kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 VPRAŠANJE RAZMERJA MESTA IN PODEŽELJA (»VASI«) V ZGODOVINI NARODOV JUGOSLAVIJE! bogo grafenauer Vprašanje razmerja mesta in podeželja (izraz »vas« oz. »selo« terminološko ne ustre- ' za niti Marxovemu izrazu »Land«, niti stvari,; zlasti ne v klasični fevdalni dobi, v kateri so ! bili sedež oblasti gradovi), vzeto v posplo- \ šeni obliki, je gotovo eno izmed velikih ma- ' krozgodovinskih vprašanj o razvoju družbe- nih in gospodarskih struktur v preteklosti. ' Marx ni brez vzroka trdil v prvi knjigi »Kapi- tala« (slov. prev. str. 402) že pred več kot sto leti, ko je bila preteklost v teh pogledih še veliko bolj zavita v somrak zgodovinske ne- vednosti, kot je danes, da je »podlaga vsake ' razdelitve dela, ki jo uresničuje menjava bla- ' ga, ločitev med mestom in deželo« ter da »smemo reči, da se reducira vsa ekonomska zgodovina družbe na gibanje tega nasprotja«. : Prav tako se je poprej v svojem osnutku' »Formen der Produktion und des Eigentums, die dem Kapitalismus vorhergehen« (pri nas navadno z naslovom »Obdobja ekonomskega i formiranja družbe« po naslovu redakcije iz- I daje teh rokopisov iz leta 1857/1858 v izdaji | 1939) — ki je sicer resnično ostal brez zadnje ' avtorjeve roke v marsičem ne do kraja ja- i sen, tako da tečejo v njem razprave z zelo različnimi izhodišči in razumevanji (prim. iz zadnjega časa zlasti H. Fleischer, Marxismus und Geschichte, 1970, ter Gianni Sofri, Uber asiatische Produktionsweise, 1972) — oprl v i marsičem prav na to nasprotje pri opredelje- ; vanju treh stopenj »oblik proizvodnje in la- i stništva« do kapitalizma: najprej treh variant 1 »bolj ali manj samorasle« (mehr oder minder ' naturwüchsig) oblike — azijske, antične in i »germanske« — nato dveh »bistveno modifi- s ciranih« sekundarnih variant, »ko je delo sä-' mo postavljeno med objektivne produkcijske i pogoje« in se s tem »izgubi in modificira eno- ' stavno afirmativni značaj« samoraslih oblik — to sta suženjstvo in tlačanstvo —, končno 1 Tretji referat na plenarnem zased. VI. kon- gresa zgodovinarjev Jugoslavije v Budvi, 7. X. 1973. Avtoriziran, a vendar ne povsem precizen prevod v JlC XII. 1973/1-2. v tretji stopnji kapitalistične oblike, v kateri se »postopno spreminjajo vse panoge dela v panoge, ki jih poganja kapital«, in ko je bil zaradi spremembe vsega ustvarjenega blaga iz neposredne uporabne vrednosti v obliko menjalne vrednosti »delavec odtrgan od zem- lje in od lastnine produkcijskih sredstev«. Med daljšo analizo oblik lastniške pravice do zemlje in proizvodnega orodja ter organi- zacije oblasti nad podeželjem in mestom in njunim medsebojnim razmerjem je kratko povzel poglavitna stališča o tem: »Klasična stara zgodovina je mestna zgodovina, toda zgodovina mest, ki temelje na zemljiški last- nini in poljedelstvu; azijska zgodovina je ne- ke vrste indiferentna enotnost mesta in po- deželja; sedež zgodovine je srednjemu veku (germanskemu času) podeželje in njen na- daljnji razvoj poteka potem v nasprotju med mestom in podeželjem; moderna zgodovina je preobražanje podeželja v mesto, ne preobra- žanje mesta v podeželje, kakor v antiki«. Marx je postavil s tem v veliki zgodovini temeljne teze, ki so doživljale svojo pravo glo- binsko obravnavo v zgodovinopisju šele v na- šem stol., odkar je zgodovina gospodarskih in družbenih struktur odrinila v ozadje do- tedanjo dogodkovno zgodovino. V bistvu je to brez dvoma eden izmed poglavitnih pro- blemov »zgodovine dolgega trajanja«. Prav temu vprašanju, seveda posebej v naši doma- či zgodovini, je posvečen šesti kongres zgo- dovinarjev Jugoslavije in naloga naslednjega uvodnega pregleda je pač le očrtati široki okvir poznejšemu temeljitejšemu, toda ožje- mu obravnavanju posameznih delov te brez- brežno široke problematike našega zgodovin- skega razvoja. Okvirno obravnavanje teme, ki je postav- ljena pred naš kongres, se srečuje z mnogo- vrstnimi težavami spričo današnjega stanja teh vprašanj v našem zgodovinopisju in spri- čo prav v tem pogledu zelo kompleksnega zgodovinskega razvoja naših narodov in nji- hovih pokrajin. Temo bi bilo sicer mogoče ob- ravnavati s težiščem na »teoriji«, toda to bi 145 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 pomenilo predvsem prenašanje splošnozgo- dovinskih spoznanj na konkretno varianto zgodovine naših narodov. Resnična pot zgodo- vinskega spoznavanja pa je obratna: vodi od preiskovanja konkretnih variant in njihovega življenja k primerjanju z razvojem istih zgo- dovinskih struktur drugod. Le s tako potjo do posploševanja je mogoče napolniti^ makro- zgodovinske teze, postavljene ob analizi naj- splošnejših oblik proizvodnje in lastništva do zemlje, orodja in dela, s pravo pisano podobo življenja v vsakokratnem resničnem zgodo- vinskem prostoru in času. Ta pot zgodovinskega raziskovanja v zgo- dovini naših narodov oziroma njihovega pro- stora pa glede na razmerje podeželja in me- sta ni niti najmanj preprosta. Najprej je tre- ba podčrtati, da od prve velike delitve dela med mestom in podeželjem v antiki do kapi- talističnega obdobja v tem pogledu prostor naših narodov zgodovinsko nikdar ni bil eno- ten. "V okviru rimske države so se obsežna gorata področja Ilirika po stopnji urbaniza- cije bistveno razlikovala od primorskih pre- delov na jugozahodu in od ravninskih prede- lov na severu. Po propadu rimskega cesar- stva in obdobju preseljevanja barbarskih ljudstev, zaključenem z naselitvijo Slovanov na Balkanskem polotoku in v Vzhodnih Al- pah, so se ohranila mesta le ob morskem ob- režju, v notranjosti pa so za nekaj stoletij izginila in se je ločitev dela med mestom in podeželjem začela uveljavljati vnovič šele čez skoraj pol tisočletja. Pa tudi primorska me- sta so se po svojem tipu razdelila v dve obli- ki, bistveno različni po obsegu svoje samo- stojnosti in s tem tudi po razmerju do svoje podeželske okolice, v zahodno mediteransko in vzhodno bizantinsko obliko. To je bilo izhodišče srednjeveške razdeljenosti v tri tipe, ki so vsi pomenili tudi različno razmerje mesta in podeželja, delno že glede težišča zemljiške lastnine, še bolj pa glede organi- zacije oblasti nad mestom in podeželjem: Me- diteranska mesta zahodnega tipa s polno avtonomijo ob jadranski obali, avtonomna mesta srednjeevropskega tipa na severoza- hodu in mesta z omejenimi samoupravnimi pravicami pod roko državnih predstavnikov v bizantinskem oziroma po bizantinskih insti- tucijah in pravu vplivanem prostoru. Ta trojnost se je nadaljevala tudi v zgodnjem novem veku, le s tem, da je turški tip mesta zamenjal bizantinskega. Te razlike niso bile naključne, kajti to de- litev so spremljale v vsakem področju tudi značilne posebnosti v organizaciji podežel- skega agrarnega sveta in — če že ne glede za življenje vsake večje aglomeracije prebival- stva nujno podobnih oblik pri njihovi pre- skrbi s potrebnimi življenjskimi sredstvi, pa vsaj zunaj tega področja — tudi v razmerju podeželja do mesta in obratno. Šele od za- četka XIX. stoletja naprej se je ta tipološka razdeljenost postopno zabrisovala in umikala, čeprav niti danes ni mogoče spregledati zna- čilnih razlik, ki še vedno označujejo cele po- krajine kot njihova dediščina. Najbrže ni med nami človeka, ki bi bil po svojem znan- stvenem delu kompetenten govoriti o vseh teh tako različnih zgodovinskih področjih in obdobjih. To velja prav tako tudi zame, in nalogo sem prevzel le zaradi njene poveza- nosti z organizacijskimi pripravami, ki sem jih imel za ta kongres oz. za njegov pro- gram, ves čas pa sem se zavedal, da jo en sam človek more izpolniti le zelo nepopolno. Nalogo bi bilo mogoče — teoretično — opraviti na dva načina: ali s pregledom že opravljenega zgodovinskega dela glede pro- blematike razmerja med mestom in podeže- ljem ter poskusom posplošitve te problema- tike ob primerjanju rezultatov za posamezna tipološka področja, ali pa s skopim primer- janjem problemov te vrste v različnih po- dročjih in ugotavljanjem njihovih medseboj- nih pobud pri bodočem zgodovinarskem raz- iskovalnem delu. Prvi pristop bi bil kot uvod v kongresno delo gotovo ugodnejši, žal pa ga spričo neraziskanosti teh vprašanj v na- šem zgodovinopisju ni mogoče uporabiti. Le dve značilni pričevanji naj navedem o tem: Georgije Ostrogorski začenja svojo obravna- vo »Vizantijski gradovi u ranom srednjem veku« s trditvijo: »Medju osnovnim proble- mima vizantijske istorije teško bi bilo na- vesti jedan ko j i je manje izučavan nego što je to problem gradova«. Prav tako je skoraj v istem času pred petnajstmi leti zapisal Bra- nislav Djurdjev: »Jedan od najkrupnijih problema iz istorije naših zemalja pod tur- skom vlašču jeste pitanje uloge gradova i gradske privrede... taj problem je u isto- rijskoj literaturi tek načet«. Položaj se v teh pogledih v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenil (prim. le za na- čin raziskovanja bibliografske navedbe o na- ših mestih pod turško oblastjo v zgodovinski literaturi od 1900 do 1970 v Balcanica III, Beograd 1972, 635—684). Še v večji meri ve- ljajo te označbe za posebno vprašanje raz- merja podeželja in mesta, ne le pri nas, mar- . več tudi v širšem zgodovinopisju o zgodovin- skih prostorih, kamor spadajo pokrajine na- ših narodov. Na XII. bizantinološkem kon- gresu v Ohridu 1961 je obdelala skupina uglednih sovjetskih bizantinologov problem »Gorod in derevnja v Vizantiji« od IV. do 146 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 XII. stoletja. Paul Lemerle je v svojem do- polnilnem referatu opravičeno poudaril, da so referenti obravnavali posebej mesta in posebej podeželje, niso pa načeli vprašanja, ki bi bilo resnično novo in vredno obravna- vanja, njihovega razmerja od gospodarstva, migracij in uprave pa do razlik in vplivov v oblikah mišljenja in verovanja. Tudi to velja v veliki meri za stanje in smeri raziskovanja v našem zgodovinopisju. V njem je velika množica del, ki so posveče- na zgodovini posameznih mest, med njimi tu- di odličnih monografij, ki se vsaj v nekate- rih obdobjih dotikajo tudi zlasti pravnih as- pektov (glede razmerja posebnih mestnih gospodarskih dejavnosti itd.) do okolice me- sta, pri primorskih mestih še posebej raz- merja mesta in mestnih oblasti do podežel- skega mestnega okoliša na sploh (npr. pri Dubrovniku). Težišče pa je vendarle na ob- ravnavanju mesta samega, in sicer v njegovi posamezni podobi. Stari Stoj an Novakovič je — na ravnini svojega časa — pred skoraj sto leti obravnaval poleg »vasi« v Srbiji tudi »mesta in trge«, ne pa njihovega medseboj- nega razmerja (prav tako tudi Konstantin Jireček pred dobrega pol stoletja in v mar- sičem enako oba dela Zgodovine narodov Ju- goslavije 1953 in 1960). Tudi pri zgodovini podeželja je postavljeno doslej težišče raz- iskovanja in obravnavanja skoraj izključno na osamljeno opazovanje posameznih zem- •Ijiških gospostev, posameznih krajev, cerk- venih upravnih enot, gradov ipd. Problem medsebojnega razmerja v smislu delitve dela prihaja do izraza v bistvu le pri obravnavanju trgovine kot gospodarske veje, ki je bila meščanska, pa je ven- dar potekala v podeželju in bila delno celo navezana na podeželsko, agrarno pro- izvodnjo, ter — zlasti od 18. stoletja na- prej, v manjši meri tudi poprej — pri obravnavanju posameznih podjetij ali tudi vej gospodarstva, ki so bili bodisi zaradi su- rovin (rude, les itd.), bodisi zaradi potrebe po delovni sili, ki je niso omejevali cehovski predpisi (po založnikih povezani vaški obrt- niki), bodisi zaradi navezanosti na vodo z mlinskimi kolesi kot na odločilni vir delovne energije do prometne in energetske revolu- cije, izvršene pri nas od srede XIX. stoletja naprej, po svoji naravi dislocirani v pode- želju. Širše so posegli v to problematiko zgodo- vinarji pri nas le izjemno, kot npr. Ostrogor- ski v zvezi z bizantinskimi mesti in zlasti z organizacjo podeželja ter oblikovanjem bi- zantinskega fevdalizma, Fran Zwitter v svo- jem obravnavanju srednjeveških mest na Kranjskem, skupina zgodovinarjev, ki v zad- njih dveh desetletjih posveča svoje delo vprašanjem neagrarnih gospodarskih dejav- nosti v zgodnjem novem veku v slovenskih deželah, med katerimi pa je vendar treba posebej omeniti Ferda Gestrina, ki je odme- ril pomemben del svojega proučevanja prav trgovini med primorskimi mesti in pode- željem v njihovem zelo širokem zaledju. Od XIX. stoletja naprej se ta aspekt v našem zgodovinopisju širi tako v obravnavanju ne- agrarnih gospodarskih vej in njihovega vpli- va na strukturne spremembe podeželja (prim. tudi izraze tega proučevanja v sintezah go- spodarske zgodovine naših narodov — N. Vučo do 1914, M. Mirkovič do 1941, S. Di- mitrijevič 1918—1941; s stališča podeželja pa so ti aspekti upoštevani vsaj za »agrarno gospodarstvo« v prvi knjigi Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, Zgodovina agrarnih panog I), še posebej pa spričo sta- tističnih virov, ki omogočajo glede populacije zanesljivo odmerjanje obsega mestnega in podeželskega prebivalstva, pa tudi v pode- želju (pogosto sicer manj razvidno in manj zanesljivo) odmerjanje agrarnega in neagrar- nega prebivalstva. Seveda pa segajo ta vpra- šnja tudi na področja geografskih, statistič- nih in ekonomskih proučevanj, pa tudi na področje zgodovinsko usmerjenih proučevanj tehničnih ved, sociologije ipd. Celotni problem pa je seveda po svoji strukturi bistveno širši in v mnogih pogledih skoraj neobravnavan. Začenja se z ene strani res z delitvijo dela in prenosom poklicne obrtne dejavnosti dn poklicnegia trgovanja v meščanska naselja, z druge strani pa že z dejstvom, da so se mogla takšna naselja pre- hranjevati le z organizacijo trga za podeželske proizvode. Po Dubyjevem računu je pojedlo srednjeveško mesto z okrog 3000 prebivalci poljedelske pridelke, ki so zrasli na okrog 3000 hektarjih (to je 30 kvadratnih kilo- metrov). Ker so morali živeti na tem svetu tudi poljedelci sami, je bil seveda realni ob- seg s takšnim mestom povezanega podeželja še nekajkrat večji (velikost je bila vselej odvisna tudi od s kakovostjo zemlje in na- činom poljedelstva zvezanega kvantitativne- ga obsega poljedelskih proizvodov, ki jih podeželsko prebivalstvo ni potrebovalo zase). Po Barkanovih računih je pojedlo polmili- jonsko prebivalstvo Carigrada konec XVII. stoletja vsako leto 4,000.000 ovac, 3,000.000 jagnjet ter 200.000 volov, vsak dan pa 500 ton žita; to je prihajalo pretežno iz Rumelije, evropskega dela osmanskega cesarstva. Organizacija oblasti in razmerij med me- stom in podeželjem je lahko različna, pri- 147 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 marno vprašanje —- v našem zgodovinopisju do XIX. stoletja še skoraj povsem nenačeto — pa je, kako se je uresničevalo pravkar označeno sožitje mesta in podeželja pri pre- hranjevanju meščanskih naselbin. Vprašanje je obrnjeno tudi v drugo stran: od XVI. sto- letja naprej postaja postopno vse bolj jasen obseg davkov in dajatev, ki jih je plačeval kmet v posameznih predelih v denarju; kje in kako je podeželsko prebivalstvo dobilo ta denar, ali s prodajo poljedelskih proizvodov ali z dodatnim neagrarnim zaslužkom, je prav tako eno izmed temeljnih vprašanj raz- merja med mesti in podeželjem. To so vpra- šanja, ki so se jih doslej lotevali geografi bolj sistematično kot zgodovinarji (npr. M. Sida- ritsch. Die steirischen Städte und Märkte in vergleichend-geografischer Darstellung, 1924, ki je analiziral položaj štajerskih mest in trgov po njihovi funkciji glede na podeželje okrog njih). Pa tudi v celoti so bila zajeta ta razmerja (dovoz živil, zlasti lahko pokvarlji- vih; dnevna, sezonska ali trajna migracija delovne sile; preobrazba podeželja ob teh go- spodarskih stikih itd.) v veliki meri šele po antropogeografiji v našem stoletju, medtem ko je zgodovinopisje obravnavalo ta vpraša- nja za prejšnja obdobja le redko in navad- no v bistveno bolj omejenih vprašanjih re- lacij posameznih podjetij z okolico. Seveda je vse to le eno, čeprav najbrže te- meljno strukturno vprašanje. Razmerje or- ganizacije oblasti, vloge podeželja (gradu) in mesta v njej ter strukturne .spremembe v tem pogledu so bile že dolgo predmet zgodovin- skih in pravnozgodovinskih proučevanj in daleč niso toliko nejasni in zakriti, o njih pa se nam je tudi ohranilo sorazmerno največ virov. Prav to velja tudi za razvoj etničnih struktur in njihovih sprememb od obdobja srednjeveške kolonizacije preko migracij v zvezi s turškimi osvajanji in kolonizacijo v XVIII. stoletju na poprej turških področjih do velikih gospodarskih selitvenih tokov od druge polovice XIX. stoletja naprej, čeprav se dognanost teh vprašanj v različnih po- krajinah močno razlikuje: Srednjeveška ko- lonizacija je po življenjskem delu Milka Kosa močno proučena glede nekdanjega in zlasti današnjega slovenskega ozemlja, medtem ko je drugod še skoraj nenačeta. Metanastatična gibanja pod turškim vplivom so bila do ne- davnega raziskovana bolj po svojih učinkih zunaj meja turške države in je še v drugem zvezku Zgodovine narodov Jugoslavije raz- vidno njihovo bistveno različno presojanje po Cvijičevi šoli in po današnji turkologiji, ki se opira na konkretne arhivske vire, v zadnjih desetletjih pa prav s pomočjo teh virov hitro napreduje zgodovinarska vednost o pomemb- nih premikih v tem pogledu znotraj meja turškega cesarstva. S pomočjo bogatih in na- drobnih arhivskih virov so srbski zgodovi- narji do podrobnosti preštudirali zlasti kolo- nizacijske premike v posameznih predelih Vojvodine. Cvijič in njegovi učenci so s po- drobnim študijem o izvoru prebivalstva Srbi- je podali za to področje nadrobne in dokonč- ne rezultate o pomenu migracijskih tokov v XIX. stoletju. Za obdobje s statističnimi viri so ta vprašanja proučena zlasti za obmejne predele naših narodov (posebej za slovensko Primorje z Istro ter za slovensko Koroško). Prav tako so (čeprav tudi ne povsod enako) znane in obravnavane značilne razlike med mestnim in podeželskim prebivalstvom v starejših obdobjih glede njihove jezikovne pripadnosti ter mehanizem etnične spojitve mesta s podeželjem v modernem času, ko je v tem pogledu okolica praviloma osvojila mesto, čeprav so sicer prav tedaj mesta go- tovo postala dominanten nosilec celotnega gospodarskega razvoja. Strukturni problemi pa gredo seveda še naprej in zahtevajo vnovič tisto sodelovanje med disciplinami, ki ga je v našem zgodovi- nopisju mnogo premalo. Vprašanje etničnih struktur zajema tudi vprašanja o razvoju ljudske govorice, dialektov in pogovornega jezika, viden problem razmerja med mestom in podeželjem. Naj navedem kot dva plastič- na primera z ene strani tisočletno jezikovno tradicijo osamljene Rezijske doline nad Fur- lansko ravnino, katere po njegovih bistvenih potezah koroški govor prebivalcev 30 hiš v dobi XIII. do XV. stoletja se je ohranil v go- vorici nad 4000 Režij anov v začetku našega stoletja, z druge strani močno uveljavljanje knjižnega in pogovornega jezika — s posa- meznimi močnimi mestnimi središči kot svo- jim temeljem — zlasti od konca 19. stoletja naprej, še posebej pa v zadnjih desetletjih pod vplivom modernih komunikacijskih sredstev. Brez dvoma pomembna zgodovinska in sociološka vprašanja, ki jih pa ni mogoče reševati brez sodelovanja jezikoslovcev. Po- dobno je pri razvoju okusa, izraženega v po- deželski noši, hiši in njeni opremi, pa tudi v ljudski likovni in besedni umetnosti, kjer se že od XVI. stoletja naprej, ponekod bolj po- nekod manj, opaža interferiranje vaških se- stavin in mestne »mode«, kar spada vse med temeljne probleme etnologije in folkloristi- ke, pa vprašanja oblik verskega življenja in načinov mišljenja, kar vse proučujejo poleg zgodovinarjev in pogosto bolj temeljito in z drugačnimi metodami zlasti različne smeri socialne psihologije in sociologije. 148 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1374 Za sklep tega metodološkega pregleda, oprtega na znanje, doseženo v posameznih odlomkih naše zgodovine o razmerju mesta in podeželja, bi rad podčrtal samo še eno. Kot mnogokje drugod pri današnjem stanju zgodovinske vede stojimo tudi pri problemu zgodovinskega razvaja razmerja mesta in po- deželja pri vprašanju velike zgodovine, na katero pa bo mogoče odgovarjati z zgodovin- sko resničnostjo samo ob kompleksni mikro- zgodovinski analizi. Le vztrajen in vsestran- ski študij omejenega okoliša, ki zajema me- ščanska naselja in podeželje, primerno ome- jenega, da je z ene strani mogoče uporabiti pri delu vse kompleksne metode današnjega zgodovinopisja in da z druge strani delo vsaj verjetno ne bo preseglo življenja svojega pro- učevalca, le tako delo nas bo osvobodilo v tem in v mnogih drugih pogledih položaja, v katerem sprašujemo in včasih hitro trdimo mnogo več, kot vemo in kot bi smeli trditi. Primer dela te vrste, ki zbira velik del te- meljev za analizo našega vprašanja na ozem- lju okrog 660 kvadratnih kilometrov od na- selitve alpskih Slovanov do začetka XIX. sto- letja, je letos objavljena knjiga Pavla Blazni- ka »Skofja Loka in loško gospostvo« (973 do 1803), rezultat nepretrganega in vztrajnega dela skozi skoraj petdeset let. Ko bi imeli več takšnih monografij, posvečenih ožjim predelom po raznih zgodovinskih področjih naših narodov, bi mogel biti pričujoči refe- rat v glavnem le še povzetek že opravljenega dela. Tako pa se mora skleniti samo s kratko inventarizacijo glavnih vprašanj, ki so obrav- navana le ponekod ali pa jih poznamo celo le kot teze, ne da bi jih znali napolniti z zgodo- vinsko resničnostjo. Pri tem pregledu se bom oziral bolj na po- vezanost vprašanj v različne problemske kro- ge in ne toliko na njihovo časovno zaporedje. Problematika ni zajeta v celoti in marsikje so vprašanja postavljena bolj ohlapno, kot bi jih moglo opredeliti večje znanje; ta pregled ima pač le namen, postaviti z opozorilom na široko kompleksnost problema, ki smo si ga izbrali za kongres, nekak okvir podrobnej- šim in seveda mnogo bolj izdelanim razpra- vam o posameznih delih te problematike pri kongresnem delu, obenem pa vendarle želi opozoriti tudi na številne naloge pri našem bodočem znanstvenem delu. Prvi krog vprašanj ima svoje težišče neizo- gibno v podeželju, v pokrajini brez meščan- skih naselbin, seveda obenem z vprašanjem, kako so v tej pokrajini zoreli pogoji za tisto družbeno delitev dela, ki se je končno — po- nekod prej, drugod pozneje — izrazila v na- stajanju mest. Naselitev Slovanov na Bal- kanskem polotoku in v Vzhodnih Alpah je odrinila antični tip državne organizacije, ki je slonela v bistvu na mestih in njim pripa- dajočih teritorijih, na obrežje Sredozemlja. Ruševine antičnih mest v notranjosti, ki so jih odkrili arheologi, se praviloma končujejo v najvišji plasti s plastjo oglja. Slovani so mesta osvojili in razrušili, ker jih spričo stop- nje svojega gospodarstva niso potrebovali. Za veliko večino južnoslovanskega ozemlja —■ lahko rečemo skoraj za vse —^ se s tem za- čenja nova varianta razvoja od povsem po- lj edelsko-ži vfinore j ske plemenske do višje organizirane družbe, ki je tod šele okrog me- je med XI. in XII. stoletjem pripeljala do tiste družbene delitve dela, ki je bila temelj za nastajanje posebnih meščanskih naselbin. Zgodovina tega obdobja, v katerem kmečka hiša in velikaški (poz. fevdalni) dvor zdru- žujeta vso gospodarsko dejavnost od polje- delstva do hišne obrti (z zelo redkimi oblika- mi poklicne obrti, npr. za izdelavo še redkih železnih in drugih kovinskih predmetov), se- veda ne vsebuje vprašanja razmerja mesta in podeželja v čisti obliki. Vsebuje ga samo po- sredno, z vprašanji po predmeščanskih obli- kah trgovanja, po razvoju obrti do poklicnega dela (in s tem do izboljšanja izdelkov in do višanja zahtevnosti vsaj enega dela njihovih uporabnikov) in zlasti po razvoju agrarne pokrajine, ki je dala po nastanku mest s svo- jimi priseljenci s podeželja v mesta velik, celo večji del meščanskega prebivalstva. O predmeščanskem trgovanju smo obveščeni le po skopih in največ le posrednih redkih po- datkih pisanih virov, ki so bili najbolj siste- matično proučeni za »starokarantanski pro- stor« (Zwitter), največ pa jih je ohranjenih v zvezi s primorskimi mesti od Soluna (že v VIL stoletju) do Istre, poleg tega pa v zve- zi s toponomastiko, zvezano s to obliko trgo- vanja (»Stari trg« in pod.; M. Kos — karto- grafska podoba za slovensko ozemlje B. Gra- fenauer); o obrti bi mogla razkriti bistvene novosti le srednjeveška arheologija, ki pa je v tem pogledu pri nas še skromna. Zato ostaja temeljno zgodovinsko vpraša- nje tega razvoja problem srednjeveške kolo- nizacijske zgodovine, ki sega kot eden izmed temeljnih aspektov zgodovine podeželja tudi v poznejša obdobja. Čeprav je doživela ta stran srednjeveške zgodovine jugoslovanskih narodov v zadnjih desetletjih večje zanima- nje tudi drugod (zlasti ob uporabi listinskega gradiva za srbske srednjeveške samostane — Skrivanič in dr.; za večja področja gl. zlasti Škrivaničevo obdelavo krajev srednjeveške Zete [1959] ter podobno, a manj zanesljivo delo M. Vege o Bosni [1957], je bila zaradi 149 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 različnih vzrokov — zaradi posebnega pomena vprašanja razvoja etničnega ozemlja in veli- kega premikanja njegovih meja v srednjem veku, zaradi ogroženosti slovenskega ozem- lja po germanizacijskem pritisku od srede XIX. stoletja naprej, pa tudi zaradi širše in bolj vsestranske viroslovne podlage za študij teh vprašanj, kot je na razpolago glede veči- ne drugega ozemlja naših narodov — v ce- loti resno proučena le za vse slovensko ozem- lje v srednjem veku (po zaslugi življenjskega znanstvenega dela Milka Kosa), delno pa v različnih področjih glede srednjega veka (P. Skok za Jadransko primorje s filološkimi me- todami; Stj. Pavičič za Liko z uporabo pisa- nih virov), pa tudi pozneje (prim. pri Slo- vencih z uporabo vseh metod kolonizacij ske zgodovine po zaslugi P. Blaznika do začetka XIX. stoletja temeljito proučeno loško go- spostvo; dalje podrobne, do poimeničnega naštevanja kolonistov segajoče obdelave D. Popoviča glede srbske kolonizacije XVIII. stoletja v različnih predelih Vojvodine na podlagi bogatega arhivskega gradiva in manj uspeli Pavičičev poskus sinteze o razvoju Sla- vonije v teh pogledih; prav tako sloni na ar- hivskih virih že staro zanimanje za naselje- vanje Uskokov od Dalmacije in Hrvatskega primorja do Slavonije ter v nekaterih sloven- skih predelih, v zadnjem času pa se kažejo pomembni rezultati tega dela v zvezi s štu- dijem popisnih defterjev v pokrajinah pod turško oblastjo do XVI. stoletja; predvsem na XIX. stoletje pa se nanašajo pomembni re- zultati Jovana Cvijiča in njegove šole pri študiju pomena selitvenih tokov za sestavo vaškega prebivalstva v centralnem delu Bal- kanskega polotoka, povzeti v Cvijičevi knji- gi Balkansko poluostrvo i južnoslovenske zemlje, 1922, 227—33 in zemljevid Srbije v mejah 1878—1913). Le nekaj primerov naj pokaže, kako mno- gostranski pomen more imeti študij koloniza- cije, ki se nikakor ne omejuje le na vpraša- nje, kdaj so nastali posamezni kraji; ista agrarna pokrajina s skoraj nespremenjenim številom krajev more biti glede svoje popula- cije v različnih obdobjih v resnici bistveno različna. Naj najprej navedem sorazmerno preprost primer osamljene Rezijske doline, po- krajine ki je živela do dobe avtomobilizma vselej predvsem od živinoreje in polje- delstva. Del krajev omenjajo že listine okrog leta 1100, vse pomembnejše urbar- ji 1240 in 1459; po teh dveh urbarjih je bilo v dolini 28 (1240) oziroma 20,5 (1459) zasedenih kmetij, tj. 100 do 150 prebivalcev (po kvocientu 5 na hišo, ki ga uporablja za ta čas italijansko zgodovinopis- je; tudi pri nas se uporablja za ta čas le ne- znatno višji kvocient 5,4 in šele za XVIII. sto- letje zaradi drugačne strukture prebivalstva vsaj za loško gospostvo precej višji kvocient 7.6, prim. Gospodarska in družbena zgodovi- na Slovencev, Agrarne panoge I, 1970, str. 84 si.. 97, in P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo, 1973, str. 428 si.); v isti dolini je živelo leta 1848 2900, leta 1900 pa okrog 4000 prebivalcev, danes nekaj pod 1900 stalnih prebivalcev). Drugi primer pa naj nam pokaže pomen tega razvoja tudi za razumevanje njegovega ozadja: V Selški in Poljanski dolini loškega gospostva računa P. Blaznik (za vse podatke n. d., 408—438) po prvem sumamem urbarju (leta 1160) na 865 ljudi; srednjeveška agrar- na kolonizacija je dvignila število prebival- stva (do leta 1291) na 5905, v naslednjih dveh stoletjih pa se je povečalo (do leta 1501) le še za dobrih 300 na 6320; že do leta 1630 se je prebivalstvo obeh dolin dvignilo za 60 "/o na 10.142, do leta 1754 pa vnovič za 50 »/o na 15.105 in do leta 1782 na 17.342. Na vprašanja po ozadju tega hitrega na- raščanja prebivalstva v podeželju od začetka XVI. do konca XVIII. stoletja odgovarja nje- gova struktura, ugotovljena prav tako ob študiju kolonjzacijiskega razvoja. Podeželje loškega gospostva (na katerem je bilo leta 1291 1181 hub brez kake kajže) je bilo tudi leta 1501 v bistvu še agrarna pokrajina (se- veda ob zvezi s hišno obrtjo in tudi ob kmeč- kem trgovanju na bližnjem trgu v Skofji Lo- ki, pa tudi ob živi kmečki trgovini proti za- hodu): leta 1501 je gospostvo štelo preko 1000 celih in preko 100 polovičnih gruntov, pa le 63 kajž (katerih hasnovalci so morali imeti še drugačen zaslužek, saj je bilo zemlji- šča za preživljanje premalo); leta 1637 je bilo celih gruntov blizu 1100, kajž 464, poleg tega pa 144 gostačev (prebivalcev brez zemlje); leta 1754 je bilo razmerje med gruntarji (1226 + 232 pol.), kajžarji (1289) in gostači (1302) že približno 1:1:1. V razvoju števila prebivalstva v podeželju in v teh spremem- bah njegove strukture se torej ne "izražaj o le spremembe v kmečkem gospodarjenju sa- mem, marveč naravnost izredno močni vplivi neagrarnega gospodarstva na podeželje že dolgo pred industrijskim kapitalizmom. Prav tako pričajo ti podatki o relativnosti pojma »podeželje« in o potrebnosti poznanja nje- gove konkretne strukture za razumevanje ce- lotnega gospodarskega mehanizma (vključno mesta) v vsakem času, česar pa brez preuče- vanja vprašanj kolonizacij ske zgodovine ni mogoče doseči. 150 kronika časopis za sloventsko krajevno zgodovino xxii 1974 K temu krogu agrarne ali daleč pretežno agrarne pokrajine spadajo še vprašanja o začetku meščanskih naselbin in njihovega neposrednega razmerja do obdobja, ko zače- njajo mesta na različnih ravninah vse moč- neje vplivati na podeželje. Pri južnih Slova- nih vsaj po sedanjem znanju ni bilo začetne j oblike slovanskih mest, ki so od IX. stoletja naprej ugotovljena po arheoloških odkritjih na Velikomoravskem, Češkem, Poljskem in v Kijevski državi kot sedeži knezov, poklicne obrti in središča (arabske, židovske in bizan- tinske) trgovine na dolge razdalje. Vendar se ob tem — tudi če pustimo ob strani poseben problem podlag nekaj centrov v Bolgariji — ; postavljajo nekatera odprta vprašanja: kaj i je bila »Siscia civitas« Ljudevita Posavskega ; in kaj so bila »castella sua«, ki jih je utrjeval \ s pomočjo gradeškega patriarha Fortunata? Kaj je bil Blatenski kostet (Urbs paludarum | oziroma Mosapurc) Pribine in Koclja s svo- jimi tremi cerkvami? Kaj naj razumemo pod naštevanjem mest (»kästra«) pri opisovanju Srbije (6), Bosne (2), Zahumlja (2), Travunje (4), Duklje (3), Paganije (4), pa tudi pri neka- terih krajih Hrvatske v De administrando imperio Konstantina Porfirogeneta, ki upo- rablja isti termin (»kastron«) za Dubrovnik, Split, Trogir, Kotor in Zadar, medtem ko mu je obmorski Bar le kastei (»kastelion«)? Kaj pomenijo končno sedeži škofij v — čeprav morda potvorjenih (Ljubinkovič, Antoljak) j — listinah Basilija II. o ureditvi ohridske: arhiepiskopije po koncu Samuelovega carstva \ (1018)? Tudi zunaj področja ob morskem ob-| režju, kjer je večje ali manjše število antičnih \ mest — največ neposredno ob obali, nekatera j redka pa tudi oddaljena kaj malega v notra- njost — preživelo naselitev Slovanov, so po- temtakem v tem smislu še vedno odprta vprašanja, na katera pa je mogoče brez »sre- če« arheologov odgovarjati zaradi preskopih pisanih virov le z negotovimi domnevami. Obrežna primorska mesta, ki so preživela veliki prelom med rimskim in slovanskim svetom ali pa prav tedaj šele nastala z nase- litvijo beguncev iz bližnjih krajev (Dubrov- nik, Split) ali bolj oddaljenih področij (Novi grad, Piran, Koper), so se glede oblike oblasti mesta nad okolico razdelila v dva tipa. V mestih zahodnega n^editeranskega tipa (na jadranski obali) so v mestih prebivajoči ve- leposestniki ohranili okoliško pojdeželjfe vi svojih rokah (zlasti v zahodni Istri in pri Du- brovniku, medtem ko je bilo pri dalmatinskih . mestih od Splita do Zadra skrčeno to ozemlje • sprva na skrajno majhen obseg, vendar se je veleposest meščanstva vnovič širila že vsaj v XI. stoletju — prim. širjenje posesti Petra ; Črnega na neretljanskih tleh po podatkih ; kartularja sepetarskega samostana); mesta; so od propada bizantinske oblasti nad njimi' (v Istri 788,v Dalmaciji v XI. stoletju, nad Dubrovnikom v XII. stoletju) uživala v svoji notranji ureditvi polno avtonomijo in je bila njena pravna regulacija povsem v rokah mestnih organov (predvsem mestnih svetov, manj in le kratek čas tudi arenge), njihova i oblast pa se razteza tudi na podeželski, me- \ stu pripadajoči okoliš. Bizantinski tip mediteranskega mesta se je iz antičnih podlag razvil v svojsko smer v zvezi z militarizacijo vse družbe ob organiza- ciji tem od dobe cesarja Herakleja naprej. Mestna uprava je bila povezana z vojaško organizacijo, mestno gospodarstvo podvrženo močnemu državnemu nadzorstvu, podeželje pa v veliki meri zajeto s prav tako državni oblasti podrejenimi vaškimi skupnostmi stra- tiotov in svobodnih ali nesvobodnih poljedel- cev. Nad mestom in podeželjem je ležala trdna roka edine organizirane države, kar jih je bilo v zgodnjesrednjeveški Evropi, in že to je podeželje v veliki meri ločilo od mesta. Z razvojem vojaškega podeželskega : plemstva, ki se mu je sicer mestna (zlasti ca- rigrajska) uradniška nobiliteta sicer nekaj stoletij upirala z menjajočim se uspehom, je bilo podeželje najkasneje v XI. stoletju od- i trgano od mesta. Urejeni pravni red bizan- tinske države ni omogočal pridobitve mestne pravne avtonomije, pa tudi mestni organi, katerih oblast se je raztezala na podeželsko okolico, so predstavljali državno in ne mestno oblast. Mesta v notranjosti so bila ustanovljena na novo po mestnih gospodih (bodisi da so bili to državni vladarji v notranjosti osred- \ njega Balkanskega polotoka, bodisi terito- ; rialni zemljiški gospodje z deželnoknežjo : oblastjo v severozahodnih južnoslovanskih i pokrajinah); mesta so tu že od svojega na- \ Stanka teritorialno ostro ločena od okoliške- \ ga podeželja in mestne samoupravne pravice : omejene na obseg po mestnem gospodu pode- : 1 j enih privilegijev. Tu torej rfhrani, gjrad ; (podeželje) politično prevlado nad mestom, j V Istri so skušali deželni knezi (mejni grofje) ; postopno prav tako razširiti te pravne oblike, ; a le s tem uspehom, da so (začasno) precej \ zmanjšali obseg mestnih okolišev (ta proces ! ni zvezan z naselitvijo Slovanov, ki je v ob- močju zahodne Istre po Kosovih ugotovitvah mlajša in spada šele v zadnje obdobje borbe med mesti in krajišniki, v XI. in XII. stolet- je), medtem ko so si v mestih do njihovega 151 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 prehoda pod Benetke začasno pridobili neka- tere pravice le v zvezi s sodstvom. S tem so bila zastavljena izhodišča za ne- katere značilne razlike, ki so ostale v veljavi do preoblikovanja razmerja med mestom in podeželjem po kapitalističnem gospodarstvu. Primorska mesta zahodnega mediteranskega tipa so ohranila oblast nad okolico, čeprav so se meščani v XII. stoletju umaknili iz polje- delstva v specifično meščansko gospodarsko dejavnost (obrt in trgovino) in čeprav večji ali manjši del zemljišč v teh okoliših ni bil v meščanskih rokah, marveč v rokah »feuda- tarjev«. Bizantinska mesta so bila v slovan- skih pokrajinah do XI. stoletja glavna opori- šča državne oblasti, v delno slovanskih pre- delih grškega polotoka pa obenem poglavitni razširjevalec bizantinske civilizacije v vsak- danjem življenju (vplivi v okolici Soluna so razvidni že v VII. stoletju po podatkih spisa Miracula s. Demetrii!) in postopne jezikovne grecizacije. Ta vpliv so si ohranila tudi vna- prej (Cvijič!), politično pa so s prevlado po- deželskega plemstva vpliv na podeželje izgu- bila in živela ob njem, včasih tudi pod njim (tj. pod oblastjo zunajmestnih velikašev). V turškem obdobju se je v tem prostoru nada- ljevalo vzporedno življenje mest in podeželja brez neposrednega vpliva drugega na druge- ga, a vendar so bila mesta vnovič poglavitno oporišče oblasti turške države nad balkan- skimi pokrajinami. Mesta v slovanskih drža- vah v osrednjem delu Balkanskega polotoka so bila v srednjem veku po svojih »glavarjih« (čefalija) podrejena vladarju; njihova avto- nomija je bila zelo omejena, čeprav so se vsaj v XV. stoletju začeli kazati v njej vplivi za- hodnih mest (delno po posredovanju Sasov). Zahodna mesta so ostala ves čas pod oblastjo mestnih gospodov (tj. podeželja), seveda pa je imel v tem poglavitno vlogo deželni knez, ki je postopno združeval vse večje področje in čigar pravice so postopno preraščale v oblast državne organizacije. Ob tem razmerju velja opozoriti še na vprašanje razlik v jezikovni strukturi prebi- valstva in na pomen medsebojnih migracij- skih zvez v tem pogledu. Glede jezikovne strukture je splošna poteza večja ali manjša jezikovna razlika med prebivalci mest in po- deželja. Pri primorskih mestih, ki so izvira- la iz antike, je bila podedovana že z naselit- vijo podeželja s Slovani, medtem ko so me- sta vsaj v prvih stoletjih, ob zahodnem istr- skem obrežju (vštevši Trst) pa še do začetka XX. stoletja romanska aü pretežno roman- ska, v bizantinskih sta prevladovala grški živel j in kljub uveljavljanju dvojezičnosti vsaj v nekaterih (Solun v IX. stoletju) bizan- tinska miselnost (prim. celo Skopje v dobi Dušana Silnega!). V srbskih rudarskih mestih so vsaj del vplivnejšega prebivalstva pred- stavljali Saši, poleg njih pa v posebnih »ko- lonijah« združeni Dubrovčani, v severozahod- nem delu južnoslovanskega ozemlja Nemci in Italijani, pa tudi drugi tujci ali »gosti«. Seveda se je to stanje že zgodaj po nastan- ku »mest« v gospodarskem smislu (kot na- selbin trgovcev in obrtnikov) — tj. na večini južnoslovanskega prostora v XI./XII. stoletju — začelo spreminjati spričo hitrega in nepre- trganega dotoka ljudi iz slovanske okolice v mesta, tako da so bila dalmatinska mesta močno poslovanjena vsaj do konca XV. sto- letja, da postane ime »sasi« v Srbiji okrog 1400 le še tehnični izraz za »rudarje«, tudi 7,a takšne s slovanskimi imeni, da dokazujejo arhivski dokumenti v italijanskih mestih, da so tudi v najpomembnejših mestih na Slo- venskem pod konec srednjega veka prevla- dovali Slovenci in da so bili številno zasto- pani tudi med uglednimi trgovci (prevajanje njihovih priimkov v domači mestni pisarni pa dokazuje prav to, da so tudi v pisarni zna- li slovenski, medtem ko so jih v italijanskih mestih, kjer niso znali slovenski, zapisovali s slovenskimi, neprevedenimi imeni). Seveda je prihajalo v tem pogledu pozneje še do dru- gačnih sprememb, in to ne le v mestih pod turško oblastjo, v katere se je vzporedno z razširjanjem osmanskega cesarstva najprej usmeril precej močan tok turške migracije; tudi v slovenskih deželah se je npr. v dobi protireformacije najprej okrepila uporaba italijanskega jezika med meščanstvom, v XVIII. in začetku XIX. stol. pa se je okrepi- la nemščina bolj kot kdaj poprej (prav ta položaj je bil podlaga za zgodovinski »mit« o »nemškem« meščanstvu v teh deželah vse od začetka do slovenskega narodnega prebuja- nja v XIX. stoletju, zrušen šele ob raziiska- vah v italijanskih arhivih v zadnjih deset- letjih). Ce izvzamemo zadnje obdobje, ko so ob hitrem naraščanju mest od uveljavljanja industrijskega kapitalizma in po osvoboditvi odvisnosti gospodarstva od vodne gonilne si- le naprej te razlike hitro izginjale, so ta zelo različna in pomembna vprašanja glede raz- merja mest in podeželja v našem prostoru v različnem obsegu, nasploh pa gotovo še pre- malo obdelana. S tem smo že pri drugem krogu, pri izra- zito gospodarski strani razmerja med mestom in podeželjem. Vprašanja se, kot sem že ome- nil, začenjajo že s problemom prehrane me- ščanov, kar je sprožilo ali ponekod — menja- vanje žita za sol v primorju, kjer se razširja v zaledju starih primorskih mest kraški teren 152 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 Z močnejšo ovčarsko živinorejo, je moglo biti že starejše — že pospešila začetke podežel- ske trgovine tudi na večje razdalje. Udeležba »Vlahov« pri poznejši karavanski trgovini na osrednjem Balkanskem polotoku priča pač tudi o pomenu tamkajšnje ovčarske živinore- je za te začetke, ki pa so se po nastanku ru- darstva in rudarskih mest v XIII. stoletju povezali z dubrovniško trgovino v celoto in dosegli nove razsežnosti; v slovenskih prede- lih so bili podobni vplivi pomembni predvsem na Krasu in delno pri planinski živinoreji (potrebnost soli za pridelovanje sira!), sol je bila pa že v visokem srednjem veku nujno potrebna zaradi specifičnih oblik prehrane (konserviranje svinjskega mesa, pridelovanje sira; tako suho meso kot sir sta bila pomem- ben del hrane v gradu in v kmečki hiši) vsaj od hitre gostitve prebivalstva v dobi inten- zivne notranje kolonizacije (XII. in XIII. stou letje) naprej. Sredi XIV. stoletja v slovenskih deželah viri prvič govore o oblikah kmečke trgovine mimo mest (s posredništvom tujih trgovcev na podeželskih sejmih), vsaj v XV. stoletju pa se je razvilo to kmečko trgovanje neposredno v kmečkih rokah do tolikšne me- re, da je bilo v XV. in XVI. stoletju večkrat predmet ostrih sporov pa tudi dogovorov (na Kranjskem 1492) med stanovi in predstavniki mest, po Gestrinovih ugotovitvah (nazadnje v izdaji Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, 1972) pa je po obsegu — če- prav ne po vrednosti — najbrže presegalo obseg meščanskega trgovanja na dolge raz- dalje. Ze razvoj prebivalstva na tleh loškega go- spostva nam je pokazal moč vplivov zgodnje- kapitalističnega gospodarstva na podeželje. Izhodišče in organizacijska moč zgodnjega kapitalizma je bila seveda doma pri glede ka- pitala močnih meščanih ali tudi posameznih graščakih (prim. Auersperge in Zrinske; del- no so tudi oni meščanskega izvora, prim. Gru- berje, Kisla in Moškone v XVI./XVII. sto- letju, Codelija in Zoise v XVIII. stoletju). To- da pravi prostor njihove gospodarske aktiv- nosti je prav podeželje (mesta so šele trg za izdelke te dejavnosti). Dokler je bilo vodno (mlinsko) kolo edini znani vir močne gonilne sile, večje od človeške sile ali sile vprežne živine (gepelj), so mogla nastajati podjetja, ki so potrebovala mehanično gonilno silo (npr. fužine za mehove in velika kladiva [»norce«], papirnice, še v prvi polovici XIX. stoletja mehanične tkalnice sukna itd.), samo ob dovolj močnem in stalnem vodnem toku, tako da so ustrezne vode določale njihovo raztresenost po podeželju. Prav tako je vpli- vala v podobnem smislu potreba čim večje bližine surovin (železove oziroma svinčeve ru- de za kovinska podjetja; kremenčevega pe- ska in ustreznega lesa za izdelovanje pepe- plike pri glažutah in pod.) ter primernega gozda za kuhanje velikih količin oglja kot goriva. V dobi tovorništva in tudi še v dobi prevozništva na boljših cestah od začetka XVIII. stoletja naprej bi ob drugačni lokaci- ji podjetja stroški za prevoz proizvodnjo bi- stveno podražili (prim. ugotovitev J. Sorna, ZC 18, 1964, 28, da je pokazal preskus upo- rabe premoga v Ruardovi fužini na Savi pri Jesenicah 1796 nerentabilnost prav zaradi stroškov prevoza: v fužinarjevem lastnem rudniku v Zagorju izkopani premog se je s preivozom na Jesenice podražil na trikrat višjo ceno, kot bi jo imel v Ljubljani ter na desetkratno ceno v Zagorju). Prav tako so ss mogli trgovci-založniki in pozneje tudi ma- nufakturisti pri organizaciji zunanjega dela (npr. za predenje niti) izogniti cehovskim omejitvam obrtnega dela le z organizacijo te- ga dela na deželi, z uporabo kajžarske delov- ne sile zunaj mest. Zaradi vsega tega je do srede XIX. stoletja opazen širok učinek zgodnjega kapitalizma v mestu predvsem z nastajanjem številčno oz- ke, pa zelo pomembne skupine kapitalističnih trgovcev in podjetnikov kot organizatorjev novega gospodarskega razvoja ter (razen v Trstu spričo njegovega specifičnega položaja) sorazmerno precej počasnejšega naraščanja industrijskega delavstva, medtem ko je bilo gospodarsko življenje v mestih kot celota na ozemlju francoskih »Ilirskih provinc« do 1809, drugod v deželah habsburške monarhije pa do 1848 ujeto še daleč v pretežni meri v fevdalni privilegij alni okvir in so mestni or- gani do 1848 branili vsaj posamezne poteze takšne ureditve svojega gospodarstva. Široki učinki tega gospodarstva pa so se kazali zelo močno v marsikaterih podeželskih predelih (B. Grafenauer, Enciklopedija Jugoslavije 7, 1968, 353—363 in tam navedena literatura). V zadnjih desetletjih je bil ta razvoj precej ob- ravnavan, čeprav podrobno le parcialno (po podjetjih ali kvečjemu po panogah), vendar so že te raziskave pokazale izreden pomen vseh teh dejavnikov v razvoju vpliva zgodnjeka- pitalističnega podjetništva na podeželje. Pogoji za koncentracijo neagramega gospo- darstva v obliki kapitalističnih industrijskih podjetij so se izoblikovali pri nas postopno v teku XIX. stoletja, najprej v slovenskih de- želah (po postopnem pripravljanju v prvi po- lovici XIX. stoletja z gospodarskim prelo- mom sredi stoletja), drugod postopno nekaj kasneje. Bistvo tega preloma je z ene strani v koncu neposredne odvisnosti od vodne sile 153 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 s pomočjo parnega stroja (in v XX. stoletju s pomočjo motorjev na notranje izgorevanje ter z uveljavljanjem električne energije), s čimer se je vzporedno širila tudi mehaniza- cija delovnih postopkov z novimi železnimi stroji, z druge strani pa v bistveni pocenitvi prometnih stroškov z gradnjo železnic. Šele s tem se je začelo pravo industrijsko obdobje s koncentracijo podjetij v pomembnih sredi- ščih, s hitrim naraščanjem mest in s propa- danjem starih, prometu odmaknjenih pode- želskih podjetij. S tem so postala mesta prava središča, ki so vse močneje obvladovala širše in neposredno vplivala na ožje okoliško po- deželje, ne le z vplivom mestnega živilskega trga na relativno bližnjo okolico, marveč tudi z zaposlovanjem vse večje množine delavcev, ki so z doma vsak dan hodili na delo in se zopet vračali. Ta oblika dnevne migracije je ob železnicah in cestah (sposobnih za kole- sarski promet) širila delavski sloj precej da- leč v podeželje in tako spreminjala strukturo vaškega prebivalstva. S tem se je neposredno in posredno hitro razvijala urbanizacija podeželja zlasti v našem stoletju (ne le glede zaposlitve, marveč tudi glede mestnega nači- na življenja — prim. zamenjavo črne kuhinje s štedilniško, pregrajevanje kmečkih hiš z odpiranjem večjih oken, širjenje individual- nih stanovanjskih hiš predmestnega tipa itd.), še posebej po drugi svetovni vojni v zvezi z elektrifikacijo podeželja in hitrega razvoja avtomobilizma v osebnem in tovornem pro- metu, tako da v nekaterih delih podeželja glede individualnega načina življenja že iz- ginja vsaka razlika z mestom. V tretjem problemskem krogu združujem vprašanja političnih razmerij mesta in pode- želja. Ta vprašanja so bila — že glede na usmerjenost našega zgodovinopisja v pre- teklosti — sorazmerno največ obravnavana in so še najbolj jasna. Do XV. stoletja je bilo težišče politične oblasti le izjemno v mestu (prim. Dubrovnik, v manjši meri zlasti še v nekaterih primorskih mestih), pretežno pa je bil sedež oblasti v večjih in manjših me- rilih grad, se pravi predstavnik podeželja. Ostanki teh struktur so živeli do XIX. stoletja (na ozemlju pod oblastjo Turči- je do začetka XX. stoletja, svojevrsten ostanek pa je pomenilo tudi nesorazmerno močno zastopstvo veleposestniških kurij v avstro-OTgskih deželah do leta 1918), ven- dar v veliko bolj kompleksnih struk- turah državne organizacije, katerih uradi (čeprav ne z »meščanskim« značajem) so imeli svoj sedež v mestih, prav tako kot sedeži uprave fevdalnih deželnih stanov. Mesta in meščani so bili v teh strukturah le zelo slabo zastopani (ponekod sploh ne), tako da so živela mesta v tem pogledu še vedno svoje življenje s posebnimi načini večje ali manjše samouprave, ločeno od podeželja, ki je bilo v rokah fevdalnih zemljiških gospo- dov; ponekod se je izrazilo to tudi v poveča- nju jezikovnih razlik med mestom in pode- željem prav v XVIII. stoletju. V XIX. in XX. stoletju pa se je uveljavljal vzporedno z nastajanjem modernega meščan- stva in od zadnjih desetletij XIX. stoletja naprej politično organiziranega delavstva vse močnejši vpliv mesta v celotni strukturi po- litičnega življenja. Hitro naraščanje mest- nega prebivalstva je občutno premikalo raz- merje med podeželjem in mestom v korist drugega, čeprav pri nas v tem pogledu še nikjer ni prišlo do absolutne prevlade mesta (najznačilnejši — čeprav v jugoslovanskih po- krajinah izjemni — primer je pač Trst s Pri- morjem (brez Reke!), kjer je zrasel delež me- stnega prebivalstva do slovenske etnične me- je proti Italijanom (oziroma do avstrijske državne meje proti Beneški Sloveniji) od ok- rog 10 0/0 v začetku XVIII. stoletja na 29,7 % leta 1846 in na 41,3 % leta 1910). Z demokracijo političnega življenja in šir- jenjem volilne pravice od srede XIX. stoletja naprej se je poleg tega še posebej odpiralo več možnosti za oblikovanje in uveljavljanje politične volje prav v teh vedno bolj nara- ščajočih mestnih aglomeracijah prebivalstva. Hitro naraščanje prebivalstva mest, ki je bilo mogoče le ob močnem dotoku ljudi s pode- želja v mesta, je prav v tem obdobju doseglo postopno zlivanje mest s podeželjem in po- tisnilo jezikovno različnost le v skromne ostanke; ta jezikovno-narodna osvojitev mest je zadnja pomembna zmaga podeželja nad mestom. Proces je značilen tudi povsod dru- god v vzhodni Evropi, čeprav je potekal raz- lično hitro, tako tudi pri nas (najhitreje je bil dokončan v Srbiji in na Hrvatskem, z več- jo zakasnitvijo v Makedoniji in na sloven- skem Štajerskem, zlasti pa v Istri; na Ko- roškem je bil zaradi germanizacijskega pri- tiska ustavljen že v drugi polovici XIX. sto- letja in je ostal v svoji začetni fazi, v Trstu je bil razvoj v to smer presekan leta 1918 z novimi političnimi strukturami; ostanki prejšnje strukture so bili vidni v nemški manjšini v štajerskih mestih do 1945, v Ma- kedoniji so vidni v turški manjšini do danes, prav tako tudi v italijanski manjšini v istr- skih mestih). V vseh drugih pogledih pa sta novo, jezi- kovno in narodno s podeželjem združeno me- sto in meščanstvo v političnem življenju prev- 154 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 ladala. Sem spada že nacionalno prebujanje s širokim uveljavljanjem nacionalne zavesti med ljudstvom, kajti ta proces ima prav me- ščanstvo za svojega družbenega nosilca. Po- litična premoč mesta se je uveljavljala (razen v Srbiji od 1858 naprej) tudi z volilnimi si- stemi, ki so dajali meščanstvu sorazmerno večje zastopstvo kot kmečkemu prebivalstvu. Pa tudi po uveljavljanju splošne in enake volilne pravice v XX. stoletju je imelo me- ščanstvo sorazmerno več možnosti vplivanja na politično življenje (tudi v okviru agrar- nih strank, ki so dobile v svojem vrhu vsaj v stari Jugoslaviji buržoazni značaj). Gospodarsko podrejanje podeželja intere- som kapitalističnega gospodarstva je razširilo ; iz mesta tudi v podeželje temeljno razredno delitev kapitalističnega obdobja in z njo zve- zani razredni boj. Svojo zgodovinsko potrdi- j tev je našlo to združenje mesta in podeželja tudi v narodno-osvobodilnem boju naših na- rodov, v katerem so delavci in kmetje skupno izbojevali poleg narodne osvoboditve tudi so- i cialistično družbeno ureditev. ; 155