288
Naši dopisi.
Krems na spcdnjem Avstrijskem 25. avg. — Minuli teden nehalo je življenje tukajšnje industrijalne in obrtne razstave, katera je pričela živeti z 2. dnevom tega meseca. Eazstavljevalcev bilo je okoli 500. Razstava sama bila je priredjena na 17 oddelkov, pokterih seje odlikovalo umetno strojenc hišno in poljsko orodje, umetne sliKe, lični glasoviri, krasna industrija lesa, med katero sem naletel tudi na umetno delo gg. Hofbauerja iz Tržiča in Wirtha iz Bejjaka. Poljsko orodje bilo je večidel iz Moravskega in Češkega. Tukajšnjih kmetov si je veliko omislilo ličnih plugov in strojev za mlatev žita* Dobro bi bilo, ko bi se tudi pri nas napravila taka razstava in da bi naši kmetovalci zamenjali tiste Abrahamove lesene pluge z železnimi, kateri so res lično narejeni in kar sem se sam prepričal, tudi ne teški. Tako tudi vsakovrstnih brizgalnic za ogenj in za vrte se ni manjkalo. Orgije, umetno delo tukajšnjega mojstra Zahistala dobile so sreberno državno medaliio za od-liko. Med razstavljenim vinom dobilo je ono iz krem-* skih gora prednost.
in Arlsberga, ia dokler bodo gore na svetu, se bodo take sem ter tje še morale izpeljevati. Mi tudi trdimo, da ceste se delajo z ljudmi ia zavoljo ljudi; Šmartno pa ia Javorje, Šeatvid, Zatičiaa, Višajaj^ora ia deloma tudi Krka imajo čvrste ljudi, katerim bi le ta cesta koristila, na katere bo tako ali tako največ stroškov padlo, ia kateri jo bodo morali večinoma posipati. Zato naravnost trdim, da cesta i/, Litije na Plusko je edino prava proga, ker je najkrajša, in bi bila večini tukajšnjega prebivalstva na korist.                                        M. K.
Iz Vipave 29. avg. {Slavnost 20letneqa ohstanka ci' talnice v Vipavi) se bode praznovala na Malega Šmarna dan 8 septembra t. 1. Spored: 1. Sprejem ljubljanskega „Sokola" z vojaško godbo in zastavo, in sprejem druzih društev. 2. Skupni obed ob 1. uri popoludne v čitalničnih prostorih , pri obedu svira vojaška godba, cena 1 gold. s pol litrom vina. 3. Ob pol 6. uri popoludne zabava in vojaška godba na čitalničnem dvorišči. 4. Ob 7. uri zvečer v čitalnični dvorani* a) Slavnostni govor: Govori Rohrmann. b) A. Nedved: „Prošnja^. poje zbor c) „Oblaček", dvospev, spremlja zbor. d) J, Zajec: „V boj**, poje zbor. e) Igra: ;,Eno uro doktor", f) Šaljivi prizor, g) Ples z vojaško godbo. — V.stop-niaa 30 kr., sedež 30 kr., vstop k plesu 70 kr. K obilni udeležbi najuljudneje vabi                                odbor.
— {Po volitvah v kranjski deželni zbor.) Izid dopol-nilnih volitev notranjskih kmetijskih občin in pa ko-čevsko-ribniških mest in trgov objavili smo uže v zadnjih „Novicah'*. Dodati imamo danes še izid dopolnilne volitve iz velikega posestva, katero je izvolilo , ne da bi se bila volitve vdeležila narodna stranka z 46 izmed oddanih 48 glasov gg. grof Ervin Auersperg in bar. Leopold Lichtenberg, oba še mlada kranjska veliko-posestnika in kandidata liberalne stranke, in tedaj nasprotnika narodne stranke. — Ako moramo res že globoko obžalovati, da večina našega velikega posestva tudi pri volitvah za deželni zbor kranjski zatajuje dejanske naše razmere in ne popusti nasprotovanja zoper slovenski narod, med katerim živi, moramo vendar z velikim zadostenjem priznati , da je naše liberalno veliko posestvo dejansko sprejelo eno onih zahtev, katere je pri zadnjih volitvah stavila narodno-konserva-tivna stranka našega velikega posestva; volili so namreč poslance izmed velikih posestnikov samih in ta čin je ravno zdaj toliko bolj pomenljiv, ker so s tem izpahnili liberalni veliki posestniki dosedanjega svojega mnogoletnega zastopnika dr. pl. Schreya, poleg Deschmanna in Schafferja gotovo najbolj zagrizenega nasprotnika naših narodnih zahtev, ki je imel navado, posebno v konečnih sejah zborovanja s strupenimi besedami zasramovati naš narod in njegove zastopnike ia s takim početjem bolj in bolj netiti narodno nasprotje v deželi. — Akoravuo tedaj obžalujemo izvolitev dveh poslancev iz velikega posestva, katera bodeta pod vodstvom starejih naših nasprotnikov brez dvombe zanika-vala našemu narodu najnaravnejše in najsvetejše njegove pravice, vendar radostni priznavamo, da je nasprotno nam veliko posestvo s to izvolitvijo in pa z odstraujeujem dr. Schreya odvzelo našemu deželnemu zboru eno onih ojstrih nasprotstev, katero je prav hudo oviralo vresničenje in vtelesenje očetovskih besed cesarjevih  v naši  deželi:   „Mir hočem med svojimi narodi!"
Ako spregovorimo tudi besedo o izvoljencu kočevskem g. Faberji, nadgozdarji Auerspergovem, nam se ve da ni mogoče političnega njegovega vedenja ozaačiti drugače, kakor je to storila volitev sama, pri kateri so mu nasprotovali vsi slovenski volilci, kolikor vemo, izrekoma zarad njegovih zvez z ;,Deut8chen Schulver-einom^. V gospodarskih vprašanjih pa je videti, da izrekoma zahtevam kmetijskih posestnikov nasproti gosp.
289
Izmed 500 razstavljevalcev bilo je odlikovanih 403, in sicer s srebrno državno medalijo 6, z bronasto dr-iavno medalijo 10, z bronasto medalijo trgovske ka-more 4, s častno diplomo z zlato častno medalijo 27, s častno diplomo 6, z zlato medalijo raztavnega odbora 176. s srebrno medalijo za zasluge razstavnega odbora 165.
Obiskava razstave bila je zaradi lepega vremena celi čas razstave silno živahna. Precej prvo nedeljo prihitelo je sveta od bliijo in daleč čez tisoč. Preteklo nedeljo izdali so petnajst tisoč vstopnic. Vstopnina ji je bila 20 kr. za odrasle, in polovica za otroke. Res pičla cena. Mogoče je bilo toraj vsaiiemu ogledati si to res umetno razstavo.
Mnogo tukajšnjih fabrikantov ponaredilo bode svoje izdelave po novi umetnosti, katero so podedovali na tu-kajnji razstavi. Res, da čast se spodobi izreči možem, kateri brez samopridnosti skrbe, mestu skozi take naprave privabiti tujih gostov, da dobe zaslužek vsi stanovi mestnih prebivalcev. Res posnemanja vredno v današnji dobi za nas Dolenjce glede prve lastovke tolikanj zaželene naše železnice, katera privabila bi nam dragih lastovk, to je, kupcev za mnogo blaga, katero leži brez .Lene zbog slabih potov, kateri žalibog vscrašijo vsacega kupca, ki zabrede tjekaj. Upajmo in potrpimo! saj: potrpljenje železna vrata prebije.
Jakša-Rožanski.
Iz litijskega okraja 30. avg. — Prav iz srca mi je govoril „Sluvenčev^ dopisnik iz litijskega okraja ome-nivši potrebo nove okrajne ceste iz Litije proti Trebnem. Nesrečni bogenšpersiii klanec sedanje ceste je zares tako strman in z mnogimi kratkimi, toraj nevarnimi ovinki oskrbljen, da se človek, kateri se po njem vozi, mora strme vprašati: mar gremo v pekel? Pisalec teh vrstic se je letošnjo zimo na tem groznem klancu skoraj ubil, jn le angelja varha pomoči se ima zahvaliti, da še tlači zeleno travo. Zato me mrzel pot pretresa, kedar moram po tem klaucu navzdol iti, peljal se tako nikdar več ne bom. Pozdravil sem toraj z veseljem v »Slovenci" sproženo misel, naj bi se ta cesta preložila. Pač naj-prisrčniši zahvalo tukajšnjega naroda si bodo pridobili blagorodni c. kr. okrajni glavar , častiti udje cestnega ndbora in naši deželni poslanci, ako bodo osiirbeli pametno preložitev dosedanje nevarne ceste. — Odločno pritrjujem pa želji ^Slovenčevega" dopisnika, naj bi se dobro izpeljala veliko krajša in cenejša proga iz Litije na Plusko, kjer se sklene z dolenjsko veliKO cesto, katera pelje v Trebnje in Novomesto. Ta proga se da izpeljati na obeh straneh bogenšperskega hriba skoraj Žisto ravna, ob bogensperskem hribu bi se pa tudi lahko prav zmerno polagoma zavijala, tako da bi bila nekoliko napeta in mogoče bi bilo, s konji varno po nji dirjati. Kako se da ta proga prav čedno izpeljati, celo tukajšnje kmečko ljudstvo ve. Pomisliti je dalje treba, da ta cesta bi šla večjidel po solnčnatih krajih in trdem, :i5uhem svetu, in ob vsem bregu je polno sate. Ce^ta bila bi trda, suha, kako lahka pa za posipanje, od nobene druge proge v tem kraji ne morete kaj enacega trditi. Opomnim sledojič, da lepo, široko okrajno cesto iz Trebnjega do Pluske uže imamo, čemu toraj delati novo po močvirnih c^t Lorenskih travnikih , ki so tolikokrat pod vodo, in katera bi morala iti skoraj do Pluske s staro paralelno, le dobre pol ure narazen. — Nikdar pa ni veljavna misel v ;,Slovenci^^ omenjenega gospoda: „Kdo bo delal cesto v hrib v 19. stoletji?^ Mi nočemo ceste čez bogenšperski hrib, to uže imamo, ampak novo, pametno izpeljano ob bogenšperskem hribu, ^iastivreden gospod je menda prezrl, da ravno v 19. stoletji 80 se najlepše ceste ob hribih in jisoko nad morjem izpeljale; naj omenim le Semeringa, Št. Gotharta
Faber ni in ne bode gluh, ker bi ga sicer tudi nemški Kočevarji ne bili volili, in to nam daje nado, da bode v deželnem zboru vsaj v gospodarskih vprašanjih njegovo delovanje brez ovir z našimi narodnimi poslanci v blagor kmotijskega našega prebivalstva.
—   (Velika beseda), katero je priredila čitalnica kranjska minulo nedeljo v proslavljenje rojstnega dneva cesarjevega, po programu prijavljenem v zadnjih „No-vicah", vršila se je veličastno in sijajno na Mayerjevem vrtu.   Vdeležilo se je tudi nad 200 Ljubljančanov.
—   (Imenovanja.) Za deželnega živinozdravnika kranjskega imenovan je okrajni zdravnik v Ptuji gosp. Jan. Wagner; gosp. dr. btanko Stergar, zdravniški asistent, pa je imenovan za okrajnega zdravnika 2. vrste v Logatcu. — Vladni koncipist gosp. Anton Čop imenovan je za začasnega okrajnega komisarja; konceptni praktikant gosp. Josip Rihar za začasnega koncipista. Premeščen je gosp. okrajni zdravnik dr. Razpet iz Postojne v Novomesto; g. zdravniški asistent dr. Vav-potič iz Kamnika v Postojno.
—  {Gospodom penzijonistom.) Na prošnjo mestnega magistrata javljamo, da se bodo odšle mesečne pobotnice o pokojninah in mirovinah pri mestni gosposki vi-dirale le v 1. dan vsacega meseca popoludne in v 2. dan vsacega meseca dopoludne za navadnih uradnih ur in da bode poseben uradnik izvrševal ta posel v mestni dvorani.
—  (Starise), kateri imajo za srednje kmetijske šole sposobne sinove, opozorimo še enkrat na razpisane ustanove v „Novicah^' št. 33 in 34.
—   (Živinozdravništva dr, Strupijevega) je v tisku drug natis in dotiskane je uže blizo polovica, okolo 30 pol obsegajoče knjige. Vsikakor bo dotiskana še to jesen v lični obliki v J. Blaznikovi tiskarni.
290