameriški nogomet; 9.00 Košarka; 9.30 Boks; Tl.00 Motorni čolni; 12.00 Aerobika; 12.30 Košarka; 14.30 Snooker; 16.30 Motošport; 17.00 Smučanje na vodi; 17.30 Odbojka na plaži; 18.30 Nogomet 20.30 Hokej na ledu; 22.30 Nogomet; 23,30 Kegljanje; 0,30 Konje-ništvo; 1,30 Longitude. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 14.30 MTV Sports; 15,00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17,45 Trije od enega; 18.00 Hit List UK; 20.00 Un-plugged; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Rock Block Special; 2.00 Video; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 The Jazz Singer; 13,00 Going Un-der; 15.00 VVuthering Heights; 17.00 The Bride In Black; 19,00 The Time Guardian; 21.00 I Love You To Death; 22.40 UK Top Ten; 23.00 Blue Steel; 0,45 The H a ve Eyes Part 2; 2,20 Pink Cadillac; 4.30 Seeds Of Tragedy; 6.00 Abby My Love, MOVIE CHANNEL 6.00 The Gentle Gunman; 8,00 The Devils and Miss Jones; 10.00 Saboteur; 12.00 A Wild Affair; 14.00 Just For You; 16.00 Captain Johnno; 18.00 The Nutcracker Prince; 19.30 Xposure; 19,50 Old Grinao; 22,00 Why Me?; 24.00 The Border; 1.50 Checking Out; 3.30 The Sheltering Sky. PRO 7 5.25 Serije: Fant z druge zvezde, 6.10 Vicky, 6,35 Risdnke, 7.10 Neizprosna, a prisrčna, 9.00 Loterija; 10.00 Salomon in Sabska kraljica (1959); 12.10 Matlock; 13.00 Poročevalci; 13,30 Shortlist; 13.45 Agentka s srcem; 14.35 Mesto brez šerifa (vestern, ZDA 1963); 16.00 Neizprosna, a prisrčna; 16.50 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20,00 Poročila; 20.15 človek, ki je prišel iz džungle (ZDA 1978); 21,55 Zenska v cementu (krim., ZDA 1968, i. Frank Sinatra); 23.35 Max Headroom; od 0.30 do 4.15 Poročila, 0,40 Hrošči, 2.20 Poročila, 2,30 Simon Templar; 3,15 Poročila. 6.00 Jutranji magazin; 9.10 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13,20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Modra kri; 16,00 Hans Mei-ser; 17.00 Kdo je šef?; 17,30 Strašno prijazna družina; 18,00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo - Spomenik za večnost (i, Peter Falk); 21.45 Za zapahi - Življenje v zaporu; 23.00 Show Dirka Bacha; 23.30 10 pred 11; 24.00 Overkill (ZDA 1987); 1.25 Ponovitve: Strašno prijazna družina, 1.50 Kdo je Sef. SATI 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve; 11.20 Kolo sreče; 12.45 TV borza: 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15,05 Colbyjevi; 16.00 MacGyver; 17.05 Pojdi na vse!; 17,45 Bingo; 18.00 Poročila; 18.30 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Hribovski zdravnik; 21.15 Zlata parada popevk; 22.00 Reševalci; 23,05 Novice in zgodbe; 23.50 Moj sin Moritz; 0.15 Ura filmskih ustvarjalcev; 0.30 MacGyver; I. 25 Pregled programa. TELE 5 6.30 Vrhunski model; 6.55 Bim Bam Bino; 9.25 Sosedov primer; 9.50 Nevarni zaliv; 10.15 Umik; II. 45 Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.15 VVildcat; 16,40 Igra z ognjem; 17.05 Sosedov primer; 17.30 Nevarni zaliv; 18.00 Zakon orožja; 18.50 Fazit; 19.00 Umik; 19.30 Hop ali top; 20,15 Nočna patrulja; 21.05 Žrtev ljubezni (ZDA 1990, i, Anabella Priče, Veronica Hamet); 22.45 Boj proti mafiji; 23.50 Preizkus (VB 1955, i. Brian Donlevy); 1.15 Worldnews Toni-ght; 1.45 Športna serija; 2.00 Ponovitve; 6,00 Športna serija. STOCKHOI PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ... BONN...... FRANKFURT... PARIZ..... DUNAJ..... mOnchen.... ZORICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.... NICA...... BARCELONA BUKAREŠTA... CARIGRAD... MADRID.... LIZBONA... ATENE..... LARNAKA... TUNIS..... ALŽIR..... MALTA..... JERUZALEM .. KAIRO..... MOSKVA K0BENH, O MINSK LONDON O HAMBURG S AMSTERDAM Q BERLIN O VARŠAVA O KIJEV o PRAGA poloblačno MUNCHEN 0 DUNAJ N LJUBLJANA ' O BUDIMPEŠTA 1 o ZAGREB vSmograd o ZURICH O MILANO O oblačno SOFUA O MADRID LIZBONA O ANKARA nevihta ATENE PALERMO TRIPOLI Frontalni val je dosegel Alpe in bo jutri oslabljen prešel Slovenijo. V višinah priteka k nam razmeroma topel in vlažen zrak VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska nad Alpami in severnim Sredozemljem prehodno slabi. BENGAZI KAIRO O okluzija hladna fronta PLIMOVANJE Danes: ob 0.56 najnižje - 9 cm, ob 7.00 najvišje 47 cm, ob 14.11 najnižje - 58 cm, ob 20.53 najvišje 25 cm. Jutri: ob 1.49 najnižje - 9 cm, ob 7.40 najvišje 48 cm ob 14.46 najnižje - 63 cm, ob 21.31 najvišje 30 cm. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.41 in zašlo ob 16.19. Dan bo dolg 8 ur in 38 minut. Luna bo vzšla ob 05. uri 9 minut in zašla ob 14. uri 11 minut. [nad 30 C- 20/30 C' 0/10 C' 10/20 C’ -20/-10 C' -10/0 C' megla središče središče ciklona anticiklona ONESNAŽENOST ZRAKA ALPE-JADRAN / POOBLAČILO SE BO, VENDAR BO V GLAVNEM SUHO Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 63 Maribor 86 Celje 111 Trbovlje 62 Hrastnik 70 Zagorje 56 Šoštanj — Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. O SALZBURG O SALZBURG GORNJI SENIK GORNJI SENIK O GRAZ VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI* LJUBLJANA.. -2 TRST.......... i CELOVEC.... -8 BRNIK........ -4 MARIBOR.... -4 CELJE........ -2 NOVO MESTO -2 NOVA GORICA < MUR. SOBOTA -1 PORTOROŽ... I POSTOJNA... IL. BISTRICA...., KOČEVJE.... -5 ČRNOMELJ... -2 SL. GRADEC... -6 BOVEC...... -: RATEČE..... VOGEL...... ( KREDARICA.... -2 VIDEM...... : GRADEC..... -2 MONOŠTER... ZAGREB..... ( REKA.......... j pod 10% MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOT/ BELJAK BELJAK 44 ** MARIBOR' TRBIŽ O MARIBOR TRBIŽ O KRANJSKA GORA KRANJSKA GORA VARAŽDIN O 10-30% VARAŽDIN O O L-, O KRANJ ČEDAD VIDEM O KRANJ VIDEM O O LJUBLJANA O LJUBLJANA O PORDENONE 30-50% O PORDENONE N. GORICA N. GORICA O ZAGREB O POSTOJNA O NOVO MESTO POSTOJNA O NOVO MESTO GORICA GORICA ******** TRST O STANJE VODA 30-60 50-80% O KOPER KOPER Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 134, Drava HE Dravograd: — , Sava Radovljica: 60, Sava Šentjakob: 227, Sava Radeče: 172, Sora Suha: 122, Ljubljanica Moste: 126, Savinja Laško: 126, Krka Podbočje: 103, Kolpa Radenci: 101, Soča HE Solkan: 236. O KARLOVAC O KARLOVAC REKA UMAG O UMAG PAZIN O nad 60 nad 80% PAZIN o : . PULJ 6 PULJ p 5-10 m/s V SLOVENIJI: V torek se bo na OBETI: V sredo bo suho vreme. V viši-Primorskem delno zjasnilo, Pihati bo nah bo hladneje, na Primorskem bo začela zmerna burja. Drugod bo pre- še pihala burja. težno oblačno, v vzhodni Sloveniji manjše padavine. V SLOVENIJI: Pooblačilo se bo. Zjutraj bo SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo, le ponekod po nižinah še megla. Čez dan ponekod na Hrvaškem in Madžarskem bo začel pihati JZ veter. Najvišje dnevne delno jasno. Zjutraj bo po nižinah še temperature bodo od 3 do 8, na megla. Primorskem okoli 10° Celzija. nad lOm/s V VEDNOST CESTE / V VEČERNIH URAH POLEDICA HOROSKOP Astronomski almanah 1520 Andreja Periaha OVEN 21-3/20-4 : Obljubljeno potovanje in prijatelji od daleč bodo zaposlili vase misli večino dneva; želja po uresničitvi pa vas bo gnala naprej, saj ste željni zabav. BIK 21-4/20-5 : Dan je posebno primeren za podpisovanje [•■p pogodb, ki bodo med drugim izboljšale tudi vašo finančno situa-* 1 cijo. Ves dan boste pozitivno naravnani. DVOJČKA 21-5/21-6 : Nova, finančno dobičkonosna zadeva bo AJP olepšala današnji dan. Nekateri Dvojčki pa bodo zelo zasedeni z ^ " načrtovanjem prazničnih zabav, ki se jih bodo udeležili. I RAK 22-6/22-7 : Na delovnem mestu se boste težko zbrali, pa ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU BELJAK V preteklosti smo se Slovenci precej ukvarjali z astronomijo. V času, ko je deloval znameniti poljski astronom Nikolaj Kopernik, ki je s svojim heliocentri-čnim sistemom (1543) popolnoma spremenil človekov pogled na svet, je na Dunaju ustvarjal svoja pomembna dela slovenski astronom, matematik in zdravnik, nam vsem premalo znan rojak Andrej Perlah (1904—1551). Veliki znanstvenik in humanist je bil rojen v Svečini pri Mariboru. Več kot trideset let je bil profesor na dunajski univerzi in nekaj časa celon njen rektor. Dosegej je doktorat iz matematike in medicinskih znanosti. Napisal je vrsto letopisov, koledarjev, almanahov; v njih je obdelal astronomske podatke na povsem izviren način in boljše kot fllmanad) nouu lop arina CI/ufttOlujioM' noftn. fltoJPjetCtubiiltotiomfLvi-rimi»M3oimoOceirejneri miOiimionBjtlcmidLaLflm til offidiM CoKmmanepo •OtoagtčrfižIn&tcimtJcr« tehtam Sorupaen*:-nSiarnimOtondL tXli5ča*Un< top pumami. ivo Cii Cmt afratcflsh o Tmmtcgio iDoacuiCoMmrtnocOTarro, drugi pisci podobnih del. Sestavil je tudi nekaj astronomskih naprav za merjenje višine vesoljskih teles. Z njimi je opazoval Soncu najbližji planet Merkur, kar je v tistem času uspelo le redkim astronomom. Kot zdravnik se je zavzeto boril proti najhujsi bolezni tedanjega časa - kugi, ki je za njegovega življenja Se vedno močno razsajala. Slika kaže naslovno stran njegovega Novega almanaha za letol520, ene najstarejših knjig z astronomsko vsebino na svetu. Marijan Prosen VARAŽDIN ČEDAl UDO SAMO Z ZIMSKO OPREMO PRIREDITEV O KARLOVAC BENCINSKE ČRPALKE 24 UR potovanja, se prav gotovo ukvarjajo s pripravami na zabave s prija-telji in sorodniki. Priprave so zahtevne, vam pa vedno uspejo. OPAZIN TEHTNICA 23-9/22-10 : Nekaj zelo obetavnega se bo pripetilo danes dopoldan, ko boste na poslovnem sestanku zablesteli v vsem sijaju. O vas bo sla le dobra beseda. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Danes bi se morali izogniti finančnim poslom in pogajanjem, saj zadeve ne poznate podrobno in ne bi mogli najti prave rešitve. Bodite diplomatski. STRELEC 23-11/21-12 : Dan bo primeren za uresničitev dolgo želenega načrta ali ideje, vendar pazite, da boste to predstavili pravi osebi. V vsakem primeru ne pričakujte takojšnih rezultatov. KOZOROG 22-12/20-1 : Zadnje pospešene dejavnosti bodo izčrpale vaše energijske zaloge do take stopnje, da se boste popolnoma oddaljili od vsega prazničnega direndaja. VODNAR 21-1/19-2 : V naslednjih tednih boste zelo učinkoviti, vendar le če boste delovali iz ozadja. Prijatelja ne razumete čisto dobro: najprej je na vasi strani, potem pa dela težave, RIBI 20-2/20-3 : Danes bi bil lahko prelomni dan v vaši karieri. Podporo boste dobili s popolnoma nepričakovane strani. Se naprej nabirajte moči, naslednje leto bo plodno. Megla, ki je zjutraj ovirala promet, se je večinoma dvignila. Promet poteka tekoče tako v notranjosti, kot na mejnih prehodih. V Dolgi vasi čakajo tovorna vozila za izstop iz države do dva najst ur. Ob zmanjšani vidljivosti ter pri nizki oblačnosti svetujemo vsem voznikom, da prižgejo luči. Voznike posebej opozarjamo, da je v jutranjih in večernih urah na izpostavljenih mestih velika nevarnost poledice. V kotlinah in ob rečnih tokovih še pričakujemo megla Stari vrh 10/30 Soriška planina 30/30 Kanin 30/150 Cerkno 30/30 Kobla 10/30 Pokljuka 20/20 Rog - Črmošniice 40/50 Mariborsko Pohorje 40/70 Kranjska gora 20/20 Ulovka 20/20 Prvine 40/40 Rogla 40/40 Jezersko 20/20 DANES TEMPERATURE VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI DEŽ/SNEG mm na dan OBLAČNOST DANES TEMPERATURE VETER MEGLA 1 H X A * I K 989 I g 1 6 Ponedeljek, 21. decembra 1992 A- j EVROPA / V JUŽNI IN SEVERNI EVROPI VEČINOMA SUHO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE