AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNINffi DAILY NEWSPAPEM
AMERICAN HOME
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 9, 1945
LETO XLVIII—VOL. XL7III
Najbrže, da ne! EAST OHIO MORA
Pravijo, da bomo dobili SAMA PLAČATI Sčasoma tab pralni stroj, da ODŠKODNINO
pak da bo tudi pomival kro-	, Jfe^ Q;Vrhovno so.
žnike, lupil krompir, delal	f ^ dfave Ohio je včeraj <>d-
sladoled in kai še vse. Tak	!očll°' da Je East Ohio Gas C,°-pralnih bo baje na trgu že **
drugo leto in da bo eeneji	fOO.OOO odskodmne za 73 de-
kot so bili pralniki pred	Iavcev; kl s0 nash smrt v katas"
vojno. Ko smo o tem pove-	trofl 20- oktobra-dali ongavemu Jimu, je ho- DrLlžba « skušala doseči- da
tel vedeti: "Bog ve, če bo	bi državna industrijska komi-
tudi kvarte mešal in delil?"	slJ'a to Pla<žila- ker ->e Plačeva-
._ __la tozadevni asesment v držav-
Vse najboljše!	no blagaJno- _
Danes praznuje {poznana Predsednik na radio Mrs. Ana Tomšič iz 61. ceste Nocoj ob desetih bo govoril svoj rojstni dan. Njena dobra na radiu predsednik Truman, prijateljica Tončka Jevnik ji Vse radijske postaje v Cleve-kliče: vse najboljše in še na landu bodo prenašale njegov mnoga leta zdravja in sreče! govor.
Rame vesli od nažih borcev v službi Strica Sama
FFC. EDWARD A. SLOVENEC
Na dopust je prišel za' 30 dni s Pacifika Pfc. Edward A. Slovenec iz 14821 Hale Ave. Preko morja je bil 201 mesecev s ko-rom marinov, pri katerem služi že 27 mesecev. To je zdaj njegov prvi dopust. Doma bo ostal do 29. avgusta. Kdor ga želi videti, ga lahko obišče na gornjem naslovu ali pa pokliče po telefonu PO 4639.
Njegov brat, Ensign Frank je bil tudi doma za 20 dni in je bilo želeti, da bi se brata videla po
ENSIGN FRANK SLOVENEC
25	mesecih. Frank služi tudi že
26	mesecev pri mornarici in sicer pri letalcih. Videla sta se pa za nekaj časa v San Diego, Kalifornija. Bila sta skupaj vso noč in sta si vedela gotovo mnogo povedati o svojih dogodi j a-jih v vojni. Frank bo šel zdaj čez lužo. Bog mu daj srečen po-vratek domov k materi.
Edward bo pa odšel po dopustu v Santa Barbara, Iiahfcrnl ja. Oba sta sinova Mrs. Agne; Slovenec iz 14821 Hale Ave.
DOMOVINA

»Pilimo
vojne
tOMDE
-Jn
kamke
RUSIJA JE NAPOVEDALA DANES VOJNO JAPONSKI
uničenju, ki ga je doživela Nemčija, ki ni hotela brezpogojno kapitulirati.
"Z oziroma na vse to sovjetska vlada izjavlja, da se bo smatrala od 9. avgusta sovjetska vlada v vojni z Japonsko."
Radio iz Moskve je poročal:
"V sodelovanju z bojno silo Zed. državin Velike Britanije bodo armade Sovjetske Unije zasledovale boj proti japonskemu napadalcu.
"Mi hočemo spraviti Japonsko na kolena s skupnimi silami.
"Sovjetska Unija smatra, da je to edina pot, da se čim prej pridne do miru."
Potem je govornik na radiu povedal, da je ruski ambasador v Tokiu o tem obvestil japonska vlado.
Radio iz Tokia je javljal, da je danes zjutraj ob eni (v četrtek) ruska pehota napadla Mandžurijo, obenem da je pa ruska zračna armada začela bombardirati strategične toči__ po Mandžuriji. Vzhodna meja Mandžurije je samo 30 zračnih milj. od ruskega Vladivostoka.
Iz Moskve se poroča, da so po mestu korakale ruske čete 45 minut potem, ko je radio naznanil napoved vojne Japonski. Ljudje so vreli iz hiš in veselo pozdravljali čete.
Z vstopom Rusije v vojno je Japonska popolnoma obkrožena in ne more absolutno nikamor ne po živež in ne po vojne potrebščine.
nenapadalno pogodbo z Japonsko.
Že na konferenci Združenih narodov v San Franciscu se je lahko nekaj takega ugibalo. Ruski delegati se namreč niso vrnili domov v Moskvo preko Sibirije, kot so prišli.
V Washingtonu in Londonu govorijo, da bodo zavezniki izdali na Japonce nov ultimat za vdajo.
Kaj je končno nagnilo tehtnico, da se je Sovjetija odločila za vojno proti Japonski, ob tem času še ni znano. Morda bo predsednik Truman to jutri povedal na radiu.
Moskva je po radiu naznanila napoved vojne Japonski ob desetih zvečer v sredo,, kar je bilo ob treh popoldne elevelandski čas. Takrat je zunanji komisar Molotov sprejel pri sebi japonskega poslanika Sato ter mu izročil sledečo poslanico:
"Po porazu in kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije, je postala Japonska edina velika sila, ki še stoji za nadaljevanje vojne. Zahteva treh velesil: Zed. držav, Velike Britanije in Kitajske, so na 26. julija zahtevale brezpogojno vdajo japonske oborožene sile, kar je Japonska zavrnila. Vsled tega so zavezniki predložili sovjetski vladi propozicijo, da se pridruži vojni proti Japonski ter s tem skrajša vojno, zmanjša število žrtev ter pomaga hitreje ustvariti splošen mir.
"Sovjetska vlada je prepričana, da je to edin način, da se hitreje doseže mir, prepreči narodom nadaljne žrtve in trpljenje ter se da japonskem narodu možnost izogniti se
WASHINGTON, 8. avgusta. — Predsednik Truman i je danes naznanil, da je Rusija napovedala vojno Japoncem. 1 Radio iz Moskve je nocoj javljal, da je Rusija v vojni z Japonsko začenši 9. avgusta.
Splošno mnenje v Washingtonu je, da pomeni vojna napoved Rusije in pa nova atomska bomba skorajšnji konec vojne na Pacifiku.
Predsednik Truman je poklical k sebi časnikarske poročevalce ter jim naznanil, da jim ima nekaj silno važnega povedati. Potem je postal silno resen in s svečanim glasom je izjavil, da je Rusija pravkar napovedala vojno Japonski.
Da se je Rusija končno odločila, da postavi svojo ogromno bojno silo ob stran Amerike in Anglije proti sovražniku na Pacifiku, ni prišlo nepričakovano. Toda nihče, razen gotovih državnikov ni vedel, kdaj bo to prišlo.
Zdaj je gotova stvar, da se Japonci ne morejo več dol+ go upirati.
Ko je predsednik Truman povedal to novico časnikarskim poročevalcem, so kar strmeli, tako nepričakovano jim je to prišlo.
Predsednik pa ni povedal, če je bilo vse dogovorjeno v Potsdamu. Morda bo kaj več povedal jutri zvečer ob desetih, ko bo po radiu govoril narodu.
Da bo Rusija končno stopila v vojno proti Japonski, se je lahko računalo že od takrat, ko je Moskva odtegnila
AMERKIANCI SO VRGLI SPET ENO TISTIH BOM
Kralj Peter je preklical vlado mešala Tita v Jugoslaviji
London. — Jugoslovanski kralj Peter je očital maršalu Titu, da diktira narodu, kako mora glasovati pri volitvah, ko bo odločal o bodoči vladni sestavi Jugoslavije, ter je odstavil sedanjo vlado premierja Tita.
V proklamaciji je Peter izjavil, da regenti, ki so bili postavljeni, da ga nadomeščajo, se niso držali svoje prisege in obligacije. S to proklamacijo je kralj odvzel regentom vso oblast,, ki jim jo je prej podelil kot svojim namestnikom.
Tito je namreč izjavil, da kralju Petru ne bo dovoljena vrnitev v Jugoslavijo, ki bo postala republika.
Kralj je izjavil, da je Tito s tem govorom kršil sporazum z dr. šubašičem, glasom katerega naj bi regenti vladali v Jugoslaviji toliko časa, da narod pri volitvah odloči, če želi republiko ali monarhijo, dočim Tito ni hotel čakati na take volitve in zahteva, da se ustvari republiko takoj.
Nov grob
Kot smo že včeraj poročali je umrl Andrew Doles, star 42 let. Doma je bil iz Sv. Vida nad Cerknico, odkoder je prišel v Cleveland pred 24 leti. Trinajst let je delal pri Royal Brass Foundry, zadnja tri leta pa pri Leece-Neville Co. Bil je član podružnice 5 SMZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose roj. Elesh, mater Mary in sestro Caroline Kolman. Oče Andrej mu je umrl pred dvemi leti. Pogreb bo v soboto zjutraj ob enajstih iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Naročnik pozdravlja
John Yurkas, ki Živi sedaj v Woodside, Long Island, N. Y. pozdravlja vse svoje prijatelje v , Clevelandu in Euclidu. Mr. Yur-, kas je oče poznane Mrs. Jazbec iz 222. ceste in je svoje čase živel pri nji; Ameriško Domovino vedno z veseljem prebira.
Japonci priznajo, da je Hirošima popolno razdejan
Guam. — Radio iz Tokia je priznal, da ni v mestu Hiroši-ma skoro ničesar ubegnilo smrti, ko je padla v mesto atomična bomba. Tisti, ki so bili zunaj hiš, so zgoreli, oni, ki so bili znotraj, so našli smrt v neznosni vročini. Hiše in poslopja so strta.
Tokio prizna, da je v Hiroši-ma toliko mrtvih, da jih ne morejo prešteti.
V mestu je vse mrtvo, ljudje in živali, trdi Tokio.
Ameriški general Spaatz je posvaril Japonce, naj bodo pripravljeni na nadaljne Bombe.
Slike, ki jih je ameriška letalska sila vzela nad mestom po napadu, kažejo, da je mesto tako temeljito razdejano, kot če bi posnel hiše z orjaškim traktorjem ter razvaline potisnil v reko.
Ko je ameriški bombnik spustil bombo, privezano na para-šut, je naglo odletel ter je bil ob času eksplozije že .več kot 10 milj proč, pa vendar je razstreLi ba močno zazibala letalo. Samo i trije možje posadke super bomh-' nika so vedeli, kaj neso Japoncem za vrat.
-o--
Poroka
Mr. in Mrs. Joseph Kotnik, 6224 Carl Ave. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Mary z Pfc. Johnom Primovic, sinom Mr. in Mrs. John Primovic iz 1064 E. 66. St. Poroka bo v soboto 11. avgusta ob osmih v cerkvi sv. Vida. Novoporočen-ca se bosta podala takoj po poroki na poročno potovanje. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. želimo ' jima vse najboljše v novem stanu.
Zaroka
Mr. in, Mrs. Jos. Krnc iz 1036 E. 72. St. naznanjata, da se je zaročila njih hčerka Ana z Cpl. Bernardom V. Schultz, sinom Mrs. Jos. Schultz iz 787 E. 103. St. Zaročenec je doma na dopu-i stu do 20. avgusta. Dospel je iz Nemčije.
Sin prevzel za očetom
George F. Lozich je prevzel za svojim pokojnim očetom mesto pri The Elaoborated Roofing Co. Kot znano, podjetje popravlja strehe in napravlja nove z asfaltom ali drugim materialom, opravlja žlebove ali dela nove. Kakor prej na očeta, se gospodarji zdaj lahko z vso zanesljivostjo obrnejo na sina. Pokličite MELrose 0033 ali GArfield 2434.
Zvon vabi na piknik
Prihodnjo nedeljo priredi pevski zbor Zvon prijeten piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Vsega bo dovolj za okrepčilo, pa tudi lepega petja in prijetne godbe ne bo manjkalo. Pojdimo v nedeljo k Zvonarjem v vas.
ŠfJBELJ JE V MESTU
Včeraj je prišel v Cleveland iz Cincinnatija, kjer je gostoval pri poletnih opernih predstavah, Tone Šubelj. Toda danes se pa odpelje že zopet domov v New York.
Kamor pade alomicna bomba ne bo človek živel 70 let
New York. — Kemist Jacob-son opisuje strašen učinek ato-mične bombe, ki so jo vrgli zadnji pondeljek Amerikanci na japonsko bazo Hirošima. Kemist pravi, da ni samo neizrečeno veliko razdejanje, ki ga povzroči taka bomba daleč naokrog, ampak da je treba vzeti v poštev tudi dejstvo, da ostanejo na takem kraju, kjer se razpoči taka bomba, škodljivi plini, da ne more stopiti potem na tak kraj ži-:va duša najmanj 70 let. I Dalje trdi kemist, da bo dež, ki bo padel na take kraje, odne-! sel strupene žarke v reke in od ! tam v morje, kjer bo poginilo vse živalstvo.
i To pomeni, da bo baza Hiro-jšima zdaj za tri četrt stoletja 'popolnoma brez vsakega življenja. Na tak način, kot je brez življenia na mesecu.
KOLIKO ČASA BO ŠE VZELO JAPONCE, DA BODO IMELI DOVOLJ TEH BOMB?
kanci res take vrste bombo. Nek visok'armadni častnik je izjavil, da ne vidi, kako morejo Japonci še dolgo vzdržati.
Drug veščak pa trdi, da če se Japonci ne bodo podali v šestih tednih, da so se odločili za samomor vsega naroda. V takem slučaju se bodo branili iz duplin in I skrivališč prav do zadnjega moža. i
Washington. — Mnogo se zdaj ugiblje, kdaj ae bodo Japonci podali zdaj, ko so jim začeli metati Amerikanci za vrat strahovite atomične bombe. Eksperti trdijo, da bo vzelo Japonce še najmanj šest tednov, predno se bodo odločili za vdajo.
Morda bo treba Japoncem razdejati še nekaj mest, predno | bodo verjeli, da imajo Ameri-
fino ; *
blla največja ■
ii. Tarn V ^giji in £e	80 ^delovali ;
i W ^ iz demantov. 1 |v kot1So Poznali še ta- : Tako i danes Ame-j lr> da ;;V2el0 Pred voj- . Nnt l -3e vrtalo luk-r
iVet^> v !najtrši pred-! kako 1,1 Ameriki danes
8	v manj kot
%Pomoc]0 elektrike, j , * *
I aftieri5v
<t 5,000 , P°tniŠka la"' rjf. Ca on prostorni-
t diisk? ,lmeti g'asom #8CBkaŽipot' ki ob'
vre*nenSke elemen-* %
F ^mskih *
5 bil p,**Jh svetnikom.
h oab *tnica
/NijevVv0 dar°vana
ma-
/ kletni ry R°™ih v i tmce »Jene smrti.
Guam, 9. avg. — Amerikanci so danes opoldne vrgli spet eno tistih strahovitih atomskih bomb na Japonsko in sicer to pot na mesto Nagasaki, ki leži na zapadni strani otoka Kyušu. Uspeh tega napada se ne bo poročalo javnosti, dokler se posadka ne vrne.
Hirošima, ki je bilo 60% razdejano po prvi atomski bombi, šteje 343,000 prebivalstva, dočim šteje Nagasaki nekaj čez 255,000. Toda Nagasaki je industrijsko bolj važno kot Hirošima. Od tukaj so vozili Japonci svoje čete na Kitajsko, na For. moso in južno Azijo. Tukaj so glavne popravljalnice in gradil-nice ladij.
i,ro ie, ce veste
pkuni pol ducati letal, narejena tako, da so l°nilno močjo letalca na li' r "a primer vozi Iq^K Je eno napravijo5 na Nemškem štiri I Z? vsakikrat v dolži-|n 00 cevljev. Letalo je I" tunt°v in je merilo I.,1. 30 čevljev. Letalo hM1Ho s tal s pomočjo fjvcukastih trakov. Ko faio enkrat v zraku, ga! C^.Pilot z nogami S '' kl so vrtela prope-
I * * *
r0,je' kako je nek new. Irint det(iktiv Pred 34
r i6ktlv Je bil prepri-
fmo ' krivec' treba P0 nf vrgljivega doka-| J? "a delo po natančnem! T' glede na to, koli-!
Sii° M-Vzel°- NaJPre-i
„v v^zmo morilčeve-Potem je začel
e avracijo, kamor je! Efnec- Kmalu sta se-j r nnzi in po šestih' *, e detektiv že prese-i Neke noči jej jvaris aVto in se Peljal,
Eo na kratk0 vož"'
if<jj?' Že Prej se je do-| detektivom, ki" L:;1 v drugem avtu in1 !'|0 fnem kraju nalašč
!iSrga je vozii ta 1
ifPira Je prePir in te. j
I	omJ\.la detektiv,, ifto kl Je zavozil v |j0 'Seveda, pri tem je1
i e Jggat naboj. Po-|< »kari dogovoril z Man' ki je nastavil v! Poročilo
o umo-k^lo je popolJ
W;°a0piSal0 naPad*l-,
ifitekH variša, ki sta I
II	" !n ^nlec, ki ga I U • dsledoval. Poroči-j
lobanj0' da Policija)
«vli'afr ktiv je začel Kda r0je reči sku- I
|v;ai tovarišu, da bo
k Li da ^de ro-1 e	Pa je' da to-
I lahko6izda^k"1"' rek°Č'
k]i0rl Tovariš mu je k da' d Je on tudi mo--frej J® umoril nekega
t ca0bfv enaki ka-
Itolikn ' kar je skušal
morLmesecev doseči"
za 8Vo, ',ga izročil so-ih. J zločin je plačal t *
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
__Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto 16.60. Za Cleveland, do Doitl, celo leto »7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pofitl. pol leta »4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta »3.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: Celo leto «8.50. pol leta »3.50.
Četrt leta »2.00 Posamezna Številka 8 eente___
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »8.60 per fear. Cleveland, by mall, »7.50 per y«ar. V. s. and Canada, »S.50 for 6 montim. Cleveland, by mail. »4.00 for 6 months. U. S. and Canada. »2.00 for 3 month*. Cleveland, "by mall, »2.25 for E month« Cleveland and Euclid by Carrier. »8450 per year; »3.50 far 8 months. »2.00 far 3 months. Single copies S cents.
Na Poljskem imajo za ministrskega predsednika Bole-slava Beiruta, ki je bil boljševiški agent že zadnjih 20 let.
Na Finskem je na čelu vlade neki Oto Kussinen, ki je dolgo živel v pregnanstvu v Moskvi in se tam "šolal."
Tako, vidimo, je znala Moskva izšolati za vsako vzhodno deželo v Evropi svojega agenta. Druga svetovna vojna je nudila priliko, da je te svoje učence poslala na svoja mesta, kjer so tam zdaj zvesti hlapci — Moskve.
Pismo iz ubežništva
Entered as second-class matter January 5th. 190». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879-	_____
«*$jj§||s»88	No. 184 Thurs., Aug. 9, 1945
Kakšni karakterji vladajo danes Balkanu
V zgodovini nam pripovedujejo, da je največ kraljev in cesarjev, generalov in pa državnikov prišlo z nasiljem do oblasti, ki so potem vladali narodom s trdo pestjo. Narodi so se jih le s težavo odkrižali, ampak sčasoma so se jih pa le. Najnovejše nasilnike, kot sta bila Hitler in Mussolini, se je moglo spraviti s poti le z velikimi armadami in še te so morale priti iz drugih držav.
Imamo pa še mnogo podobnih nasilnikov, ki se zaenkrat še drže svoje oblasti kot se drži klop kože. Tudi ti se ne bodo mogli vzdržati dolgo, ker sila rodi vselej odpor in narodi preveč slišijo o demokracijah v drugih deželah, da bi se pustili žuliti od pijavk, ki so se jim zajedle v kožo z nasiljem.
Tako imamo v vzhodni Evropi v deželah, katere je Rusija "osvobodila," na čelu vlad osebe, ju so bile še nedavno v domači deželi na zapiskih policije, danes so pa v isti de želi vladarji, ki imajo v rokah življenje in smrt naroda.
Poglejmo nekoliko v te vzhodne evropske dežele, da vidimo, kakšni so ti karakterji in odkje so se vzeli, ki danes vladajo brezobzirno in s terorjem, veliko hujšim, kot so svo je čase vladali nad svojimi podložniki razvpiti graščaki.
Neomejeni vladar je danes v Bolgariji Jurij Dimitrov, ki je leta 1624 organiziral bombni atentat v cerkvi Svete Nedelje v Sofiji, pri čemer je bilo ubitih nad 200 oseb. S tem je hotel Dimitrov zanetiti splošno vstajo na Balkanu kar mu pa ni uspelo.
Dimitrov je bil rojen pred 63 leti v Macedoniji. V mladosti se je pridružil socialistom in leta 1907 je postal tajnik bolgarskih revolucionarjev.
Leta 1920 je Dimitrov zastopal bolgarske komuniste na kongresu komunistične internacionale, kominterne, kjer je vzbudil pozornost Leona Trotzkya in Gregorja Zinovieva, apostola svetovne revolucije.	* '
Takrat je imel Trotzky v načrtu spraviti pokonci Balkan kot začetek revolucije v centralni Evropi. V Dimitrovu je našel moža po svojem okusu.
Tako je postal Dimitrov vodja balkariskih teroristov Toda leta 1923 je morali bežati iz Bolgarije potem, ko je bi zavratno umorjen bolgarski ministrski predsednik. Zateke se je na Dunaj. Tam je koval načrte za splošno vstajo na Balkanu. Signal za to naj bi bil umor bolgarskega kralja
Zarotniki so hoteli spraviti kralja na gotov kraj, kjer bi se ga ubilo. Najbolj gotov kraj se jim je zdel cerkve Svete Nedelje, kamor bi kralj gotovo prišel, če bi bil iz te cerkve pogreb kake odlične osebe. Zato so zarotniki ubili generala Georgieva 15. aprila 1924, ki je bil pokopan iz te cerkve z vsemi vojaškimi častmi. Zarotniki so skrili v cerkev bombo, pričakujoč gotovo, da bo kralj navzoč pri pogrebnih svečanostih. Toda kralja ni bilo in bomba je ubila nad 200 nedolžnih oseb. Dimitrov je zbežal v Moskvo, kjer je dobi' varno zavetje, dočim ga je bolgarsko sodišče obsodilo na smrt. V Moskvi je postal Dimitrov tajnik kominterne.
Ko se je osišče zrušilo, je Moskva poslala Dimitrova v Bolgarijo, da tam vlada deželi, ki ga je pred leti obsodila na smrt.
Na, Madžarskem pa danes vlada neki Matija Rakosi, ki je tudi prišel iz Moskve. Star je 55 4et. V prvi svetovni vojni je bil zajet na Ruskem in tekom revolucije se je pridružil ruskim boljševikom. Ko se je vrnil na Madžarsko, je pomagal v znani vstaji, ki jo je začel Bela Kun. Vstaja ni uspela in Rakosi je našel zopet varno zavetje v Moskvi.
Leta 1923 se je vrnil Rakosi preoblečen v Budimpešto, kjer je skušal zanetiti upor proti vladi admirala Horthya. Toda ujeli so ga in vtaknili v ječo. Kmalu potem so ga pa zahtevali Rusi, ki so vrnili zanj Madžarski vojne trofeje, k: jih je na Madžarskem nagrabil leta 1549 ruski car, ki je pomagal zadušiti Košutovo vstajo.
Rakosi je potem živel v Moskvi do zadnje pomladi, ko so ga poslali domov na Madžarsko, ko so ruske čete deželo okupirale in postavile vlado, na čelo je bil postavljen — Rakosi, seveda.
Iz Moskve je clošla v Romunijo Ana Pauker, ki je prav za prav vladarica Romuniji, dočim je Peter Groza načelnik vlade le poimensko. Ana je stara danes 52 let in stara zn%n-ka v raznih revolucijah. Svoje čase je bila učiteljica in je ves svoj čas porabila v to, da je netila nezadovoljstvo med romunskimi kmeti. Bila je aretirana ter poslana v ječo za časa vlade kralja Karola. Toda ruski boljševiki so jo znali dobiti iz ječe in jo poslali na varno in nadaljno šolo v Moskvo, CTanes je v Bukarešti, kjer vodi vlado po naročilih iz Moskve.
V Jugoslaviji imajo, pa Tita, ki je tudi prišel iz Moskve. O njem ne vemo dosti drugega kot to, da je bil za časa kraljevine večkrat zaprt v Jugoslaviji in baje je bil celo v zvezi z nekim ropom. Nekateri trdijo, da je bil ob času revolucije na Španskem, kjer je pridno pomagal moriti duhovne in redovnice ter požigati cerkve. Toda njfcgovo glavno bivališče je bilo v zadnjem desetletju v Moskvi, kjer je dobil vso potrebno "izobrazbo" za revolucionarno in teroristično gibanje. Še predno je izbruhnila druga svetovna vojna, je bil Tito že določen za sovjetizacijo Jugoslavije. To je, kot vidimo, izvršil na celi črti s pomočjo ruskih in bolgarskih bajonetov.
Italija, 20. VI. 1945.
Draga sestrična! Zopet je minilo precej časa, odkar sem Ti pisal. Veliko se e med tem časom zgodilo novega. Vojna v Evropi se je u-radno končala. S tem pa še ni nikakor rečeno, da je že nastopil mir, še manj pa, da je za naš slovenski narod nastala doba blagostanja. Ne, pri nas doma še ni miru in ga še precej časa ne bo.
Takoj, ko se je fronta v Italiji premaknila proti severu, sem se napotil proti domu, da bi izvedel, kaj se je zgodilo v Sloveniji v preteklem letu, ko nismo iz Rima imeli nikakih zvez z domovino. Pričakoval sem, da bodo mnogi naši ljudje morali bežati od doma pred komunisti, da si rešijo življenje. V Trst in Gorico že nisem mogel več priti, ker so bili tam že komunisti. Našel pa sem v taborišču v Treviso pri Benetkah nekaj čez tisoč naših beguncev, ki so prišli na Koroško in so jih od1 tam Angleži prepeljali v Italijo. Zvedel sem, da je že preko tisoč naših 1 ju di že v Forbi, v mestu sredi I-talije.
Iz Trevisa sem šel na Koro-iko, v Beljak in Celovec, da bi našel še druge. Res sem jih Vetrinju pri Celovcu dobil: o-krog 12,000 slovenskih domo brancev, ki so se tri leta branili proti komunistom; razen tega je bilo tam še kakih šest tisoč civilistov, moških, žensk in o-;rok, ki so bežali pred komunisti. Zelo sem se razveselil ko sem med domobranci naše dva brata: Ivana in Milana Našel sem med drugimi polno znancev in prijateljev, mnogo duhovnikov (Vseh je bežalo 300) bogoslovcev, dijakov in izo-oražencev. Vsakega sem bi vesel, ker sem bil prepričan da so izven smrtne nevarnosti, ki jim je vsa leta vojne pretila od komunistov.
Pripovedovali so mi, da je iz LjubJiane in dežele bežalo še veliko ljudi, pa na Koroško niso prišli, ker so jih med potjo zajeli komunisti in jih mnogo tudi takoj pobili. Cez tri ti-30č ljudi ni prišlo na Koroško. To je, bila prva žalostna novica, ki nas je vse globoko pretresla, posebno še, ker smo slišali, da so te ljudi začeli komunisti v masah pobijati. Tako so med drugimi ustrelili duhovnika prof. Karla Matko-viča, Ivana Jenko, kaplana v Žužemberku iz znane ljubljanske družine; zajeli so v eni skupini 12 duhovnikov, itd.
Prišlo pa je v tistih dneh, ko sem bil na Koroškem (od 26. maja do 2. junija) še hujše, še strašne j še razočaranje. Vsi naši ljudje, domobranci in civilisti, so slepo verovali v angleško varstvo. Dasi so se Angleži 14 dni jako malo brigali zanje, jih pustili na prostem v dežju in jim niso dali skoro ničesar jesti, naši ljudje niso godrnjali, saj so morali v preteklih letih toliko pretrpeti in so bili v neprestani smrtni nevarnosti pred komunisti. Tu, so mislili, so vsaj varni življenja. Pa kako strašno so se varali. Angleži so domobrance dne 26. maja začeli prevažati, kakor so jim rekli,, v Italijo. V resnici pa so jih pošiljali do jugoslovanske meje, jih tam oropali ur, prstanov in drugih vrednosti, potem pa neoboro-žene izročili oboroženim partizanom. Nihče niti slutil ni,
da se Angleži lažejo, ko so govorili, da jih vozijo v Italijo. Šele, ko so se nekateri še zvezani iztrgali iz partizanskih rok in so ušli smrti, smo v Ce-ovcu zvedeli, kaj se godi. Bi-i so tedaj že skoro vsi odpe-jani. Nihče jih ni mogel več rešiti.
Prihajale so potem vedno številnejše priče, ki so izpovedale o pobijanju domobrancev: ako so pri Dravogradu naenkrat pobili 400, pri Radovljici so jih pobijali vsako noč (samo eno noč so jih 320). Od 12,000 jih bo le malo uteklo smrti. Bili pa so to naši naj-3oljši ljudje, naši najboljši fantje, dijaki, učitelji, profesorji itd. Med njimi je bilo 12 duhovnikov in 40 bogoslovcev. Tako so nam Angleži v par dneh uničili več kot Nemci in Italijani v štirih letih, ki so prišli s tem namenom, da pri nas uničujejo in čim več ljudi pobijejo.
Razočaranje nad Angleži je med preostalimi ljudmi strašno, toliko bolj, ker so mnogi
domobranci rešili mnoge Angleže in Amerikance, ki -so padii iz letal, katere so Nemci sestrelili. Nihče izmed njih ni bil sposoben narediti najmanjšega, zla zaveznikom, ti pa so tako strašno udarili po njih. Žalost po taboriščih, kjer so naši ljudje, je nepopisna. Mnogo žena je imelo svoje može pri domobrancih, starši sinqve, sestre svoje brate. Eni $0 ostali kot begunci v tujini, drugi so bili poslani domov v smrt.
Ostalo nas je v tujini še kakih 12,000. Prav nič ne vemo, kaj bodo še z nami storili. — Mnogi bodo rajši izvršili samomor, kakor da bi se dali s silo prepeljati pod Tita, ki da svoje žrtve pred smrtjo še strašno mučiti. Ce nam Bog na kakšen poseben način ne pomaga, nas gaka še strašno temna bodočnost. Vse to je sad komunizma in politike zaveznikov, ki hočejo za vsako ceno podpirati partizanske zločince, poštene ljudi pa preganjajo.
Iz Novega mesta je le malo ljudi pribežalo na Koroško. Padli so v roke komunistov še med potjo. Pripovedovali pa so mi nekateri, da je Novo mesto skoro čisto porušeno, prav tako je ves porušen Žužemberk s cerkvijo vred. Komunisti so požgali in bombardirali veliko cerkva, zlasti po Dolenjskem. Bombardirali so na primer tiidi samostan in cerkev v Stični.
O Tvoj ill domačih mi ni nihče vedel ničesar povedati. Bog ve, kako se jim godi. Tudi o svojih jaz ničesar ne vem. Težko, težko, da bom še katerega, ki So ostali doma, še kdaj videl.
Tako, vidiš, pri nas še nikakor ni tistega zmagoslavja in praznovanja, kakor pri vas v Ameriki, kakor berem v časopisih. Amerikanci' se vračajo domov, mi pa nimamo domovine; šele sedaj smo se živo zavedli, da smo begunci — izgnanci! In nihče se ne zmeni za naše preganjance, vsi jih imajo, za zločince, pa so v resnici to naši najboljši ljudje, ki niso nikdar storili nič zlega in so nesposobni storiti komu kaj hudega.
Kako se Ti godi? Si zdrava? In Tvoja družina? Upam, da se vam vsem dobro godi. Pričakujoč vesti od Tebe, Te najlepše pozdravlja Tvoj bratranec .
Jože Prešeren.
Pismo iz Italije
Anton Šuštar, 20531 Lindbergh Ave., Euclid, Ohio, doma iz vas Sv. Križ, fara Moravče, je prejel naslednje pismo od svojega brata Jožeta, ki se nahaja kot begunec v Italiji. Pismo se glasi:
Traviso-Monigo 4. VII. 45.
Dragi brat in družina!
Po dolgem času sem dobil možnost, da Ti zopet lahko pišem. Mogoče ste vi že kaj pisali, .a dobili nismo nič.
Upam, da ste tam še vsi živi in še bolj pa zdravi. Gotovo sta Jelko in Živko že fanta in pol. Za tukaj vam v kratkem opišem. Razmere so čudne in zelo slabe. Pri nas smo imeli srečo še zelo veliko, ker smo ostali še vsi živi. Ravno tako tudi pri Maselnovih in Vogri-novih. Sv. Križa ni drugega kot pepel. Ravno tako Zagori-ce. Na splošnem se je zadnja, tri leta tako spremenilo, da se opisati sploh ne da.
Jaz sem sedaj v Italiji v Tra-viso, zato Ti lahko pišem. Prosil bi pa vas tam, če je mogoče, da bi prišel na kakšen način k vam. In to, če je mogoče, kmalu, da bi mi vi od tam po^ slali kakšno dovoljenje. Od tukaj za enkrat še ni mogoče dobiti dovoljenja, ker je še vse neurjeno.
Lepo pozdravi strica Jaka. Tono lepo pozdravljajo Masel-novi, posebno pa Lojze in Klin-I ka. In končno vas vse skupaj in tudi druge Slovence ldpo pozdravljajo vsi naši posebno pa jaz
Tvoj brat
Jože Šuštar.
lju. Dal Bog, da bi se to število ne zvišalo več.
Seveda/ ta spominska plošča bo stala denar. Da bi se to plačalo, so se zavzela skupna društva. V ta namen se je sklenilo, da naj bi vsak faran in faran-ka darovala po en dolar, za kar sprejme krtico s sliko vojaka. Priglasilo se je Več požrtvovalnih rojakov in rojakinj, kateri gredo od hiše do hiše in prosijo rojake, da prispevajo v ta sklad. Prav gotovo pa ne bodo mogli obiskati vseh fjaranov, zato prijazno prosimo vse, kateri še niste prejeli kartice, da se ob priložnosti zglasite pri meni in jo boste dobili ter s tem pomagali, da se spominska plošča tudi takoj plača.
Vsem staršem, ki ste izgubili svoje sinove v tej vojni pa naj bo v tolažbo to: vedite, da vsi sočustvujemo z vami. Vsi pa, katerih sinovi so še živi in se kot zmagovalci vračajo na svoje domove, zahvalimo Boga, da so naši sinovi srečno prestali grozote te vojne. In spomenik, katerega je postavila vsa fa.ra v spomin v tej grozni vojni padlim vojakom, naj priča še poznim rodovom, da smo tudi Slovenci s težkimi žrtvami pripomogli do zihage. Saj zmage ne dobi, kdor se ne vojskuje.
Pozdravljam vse s željo, da se tudi vsi poprimemo ideje, da bo spominska plošča padlim vojakom postavljena in tudi plačana. Zatorej v ta namen darujte z dobro voljo en dolar in boste imeli zavest, da ste tudi vi pomagali k proslavi naših padlih vojakov.
Jacob Resnik.
Kaj je novega v Newburgu
Kadar se srečamo prijatelji, se navadno vprašamo: Kaj je kaj novega pri vas? Mene pa ni nihde vprašat, kaj je novega pri nas, pa bom vseeno povedal : Nove stopnice imamo pri cerkvi sv. Lovrenca, ki so res lično delo. Kakor ste stare tožili, da so strme, tako boste sedaj te hvalili, da so res pripravne. In nad stopnicami pa je pripraven prostor, kamor se bo postavilo spomiijsko ploščo v vojni padlim našim vojakom. Žal, da moram s žalostjo poročati, da je sedaj prostor pripravljen že za 17 naših fara-nov-vojakov, ki so dali svoje mlado življenje na bojnem po-
Zakaj je hud
Na nekem potovanju je odprl neki poročnik svoj kovčeg in pričel razkladati svoje brašno: jedačo in pijačo. Ponudil je nasproti dečemu Judu gnjat; "Ali vam je ljubo?"
"Hvala lepa, Judje ne smemo jesti prašičjega mesa."
častnik je odprl steklenico: "Morda čašo vina?"
"Tudi hvala. Judje ločimo tudi pijačo čisto od nečiste!"
"In če bi imeli od žeje poginiti?"
"Tedaj pa je stvar drugačna če smo prisiljeni v to, nas stroga postava ne veže."
ičiastnik je potegnil sabljo "Zdaj pa pijte, ali pa vas prebo-dem!"
Jud je pil- častnik se je opravičil: "Nekoliko nesramno
Kdaj bo konec vojne z Japonci?
Ako uganete, dobile lepo denarno nagrado!
Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci.
Nagrade so $100, $75 in $25
Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo.
Kaj Vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila:
1.	Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. ' ,
2.	Napišite na papir ure, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denito v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli.
3.	Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo.
4.	Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. • "
5.	Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov.
6.	Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor.
7.	Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo.
Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno.
>n > itttn > miiin
BESEDA IZ NARODA
Bolantinček je:jQ, blevno ženo. Bi^ pridna in drug^ r mar, kot kako 1>! (, ustregla. Pa se naveličala življe^L. umrla. Bolantinči loval zanjo, saj 4 , da take ne bo njL: in je ne bo. Da lj smrti svojo neCi vedno v spomi'lll'jj za vrati obesil fl, klobuk. Kadar J ( se je ozrl nanj, J( hnil, tako zelo jej .
Pa se primert u raj mala prav ^ pohlevna in kro^ rekla žal besede,3 ■ • mu in ga uboga'1!1 ročil. Ta, drug-® pohlevna duša, dfe lila, da sme n« fe viseti klobuk B<fj' ve žene. MaloW1 kega dovolila, 1 Pa ni bila V°f{ Audi ta je nekegH i la dušo in šla boljše življenji F zdela ta druga |2 dobra kot prva, j! bo tudi nanjo vt' pa je tudi njen T kljuko za vrati f1 žene. Vselej, ka !r se je z globoko h jP' min obeh dobrftp mu toliko prekflft sveta. Pa kaj X usoda, si .je mis''rs rati po tretji. | Prijateji so "11 gavo Doro, ki |!|° za pogled in P"?0' mu bo lahko d^e eno roko oprali®; mača dela. P» f v kmalu, je bila oMh
Ko je prišla hišo, ji je Bola"1! oba klobuka s\ro)>«: jo prosil, naj ^ njih pusti, da \ nadalje tam vi3ij In Dora denefx } dragonar pri ter mu naravD°& kov pove: "Se^jh kar tam visita* jK jih ne bom ■ni^Jsi pak," je pomeni" bistro pogledf'iR "to ti pa kar % bo prišel še tte%i ma dvema ta«1 |a moški klobuk,t0 n
V
Pred sodnih!« žnik moža, ko je beračil. | "Kaj ne ve#|c mestu prepdfMt zarohni nad « "Gospod sod"Ji; založeni, "to je !t ta, saj jaz ni^lž sem tam na v<M gnil roko, da b'Jt pa je nekdo P1''1,*' mojo iztegnjeflJ Vidite, gospod 11 popolnoma ned°'to
V tem, ko je JI vanju po trgo^lG žena dobila i«1^' jo žena možu P,I "Ni napačna, M1 "Ja, pa kaKOj hvali žena. ven ne pusti, d I in kušval otrobi" "I, kdo ga P!l jj naglo.	ji
"Kogaaaa? 'M "Kadar je f% hoče popraviti lr
Drugi dan la že drugo Pe?,§ ra biti že bo'U je naročila v ™ |
sem ravnal; žal Ht hudi?"
"Hud sem, h^jj sem hud. Zakaj \ gnjati potegnili >
-~°J
Pomagajte A*11 ( vojne bondeinjl
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
REraOSS
Ameriški Rdeči križ priprav-1 lja olbleko za jugioslovfanske | otroke.
Washington, D. C. — Obleka! za 350,000 jugoslovanskih otrok,' katero so ukrojile pridne roke j prostovoljnih delavk in delavcev Rdečega križa po postojankah ši-1 rom Amerike, sesedaj spravlja' skupaj za odpošiljatev in poraz-j deitev potrebnj mladeži v Jugo-1 slaviji. Tako poročajo iz gla-j vnega urada ameriškega Rdeče-' ga križa. Nadaljne zaloge oble-j ke vključujejo 3,000 zavojčkov; drobnih stvari za dojenčke in 1 j000 skrinjic z medikalnimi po. j trebščinami, kot tudi 188 ton evaporiranega mleka.
Vse te stvari bodo v Jugosla-| viji porazdeljene po potrebi in j sicer bo to delo izvršil jugoslo-: vanski Rdeči križ pod nadzor-1 stvom civilnih dobrodelnih usluž-1 bencev ameriškega Rdečega križa. Skupna vrednost zalog pripravljenih za Jugoslavijo se ceni na §1,692,625. James P. Foley, namestni direktor civilne pomoči ameriškega Rdečega križa v Sredozemlju, je sedaj v Jugoslaviji s svojimi štirimi pomočniki.
Pred sestavitvijo sedanjega relifnega programa, med septembrom 1939 ter 1. aprilom 1945, je dal ameriški Rdeči križ civilnemu prebivalstvu Jugoslavije na razpolago zalog, katerih skupna vrednost predstavlja $261,790. Po osvoboditvi Jugo-
MALI OGLASI
ženske za čiščenje
Podnevi
Poln čas
Zglasite se v Employment Office v 5. nadstropju
Wm. Taylor Sons & Co.
(185)
UWHlV WOMEN < HELP WIN THE WAR BV SAVING USED COOKING FAT. TO HELP MAKE UP THE " DEFICIT OF INDUSTRIAL FATS AHD OILS. /7Š-& WORTH CASH AND EXTRA RATION POINTS /
ICTORY
> BUY UNITED STATES
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
ženske za čiščenje
Moderen laboratorij, ki je zaposlen z važnim vojnim delom. Delo je samo nekaj ur ob večerih. Zelo dobra plača ocl ure. Zahteva se državljanstvo. Vprašajte za Mr. Sykora, American Gas Association, 1032 E. 62. St. ENdicott 0476.
_(184)
STALNO DELO Natakarica v starosti od 21 do 35 let za večerno delo v gostilni, dobi stalno delo. Plača $45 tedensko, prosta ob nedeljah.
EMERY'S BAR 961 Addison Rd. _________ (x)
žena z loncem v roki. ! "Tomaž, juho so ti poslali Vojetovi. Včasih si jo tako želel."
"Le položi lonec v kraj in počakaj. Tomaž je že snedel in spil, kolikor mu je bilo določeno. Tista reč ga ne bo rešila."
"Pa bi le zaužil malo gorke-ga," je Jernej pomagal ženi, vendar brez uspeha.
"Nazaj mu boš nesla tisto juho in povedala Vojetu, da Tomaž noče nič od njega. Če bi mu pobral na vrtu hruško iz kravjeka, jo obrisal ob hlače in snedel, bi me gonil na sodišče, tako je natančen. Kadar sem ga srečal, je svedral z roko po hlačnem žepu, da so žven. ketali srebrn j aki. 'Tomaž, potrebuješ drobiž,' me je zbadal. Za sedež v cerkvi se pa prepira vsako leto z župnikom. Glej, da mi ga ne vzameš za pgorebca in, če se bo sam ponujal, mu odreci."
Lizika se je uprla z obema rokama v posteljno končnico in gledala Tomaža. Marogasta ruta ji je silila na zasolzene oči, da jo je večkrat morala odriniti nazaj.
"Lizika, koj od začetka, ko sva se poročila, si imela dolg jezik, da bi lahko z njim s tal oblizala zvonik cerkve na Sveti planini. Z leti se ti je krajšal in krajšal, da je zdaj ravno pravšen."
V vsakem drugem primeru bi se tak pogovor za Tomaža zelo nesrečno končal. Danes je Lizika molčala.
"Lizika, bajta je po moji smrti tvoja, če boš pametna."
Kam zlomka cika Tomaž s temi besedami, si je mislil Jernej. Ta oklešček vendar ne bo več norel.
"Kaj « tem misliš? Govori!" se je našobila Lizika,
"Ne bevskaj, če te ni zadelo." "Tomaž," je dvignila roke. "Vpričo *gospoda!"
"Lizika, kakšen pomenek sta imela s lOurkom?"
"Z vsaklftV človekom govorim."
"Če je nedolžno, naj bo, da le ni noro."
"Mar so mi dedci, o ljubi Jezus !"
"Tudi nisi lepa za take stvari. Brado ti poraščajo kocine in le dva zoba imaš, kakor voz prednji ročici, ženske obljube so za majhno ceno. čurku kar naravnost povej, da ne bo nikoli nosil mojih škornjev in jih sezuval z mojim hlapcem. Oboje mi dajte v krsto.
Tomaž se je čutil olajšanega, Lizika je pa ihtela od sramu in jeze. Jernej je pokašljeval in grizel ustnice.
"Lizika, bajta je tvoja. Na davkih nisem nič dolžan in tudi ljudem ne, ker mi niso zaupali. Ali mi daš roko? Kajne da nisi jezna?"
"Kaj bom jezna! Da bi le ti ozdravel." »
"Le pametna bodi in potolaži se, saj vidiš mojo revo. Otroci ne bodo za menoj nič dedovali, le priimek. Klamov rod bo še živel. Tepel jih nisem, to so opravili v šoli. Počitka jim tudi ni nikoli manjkalo. Uči jih,b Lizika, da je treba starše spoštovati — mene zdaj ne bo treba, ker bom umrl. Tudi ne smejo staršem i odgovarjati. Dajaj jim dober zgled in lepe nauke. Liza, pojdi na podstrešje, malo premakni podnožni tram, na katerem je letnica. Tam boš našla šop papirnega denarja, še od takrat ga imam, ko so še mati živeli. Kupi si črno ruto in predpasnik. Nosu mi pa nikar ne briši vanj, se da drugače napraviti. Zdaj pa pojdi in naju pusti sama."
(Dalje prihodnjič). —-o-
Stanovanje v najem
V	najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze.
Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200
550 E. 200. St.,
____(x)
Lepa hiša naprodaj
Za eno družino, 8 sob, 4 spodaj,, 4 zgorej in 2 garaži. Hiša je blizu cerkve in šole. Več po-izveste na 7215 Myron Ave. _(184)
Hiša poceni
Poceni se proda hiša za 2 družini, 4 in 5 sob, ali pa se tudi zamenja za hpo 4-ali 5 sob. Naslov dobite v uradu te-<k ga lista.	(184)
Vredno!
Proda se preša za grozdje, piano in Singer šivalni stroj. Zglasite se po 6 uri zvečer na 7215 Myron Ave.	(184)
2 sobi se oddasta
Vsaka zase, za 2 moška, blizu Chase Brass v Euclidu in drugih tovaren. Pokličite IV 1648.	(184)
Moderna hiša
Na E. 61. cesti in Superior Ave. se nahaja zelo lepa in moderna hiša 8 prostornih sob, ves hrastov les, garaža, lot 40x140. Se proda pod ceno zaradi odhoda iz mesta. Pokličite po 6 uri zvečer HE 6054.
(Aug. 3, 8, 9, 10.)
Soba se odda
V	najem se' odda soba slovenskemu dekletu. Prednost ima tudi Hrvatica ali pošten slovenski fant. Vprašajte na 734 E. 155. St., spodaj. (185)
Hiše naprodaj
Hiša 10 sob za 2 družini v jako dobrem stajnu; cena $6,-400.
Hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe in ena hiša za eno družino 4 sobe. Se proda za $7,200.
Te hiše so v slovenski naselbini v Collinwoodu.
Jos. Globokar
986 E. 74. St. HE 6607 _(Aug.7,9,11)
Dve hiši na 1 lotu
Naprodaj sta dve hiši na enem lotu. Sprednja hiša ima 5 sob zgorej, 6 spodaj. Zadnja ! hiša ima 7 sob. Lot meri 50x 190. Ima garažo, furnez, v zadnji hiši je parna gorkota. Nahajata se na 15814 in 15812 Trafalgar Ave. Vpraša se za podrobnosti istotam zadej.
(July 26, Aug. 2, 9)
Trio
Slovenska in ameriška muzi-ka. Harmonika, boben in saksofon. Za informacije pokličite HEnderson 2955. (185)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
MALI OGLASI
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ!
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
Cx)
PIVO V ZABOJIH
Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard
in
dobro vino na galone
EMERY'S
961 Addison Road
__(X)
Yas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
(Thur.-x)
RE-NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenville 3830.
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEnderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro._
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237
EDINA SLOVENSKA . IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
• Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob; moderna hiša v dobrem stanju, beneški zasto-ri, garaža, blizu trgovin, cerkve in šole. Eno stanovanje bo prazno 1. septembra. Prodaja lastnik sam. Vprašajte na 1055 E. 147. St.	(185)
slavij e je bil sestavljen nov program za pomožno delo v Jugoslaviji. Sredstva za nabavo zalog je dal ameriški Rdeči križ ter organizacija United Yugoslav Relief Fund of America.
-O'-
Bajtar Tomaž
Spisal Viktor Flisek
(Nadaljevanje)
"Zdaj vidite smrt? Kako se mi posmehuje, vragovka, le poglejte. Zbil bi jo s peči, da bi iskala svoje sklepe po vseh kotih. Pa se ne bo umaknila, dokler ne umrem, dobro vem. Ko so umirali oče, se je tudi košatila ria peči."
"Tomaž, bledeš! Saj ni nič."
"Je gospod, verjemite. Pred smrtjo je vsakomur dano, da več vidi kakor vi, ki boste še živeli." Umolknil je. Pot mu je zmakal ves obraz. Jernej mu ga je narahlo obrisal, mu po žlički vlival v usta vodo, da se je odžejal.
"Boljšega se čutim. Umreti, to ni nič, še otrok vzdrži. Večkrat me je že stiskala smrt pa sem jo odrinil, da mi ni dolgo križala pota. Zdaj je pa zares. Pred leti sem bil na Brezjah. Vse sem po krščansko 0-pravil. Trikrat sem drsal po kolenih okoli Marijinega oltarja, opravil spoved in daroval po svoji moči."
Vse to in tako je govoril Tomaž Klama, smolar izpod Svete planine, ki je imel natrto hrbtenico, polomljena rebra in le še nekaj ur življenja. Jernej je iskal in iskal, kako bi zgrabil Tomaža. Kaj ga teži, da tipa tako naokoli?
Po bajti pritaca Tomaževa
BUY THAT EXTRA $100 WAR BOND TODAY!
fetloba in senca
SPISAL DR. FR. DETELA
voriti," ga je prignajala. On ji je hotel nekaj prav zanimivega povedati; a ko je končal, se mu ni nič smejala.
"Pojdi no," je dejala, "tega ] ti še Liza ne verjamg." Tako ga je precej v strah prijela, in Gašper je dobro premislil, pre- , den ji je zopet kaj rekel. Žaliti ga Rozalka vendar ni hotela, in hud ni smel ostati dalje ; časa; zato je ona govorila, ka- ■ dar je Gašper molčal.	5
Presneto pametno dekle, si ( je mislil fant, in brhka, pridna ; in vesela; toda premisliti j e 11 treba. Pri Anki se je bil Gaš- j per spekel in zdaj se je bal og- ] nja.	(
XI.	]
Tone in Mana sta se že po- \ svetovala, kaj bi bilo ukreniti e zastran Gašperja. . "Z dolgim fantovanjem ni \ nič," je dejal Tone; "to sem s jaz izkusil. Če dobi Gašper 1 posestvo v roke, njega pa vin-s ski bratci, poj de vse v šibre. In 1 kakšna škoda, ko je zdaj vse z tako lepo urejeno! Kako lah- I ko bo gospodaril, kako brez 1 skrbi živel!"	i
"Tukaj more samo sveti za- 1 kon pomagati," je dejala se-stra. "Pametna žena je dar bo- J žji. Gašper premalo moli, dru- r gač bi bil že katero dobil, ki bi bila zanj."	1
"Ej, Mana," je dejal Bric, 1 ki je ravno prišel in ujel zad- 3 nje besede, "deklet je toliko na c tem svetu, da-jo še tak dobi, x ki nič ne moli."	®
"Toda kakšno, Janez," ga je 3 zavrnila Mana, "to ti premisli, kakšno!" .
"Če bi eno izmed tvojih dveh hotel," je menil Tone, "bi bil jaz prav zadovoljen in bi Boga zahvalil; Gašper pa pozneje tudi."
"Jaz mu dam, katero hoče," je dejal Bric, "in če bi bil turške vere, magari obe; toda snubiti mora; ponujati se tako blago ne da."
"Jaz bom svetaoval," je dejal Tone; "naredi naj pa sam, kakor hoče."
"Jaz," je dejala Mana, "bom pa opravila devetdnevnico v ta namen. Če bosta še vaši dve molili in Gašper boste videli, da bomo uslišani."
"Prav gotovo," je dejal Bric, "če bo namreč Gašper molil, da bi dobil Anko ali Rozalko, tedve pa za Gašperja."
Kako bi spravili Gašperja v zakon, za to so se pa tudi drugje zavzemali. Koliko in kje se je vse molilo v ta namen, se ne ve; Tetrev pa si je mislil, da je treba za to tudi delati, da mora delati zlasti on, ki je Gašperju sorodnik, tako-rekoč stric; hkrati se mu je zdelo, da nima on morebiti nobenega, človeka tako rad kakor Gašperja; vsaj toliko ni od nobenega drugega pričakoval.
Ne da bi Gašper kaj velel, ga je hodil Tetrev k Rožmanu in h Križmann ženit, in na 0-beh krajih se mu je dobro godilo.
"Nobena druga kot Reza," je dejal pri Rožmanu, pri Križ-raanu pa: "Nobena druga kot Liza ne bo mlada Zagarica. Še en liter, da zalijemo to zvezo! Ali Gašper je dober fant. Toliko se je vrgel po očetu, da je srečen, da se nikogar ne boji, sicer pa je čisto materin, našega rodu; in kakšen gospodar! On vodi vse, on dela za vse; pol vasi bo podse spravil, če dobi tako-le ženico. Pojdi pit, Rezal (pri Križmanu: Liza!) Na ■ mene se zanesi! Jaz bom tako izpeljal, da bo na obe strani • prav."
Zabavljali ao tu in tam čez i Toneta, ki bi lahko že Gašper-i ju leta kupil, a noče.
"Seveda, ker mu nese," je de-
-	jala Rožmanka.
(I >ahe prihodnjič4 Pomagajte Ameriki, kupujte
-	vojne bonde in znamke.
i-dala se je doma v zr-
0	ji Pozna razburje-rtobrazu, in popravila si ^ v tistem hipu se je ^ nad svojo ničemurno-Vf sP°mnila, kar je bila
►	|°vala Mana, kako se I nicemurnemu dekletu
/?bec iz zrcala pokazal. f1 se more tako malo e u vsebe> naj na samem .^asperja! iS starši naj 1 e? mu je rekla; teh 1
1	J1 kesala, in obšla jo
Ca *bliSe izpolnile- To- .
t, Hitro na delo, na 1 -1' ]
Df> hodil nekaj dni po- i
irl 1U 1 okr°g; delal €dll°; Tone in Mana
agala to kot kesanje	j
iUbta oponesla pretepa	5 jI
j| Gašper in Janez res	1
e,f •l'e dejal Bric,	j
r>g prav za prav dobro	1
f •	s
\.Pa "i mislil več na	1
•/ltl7 ko Je imel z duš-	t
»f težav. Preverjen je	1
I ff fant, čutil, da	* fk»eta za njim, slišal,
!£n;V0 ^ dražijo; le-	1
/mel in povsod	s
kaJ torej mi-	,
b L; čaka na kakš-	t
°:fta? Samoljubje in	t fe0S <Sta ozdravila
! pil V° srce- Fant si	i
J za f°Pet klobuk po	i
fiy na vasi. če bi	t
i^Nal tako . živo	1 ]ied ' Kl mu Je že ne-
i 1T1 bi bil začel zo" 2 Ankeni 1
1,1)1 j. j' Ddl Pa se je je
° nedostopno,	1
«4*7 Seb0j je vi-	j
čfko u!,m0ge1' Ji je	i
il'fsliti 1 Ce bi bil i
i cla je kdo drug J Jenem sreUj bi bi] .
4 d pa se je tolažil, I poLj se drugim fan- t lo|e b0|.' cla bi se jim ne c 'lilaj f" Prešeren si je ,|vil 'arn kakšno rožo ' »fao r k š°Pek in se 1
X° Ponaial.
4 jeJJ; Pa tako nališ- j
°|°2alkPrašala pri prvi	1
j*| je '.	1
IPrav al malomarno,	1
aU je biLa Rož-
lefsege] al1 Križmanova	'
ima Precej uspe-	,
mirovala, do-	1 vfili p\m Liza ogorče-
'fasPerjevih besed	;
ti|ia "|u je pa Rozalka	.
i'Ali 2misnil fant z	<
^ avp Verjemi meni ali	;
J> Hezi ker ni verje" ■ ine ^.' ne Reza Lizi in
4aTe' Ue drugi-
K4 ^Je govorila Rozal-4. tako ■Jepotrebnem o •i sesfv. 30 je začela 4*0, kat«i se je 3djti t'eUa hoče njo draži-
lj)(Pe20 i»^eslane čenče in % «krV,- 'le dejala. "Ali e> ip ^ nič dela?"
moško po L Pel in ie že-kdp lotil; zakaj ftOfr, ni Vezala oblju-fj m imenitno na-
je vprašal
f *H?>ala pšenico v
^ t Gm tebi jaz kaj
^'JTk X3e dejala Ro-4 b0Š zameril, kar bi t.
^jal! Saj g S- Zakaj ti si me-
'<fVerjatnem; in ne Sa.
3 lPa Prava • • • 4111 Urrinii 81 -le mislil
>	Pa wnil- Rozalka
p'^t z njo nor-
i i ni £ ' da.i no hi-Ji tleba toliko go-
"WOMENv T-N^WAR:
BONDS * STAMPS
"Tako nespremenljiv, kakor gore, ki venčajo našo zibelko, in niti za korak se ne smeje umakniti, kadar udarijo nad nas tuji navali — in gotovo se tudi ne umaknejo."
"Več te ne bom pregovarjal!
—	Tako izkušena glava ne razmišlja zastonj! — Toda vedi, da te bomo pogrešali glede vsega — najbolj glede dobrega in odkritosrčnega sveta . . ."
"Zdaj in zdaj pridem — ne boste se niti nadejali . . ."
"Torej vendar, naš dragi prijatelj?" je vprašala gospa Ad-leta očeta Dobrogosta, vstopiv-ši v izbico, na katere pragu je slišala poslednje besede. In več ni mogla govoriti zaradi solz.
"Kaj bo vendar počelo dete — Tako neizrečeno je navezano na te!"
"Rolj kot na svojo mater!" je zastokala gospa Adleta. Koga bomo pa imeli na širnem svetu, ko nas tudi ti zapustiš!
—	Tudi ti, oče Dobrogost! — Kako smo nesrečni!"
"Ne napravljajte svoje nesreče večje, kakor je v resnici
t*
Oče Dobrogost ni mogel niti najti tolažilnih besed.
"Pred Draguško ne omenjajte niti besedice . . . Obljubite mi to!"
"Ne vem, kako to napraviti
M
"Odidem za jutranje zarje — tu ji ostavim nekaj za spomin . . ."
Oče Dobrogost je položil na hrastovo mizo knjigo, ki jo je dopisal predvčeranjem. Poslednje strani so kazale v pisavi in risanju nekako hitrico. In tako je bilo marsikje videti, da se je cvet združil s cvetom, kakor da je padla nanj kapljica jutranje zore . . .
In ko je Draguška priskak-Ijala v sobico, imajoča polno naročje travniških cvetlic, se je ustavila, njeno modro oko je obstalo na Dobrogostu z dol-gim, vprašaj očim pogledom . . . Cvetlice so se razsipale po hrastovih, čisto pomitih tleh, in Diagučki so se oči naenkrat skalile, kakor potočnice po dežju. , A pregovorila ni nič.
Oče Dobrogost se je obrnil v stran. Premisl se je zagledal v tla, in deklica je zakrila svoj obrza v materino krilo.
"Tako lep večer . . . Letos je bilo malo takih! — Pojdimo venkaj!"
Premisl je prvi prerušil nastali molk.
Za obširnim dvorcem se je dvigala ravnina v znatno višino, s katere vrha je Tail razkošen pogled na češke gore. Njihova modra barva se je spreminjala v bledo rožnato, kakor bi bile zavite v zavoj paj-čevin ... In vse zelenje je prehajalo v zlato, kedar se najbolj leskeče . . . Nad gorami so se zbirali oblački v najčudnej-še skupine, njihov rob je bil rdečezlat, in v strmoglavi višini cela čreda ovac s srebrno volno . . . Draguška je štela — štela, oči so se ji zapirale, glavica je padala materi v naročje, in Premisl je vedno ponavljal, kdaj da jim ožari ta ve-černica pot v domovino . . .
Mirnejšega življenja ni moglo biti kakor v oddaljenem dvorcu ... To jim je bilo tako izvrstno skrivališče . . . Toda kaj pomaga, ko so se Premislo-vi načrti vzpenjali mnogo viš-
je kakor grič za dvorcem, mnogo višje kakor gore, ki jo se modrile proti poldanski strani .. . Bilo mu je tesno kakor mlademu orlu, ki mu pristri-žejo peroti, zvežejo noge in ga puste na dvorišču med kuret-nino ... In tako se je zdelo, da mu je mogoče na čelu spoznati tudi brazdice, in da so temnor-javi lasje prepreženi tu in tam z nekimi čudnimi druge vrste.
Gospa Adleta je že več časa žalostno opazovala svojega soproga in kadarkoli ga je videla tako zamišljenega, ji je bilo, kakor bi jo prijela ledena roka za verno srce . . . Vselej si je zakrila obraz z obema rokama, da bi ji mogoče slučajno ne opazil na licu gorkih, velikih solz, ki so ji nehote silile na dan ob neznani slutnji . . .
In kaj ko še odide oče Dobrogost? — Ta je še vedno znal pregnati oblake s soprogovega čela . . . Njegova beseda je imela res neodoljiv učinek. Med govorom je igral Premislil okoli ustnic že zopet navadni smehljaj ... Z zlatom bi bila odtehtala gospa Adleta vsako Dobrogostovo besedo s čistim, v ognju očiščenim zlatom . . . In kaj še-le Draguška! — Ni vedela, komu se ima prej okleniti okoli vratu, ali svojemu očetu, ki jo je potem tako hlastno privil na svoje prsi, ali temu svojemu odgojitelju ki je umel očeta tako tolažiti . . .
Že se je popolnoma stemnilo, in na griču so stale še vedno štiri duše, katerih obličja so se obračala v stran, kjer lesketa nad gorami zvezd še večje število kakor v somraku be lih ovčic . . . Obljubljali so si večno prijateljstvo . . Roka je stisnila roko, dve možki se niste mogli niti ločiti . . .
"Vem, oče Dobrogost, da nas hočeš zapustiti ... In tudi če bi skrival to pred menoj bolj skrbno. In tudi slutim, kam hočeš iti . . . Kaj ne, da v de žele, o katerih si pripovedoval pred nedavnim, kako so uboge, k ljudstvu, o katerem si rekel, kako je nesrečno . . . Hočeš jim prinesti srečo, ki si jo za sejal povsodi, kamor je stopila tvoja noga . . . Toda kdo nam potolaži ateja, ko te ne bo tukaj !"
Premisl je stisnil ustnice kar je najtesneje mogel, da bi zalcril notranje ganjenje, kateremu se ni mogel in ni mogel ustavljati.
iSamo njegova desnica je obstala na mehkih laseh Dragu-šČinih, na njenih nežnih licih ni našla tukaj tako velike, bogate solze.
"Ti, Draguška, mu boš tola-žilni angelj! — Tebi je to mogoče . . ."
Oče Dobrogost je moral tu di umoklniti . . . Kjer govori srce in ta govor izražajo solze, tam ni treba jezika, da bi govoril !
"Saj pridem . . . Bodite brez skrbi . . . Poiščem vas . . . Niti nenadejate se! — Ostanite z Bogom — zdravi — srečni — zadovoljni . . ."
Te besede so bile poslednje. Nato se ni oglasil nihče več.—
Rano je zbudil očeta Dobrogosta petelinov klic. Za nekoliko trenotkov je bil pripravljen. Zunaj sta si še stisnila roke s tukajšnjim selskim plemičem, toda molče . . . Dobrogost je pospešil korak kar je najbolj mogel, da bi se mu mo-
rebiti ne bilo treba obotavljati . . . Tudi njegove oči so bile čisto meglene, tudi ustnice zaprte tako tesno . . . Zašepetale so mu samo: "Tudi vi, ljubi vrhovi, z Bogom ... Da bi vas videl še kdaj, toda da bi bila v vašem vencu med vsemi ljubezen, v vseh jedna duša, jed-no srce . ..' ' In nato je hitel dalje med vrti in travniki.
Isto jutro je prekoračil mejo svoje domovine tudi starec z železnim obročem okoli vratu, na licu z zmagoslavnim izrazom in na ustnicah z vriskom, kakor bi se mu bila vrnila mlada lea . . . In komaj je stopila njegova noga na rodna tla, se je vrgel na zemljo in jo trikrat poljubil vroče kakor sin, ki se je vrnil iz daljne tujine, svojo staro, predrago mater, nad katere srce še ni bilo srca in ga nikdar — ni kdar ne bode.
Nad glavo mu je zopet krožil nekdanji neločljivi njegov tovariš — sokol z družino ra-rogov v tukajšnjih pokrajinah . . . Spustil se je nad njega, njegove peruti so se dotikale belih las na starčevi glavi . . .
Starčeve ,ustnice so se še vedno dotikale trde zemlje . . . "Zatirana si, zapuščena si, izdana si, prodana si, ti stara, predraga mamica moja . . . Ti-li sedaj pomorem? — O ko
bi vendar posvetilo enkrat solnce sreče nad tvojo milo glavo. — Kaj bi ti žrtvoval vse? Bodi pozdravljena še enkrat, ti moja roditeljica, osirotela — nesrečna!
Drugi del V ZEMLJI KRVNIH SORODNIKOV I
Nevesel, žalosten kraj, da bi se človek zjokal nad njim. Kakor bi bilo vse pokrito s tem-nosivim plaščem. Oko bega o-krog po obzoru, potem obvisi na zemlji, in na lice kapa solza za solzo. Na višinah so gozdovi pokončani, vrtovi okrog vasi izsekani, če je kje kako deblo, je bolj podobno štoru, polje razorano, — res prebe-den kraj!
< Halje prihodnjič.)
Kupujte vojne bonde!
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.
(Aug. 7 and 9.)
^UIIIIIIIIIIIIinilMIlllllllllllllllllUllllllllllllllllllllhillllllllllllllllllMIlllllllllllllllll^
| Skebe & Ulle Plumbing & Heating Co.
| 15601 Waterloo Rd.	KEnmore 7248 =
Vodne cevi namestimo in odvodne kanale očistimo. DAJTE PRE- 5 5 GLEDATI ZDAJ SVOJ GRELNI SISTEM NA PARO IN VROČO VODO! =
r Mi prodajamo In inštaliramo ves monterski in grelni material.
Ponoči pokličite:
AL ULLE E IV 1788 |
-'■UlIllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllMIlllllllillllllllll?
MIKE SKEBE KE 4614
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustila 7. junija ljubljena soproga, hči in sestra
PAULINE MILLER
ROJ. STEPIC
Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Lovrenca je bila položena k večnemu počitku na Calvary pokopališče.
Prisrčno se želimo zahvaliti gg. duhovnikom fare sv. Lovrenca, Rt. Rev. J. J. Oman, Rev. J. Slapša-ku in Rev. R. Prazniku za obiske pokojne med časom bolezni in opravljeno sv. mašo ter druge pogrebne obrede. Zahvala tudi Rev. John Gallagerju, kaplanu v St. Alexis bolnišnici.
Lepa hvala vsem našim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ker ste toliko dobrega storili za nas in nam stali ob strani ob času naše velike izgube.
Iskrena hvala za naročene sv. maše zadušnice, katerih je bilo čez 300. Hvala vsem, ki ste okrasili krsto pokojne s krasnimi rožami. Hvala vam, ki ste prišli kropit in molit za dušo pokojne, tako tudi vam, ki ste hodili zanjo molit rožni venec sedem večerov po pogrebu.
Srčna hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogreba, tako tudi vam, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri tej priliki. Iskreno se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za lepo oskrbo pogreba. Hvala vam, ki ste nam poslali sožalna pisma in karte.
Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, naj vam Bog poplača.
Ti pa, draga Pavla, počivaj v miru božjem in večna luč naj Ti sveti! Jezus, Zveličar in Ljubietlj duš, razveseljuj njeno dušo! Počivaj v miru.
Žalujoči ostali:
RALPH, soprog;
ANTON in JOISEPHINE STEPIC, starši;
ANTHONY, FRANK in PFC. JOSEPH, bratje.
Cleveland, O. 9. avgusta 1945.
Naznanilo in Z,ah*dala
Globko potrta od prevelike žalosti naznanjava vsert? sorodnikom, prijateljem in znancem, da sva prejela žalostno vest, da je v tej kruti vojni za svobodo sveta izg^, bil svoje mlado živlenje naš preljubljeni in nikdar pozabi ljeni edini sin	f
Pfc. Anthony J. Sile i
ki je daleč preko morja na Filipinih dne 29. marca 194 moral tako prezgodaj že žrtvovati svoje mlado življenf v najlepših letih mladosti, star šele 20 let.
Rojen je bil v vasi Breg pri Ribnici dne 11. oktob^ 1924 in se je nahajal v službi Strica Sama 14 mesecev.Je
V njegov blag spomin je bila opravljena sveta ma&r zadušnica v cerkvi Sv. Vida dne 11. julija 1945 z udeležb vojakov.	f
Našo prisrčno zahvalo želiva tem potom izreči Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno slovesno sve$€ mašo in za ganljive cerkvene obrede. Enako tudi izrek*!-va našo prisrčno zahvalo Rev. Francis Baragi in Rev. A4, drew Andreyu za asistenco pri sveti maši.	h
Globoko hvaležna se želiva prisrčno zahvaliti vseU1' l ki ste v blag spomin našega nesrečno pokojnega sina dai^° vali posamezno in skupno za svete maše, ki se bodo bra^ za mirni pokoj njegove blage duše, ravno tako prisrčC hvala za poslane cvetlice.	|j(
Prav lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem ^ znancem, ki so nama bili v največjo tolažbo in pamoc tji tej najbridkejši žalosti ter vsem, ki so se udeležili sve'1'1 maše zadušnice v spomin pokojnemu.	fjj
Našo najprisrčnejšo zahvalo izrekava vojakom'1 C rile bolnišnice za izkazano zadnjo čast pokojnem^ W častno stražo pri sveti maši. Lepo hvalo naj sprejme ReVit Andrew, Andrey in Zakrajsek Funeral Home za presk^11 Ijene vojake in za! prijazno postrežbo.
.1.Pri5rf.na zahvala naj velja tudi vsem, ki so nama >%■ razih sozalje osebno ali pa s poslanimi sožalnimi karta^o ali pa pismi.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni sin, kako globok v srce nas je zadela pretresljiva vest, da smo izgubili Te^,." predragi in tako daleč od svojih dragih zdaj počivaš, h ne moremo pohiteti na Tvoj grob. Težko je bilo sloV% ko si odhajal v vojaško službo, toda vedno smo živeli1^ upanju, da se povrneš nazaj med nas. Sedaj pa tihe sol^ silijo v oči in huda bolečina stiska srce očeta in matere ^ pomislimo, da za nas ne pride tisti zaželjeni dan, ko bi * Ti povrnil nazaj med nas. Tvoj smehljajoči obraz na*V, je vedno pred očmi in čeprav je kruta vojna vzela Te^ edinega sina, ki sva Te tako iskreno ljubila, toda spomni na Tebe, dragi Tony, nam pa nihče vzeti ne more in bo ?J1 vel v naših srcih do konca naših dni. Mirno počivaj v ni tuji zemlji, lahka naj Ti bo zemlja na Tvojem prezgf% njem grobu in uživaj večno veselje pri Bogu, kjer vla^i (
srečni mir.	W
'8el
Žalujči ostali:
Ni
MIHAEL in ANTONIJA SILC, starši,' j Zapušča tukaj tudi žalujočo teto JOSEPHlftv URANKAR in žalujočega strica LOUIS SILC, v C&n*% pa strica JOSEPH SILC in številno sorodnikov tukaj v stari domovini.
Cleveland, O., 9. avg. 1945.	f r
Prav prijazno vas vabi društvo "ZVON" na PIKNIK -R">ki
■ ■■mlHIVm	6818 Denison Ave.	V
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN ♦
1924
1945
KUPUJTE VOJNE BONDE!