SLOYENSKIKMET GLASILO DOLENJSKIH KMETOV. Ommloi Mm dalo mm afaro prmvtto mlovmnmhmam kmmlm. Izhaja I. In 15. vsakega mesca. — Naročnina za celo leto znaša K 2. V»epo§iljatve proslmoni naslov Belokranjec Praga Vinogradl ČeS- II. letnik. Praga, dne 15. svečana, 1909. Štev. 4. L'A J. lyOO naj sc poslje K 2 - (izvcn Avstrije K .V --) mi naslov Helokranjec Praga Ceško. Vihar v S. L S. zaradi novega davka. Due '31. D. m. jc sklicala S. L. S. kmcčki shod, ki sc je pa tako obnesel, da pač kaj podobnetra "iso pričakovali. !>lo se jc prcd vscni /.a starostno zavarovanje. »Domo- Ijiibo-, >Slovenec«. njili poslanci, vse jc bilo polno navdtišcnja, kaka dobrota bo za kmc- ta to zavarovanje. Kmct jc pa dejal: i>e boš Jane/, da hi ini tebi slavo peli zat«, da si n.'r Dunaju dovolil iiov davek. ko že scd;ij nc vemn kako sliajati. -¦- Vlada jc namrce prcdlozila (ak zakonski načri, da bi za za- varovanje moral kmct placcvati prispevke v obliki novega davka, za kar bi dobil nc- kaj kronic, čc bi dozivel 05 leto. Kot že sire pri vsaki državni stvari, bi večino te«a dc- narja vzcli uradi, ki bi to stvar vodili. Vo- ditclji S. L. S. so bili silno navduscni za to stvar; v listih so obljnbJjali, da se bo Ijud- stvn to va/no zadevo pojasiiilo do podrob- nosti. Knictje so sc pa začcli kinalu upirati novemn davku; začcli so «orenjski ncod- visrii kmctje, ki so sc šc mesca unidna iz- rckli v teni smislu: »Za kmcta, ki ze tako komaj dilia, bi vladni načiii /.ivljciijškcjra zavarovanja ne I'Oiuciiil nič druRCKa, kot iiov davek; eela stvar ima pomen le tcdaj, če se uredi tako, da država da ostarelemu kmetu poilporo, ne da bi ta pred radi davkov za njo moral na bobeil.« V Šiiiartneni |)ri Litiji so natfiiali -kleri- kalni« kmetje dr. Kreka itd., skratka, kle- rikalci so se nstrašili tc^a Kibanja, in so pod pretvezo, da lii bilo prcvcč vdeležnikov na sliotlu, priredili te.ira le za kmete Ijubljaii- ske okolicc in kanmiškcna okraja, ki so jini najbolj udani. KoMiaj je na sliodn dr. Snšterčič i/.Ro- voril besedo »starostno zavarovanje, sc jc začel sum", kmetje niso lioteli voliti prcd- sudstva in začeli praviti duhovnom take, da jili niso pač od svojili somišljcnikov priča- kovali, npr.: >cloli s far.ii, doli s takimi po- slanci'. cc bi kmetje bili poslanci, bi take iieumnosti nc napravili« — »kaj jc dala vlada sc kdaj kmetu; duliovnikn in urad- nikom pa doktoriern -¦¦- cdino to bo dala, kar homo mi založili — Ce hoče kaj dati, naj le da, toda plačil naj ne zaliteva. katerili kniet ne /more < Hn Kovornik je dejal rued driiRiui priblizno tako le: »teden za ¦ ednoni jc bral Ooiiioliuba, vedno in« je verjcl, a ko jc zvcdcl, kaj lioče s tern za- varovanjem, je bil hud kakor lev. — Kdor resnico Ijubi, niora duliovne spoStovati. a s tern vprašanjcin so nas lioteli popoinoma zapcljati. Niso nas prav podučili. prikrivali so nain - -« Zanimivo je to: pred so klerikalni časo- pisi rekli, da se mora Ijudstv« stvar po- jasniti. na shoiJu. U<*.";: •,'« >i,!;j.7Ü, je • pa dr. Krek trdi!, da še on sain ne pozna postave, ker jc treba načrt zakona vsaj 2 mesca studirati. a d a d n Ii o v n i n e in o- r c j o I j u d i z a p e I j a t i, k c r n i s o j) r a v o s t v a r i |) o cl u C e n i>< itd. Vprašamo lorej: zakaj pa se potem pod smrtniin urchom od kmcta zaliteva, naj sa- in o d n Ii o v š č i n i z a u p a in to v s e, ka- dar sc jrre p;i za stvar. ki jc po Domoljubo- vcm in Slovcnccvcm mnenju tako va/na, sc pa naenkrat izkažc, da ta nezmotljiva dnliovščina --¦ niC ne ve, da »lahko da kmetje niso dobili pri Tijili pravili pojasnil", kot je rekcl sain dr. Kick. Zato se homo zancsli odsJej za naprej edino le nase, ne pa na ljnbljanske posveče- ne in neposvecene doktorje. Kako se dela politika. Svoj Cas ie bilo nino^o vrišča po Krani- skem radi te«a, ker se je zvedelo, da vlada nainerava imenovati za kranjskc Neince, torej 5"/,, Ijiidi. posebne^a, tretje.ua dež. šol. nazornika. Obljubovalo se je, da sc nanCncKa niinistra postavi na zatožno klop, Slovcncc« jc zapel ^varcu: »«ospod baron v penzjon« itd. Naenkrat je ves ta vi- liar potilmil. Zakaj. o tern objavlja štajerski > Nar. Hnevnik« v svoji štev. 21. pod n a- slovom »Belar-< članek, iz katereua pri- občiijcnio nckaj odstavkov. da bodo naši Oitatclji \ ideli, kako se "dela za liudstvo". kako delajo »za kmeta« politiko razni kandi- datjc za ministerske stolice in snovatelji > juKosIovanske države v okvjrju avstr. monarhije«. Nar. Dnevnik* pise med ostalim: Dne 24. decembra J°(W jc prišel v urad- no »l.aibficlier Zeitiinjr« razzias u sielarje- vem imeuovanj!!. I) jft; lit. dec c m b r a vže pa so bili dohiti vxidrzavni poslanci v r o k e t i s k a n i prora- Cun za leto J9(>9. V IV. ponlavju tCKa proraeuna, namreč v proracunu za uk in boROČastje, sfoji na strani 14 jjlcdc šol- stva na Kranjskem črno na belem-pod St. 3. »trije dcželni šolski nadzorniki (VI. činovnl razred) — 20.800 K«. Nekaj vrstic nižje stoji pod š t. (¦>. aktivltetne d o k I a d e z a trl d e ž c I n c s o I s k e n a d z o r n i- k e (VI. C i n o v n i razred) 3312 k r o n. In da bi poslanei ne bill' v nofoencm dvoniu, da se je s tern ustanovilo nov o — seveda nemško — mesto dežclnefja solskei^a nad- zornika, dodajc vlada na strani 49. razla- uo: »redna potrcbsčina je višja na Kranj- skem za 8891 kron osobito zaradi place za (retjeßa dežclnesa šolskega nadzornika.« () proračnnii (provizoriju) se je raz- pravljalo v ]2*l in 121. seji drž. zbora. K Kori omenjeni postavki se ni z^lasil n o- beden izmed kranjskili državnih poslan- cev, pač pa je veeina izmed njill v seji 1G. decembra 1908. glasovala za p r o r a- č u ii, torej t n d i z a ustanovitev n o- v e a a n e m 5 k e K a š o I s k e a a n a d- z o r n i k a. Ti poslanci torej, ki so se do- iria na Kranjskem kazali tako ojiorčene. na IMmajii niso odprli list, nasprotno celo tfla- sovali so za Belarja. 'I'll je dvoino mo^oCe: ali so k r a u j s k i državni poslanci in samo te v prvi vrsti brisajo ])roraennske postavke za Kranjsko —- v e d e I i z;i oincnjeno proraCunsko po- stavko in v e d o in a zanjo «lasovali; ali pa si niso daii toliko triida, da bi tekoni šestih dnij prcidedali proraCun in potem Klasovali zanj, n e da h i v edel i. za kaj oddajo svoje pokorne ulasove vladi. V obeli slu- čajili so zai^rali svojo vIoko pri razsodnili volilcili. ki jiin morajo dati eonsiliiim abeun- di. ako poslanci sami ne uitijo toliko poli- tičncKa iioštenja v sebi. da odložijo svoje mandate. Zakaj v sliičaju, da so vedeli in __STRAN 20. BELOKRANJEC. (SLOVENSKIKMET.) i'.O9. Sdnsovali za postavko, jc to nav;idiio na- rodno izdajstvo; ako pa proračuna iiiti pre- Citopisje jc \yol in proč ž njinii! -— potem žalostna nam majka. Ka- kršni volilci taki poslanci. in naopak!« To vclja tudi za dr/.av. poslanca za Belo Krajino. Pod gorkimi žarki „nemške kulture". Češka delavska družina na scv. Českem, ki so jc Nemci \rgU na cesto, kcr pošilja otroke v češko šolo. ¦ U'tinierjajmo ncvpojjljiveRn čcškcKa dclavca, ki rajÄe vse prenese, kni da bi svojc otroke dal poncmčiti, z bodočim ju«O8lov. podkraljcm, dr. Šusteršičc.n, ki poäilja vkljub svojemu boga stvu in ncodvisnosH svojcRa sina v - nemško gimnazljo. Nc bo teško odločati, kje najdenio značajnnstin pokoin sc bomo ravnali.) Podlistek. Vran — prorok. MraCan .in ncin jc ziniski clan, po ravnem polju mraz lcži. nad uroboni tain, pa črni vran na črni krraji ždi. »Od kod si črni scl dospcl Kaj znaf;i naj ta poliod tvoj? Nc drami mrtvili črni scl. končan jc njihov boj.« »!-*() domili tch ni vec strasti, • po domili tch ni več norja, po domili tcli Ijubav živi, nc moti nirtvim sua!< Zakraka vran .... RazimiH sein. — Zakrakal trikrat je glusno. potem odlctcl till in nem na jus jc čez jjoro. — Tiliozor. Zajčji poROvor. »Kj bratcc drajri, ves kaj novena sklcnih so v Ljubljani?« — >'Kedo bi mislil to. da bo svoj rod baš on i/.dal? ¦-- Kaj ni bil pr\i krajec?«« — "Ne vein, čc biln polna lima ni?" ..I tobili sino po «lavi.«- Ost.ini zdrav. že mežnar dan zvoni« .... Na svidenje. pa žciiko mi po/.druvi!«« Sršen. Zadružništvo. Dr. DniKo Polak: Vspehi in kritika čeških rajfajznovk. (Koncc.) Ob vsaki priložnosti sc opo/.arja na to, da mora shajati vsaka blagajna z lastnimi sredstvi in da sc mora brijrati za pomno- /itcv liranilnih vIok in skrbcti za odplače- vanjc in omejitev dol^ov. Res tudi '/:¦. vseb rajfaj/novk shaja z lastnimi sredstvi. Cisti dobieck posojilnicc sc navadno porabi za pojačanjc rcservriena zaklada, zadnje case ludi za splošno koristnc namene, za preskr- bitev v starosti, za nakup strojev. za pod- poro šolstva in za podporo revnili, šolskili otrok. — Na Moravskcm se mnoKo rajfajz- novk ni pobrinalo za utvoritev reservnih za- kladov. - Članstvo češkili rajfajznovk jc pogosto iz vrst članstva mestnih posojil- nic, in sicer ravno iz vrst boljšcKa in stalT iie^a članstva, ki rcdno izstop.a iz mestnih |)osojilnic. — Obrestna mcra jc bila 26. li- stopada 1907 po 4"/« za vlojje in po 4'A—5"/,, za posojila. Slab vzgled posa- mcznih soscdnih zavodov je zakrivil, da jc tudr nekaj malo rajfajznovk upcljnlo še pro- vizijo. Ni trcba povdarjati posebej, da je nastopila deželna zvcza proti temu kar najodločnejšc. kakor liitro jc zvcdcla kaj po- dobne^a. Rajfajznovkc se nc omejujejo vedno na stalni kredit. Pri novo iistanovljcnih je iia- vodilo v teiii oziru zelo potrebno. Pojavlja sc tudi kredit na tekočcin računii. Ta način kredita prosijo navadno trKovci, obrtniki, vcliki kmctje in najenmiki vclcposcstcv. Lombardni posli se pojavljajo sanio v po- samcznih slučajih. Zemliiško knjižnjeKa kic- dita liri večini rajfajznovk sploli ni. Edinn Ic v nckcin vzliodnoccSkcin okraju je nio- rala osrednia zveza nastopiti proti zetnlji- skoknjižnjim kreditom kar najodločnejšc. -- Izposoja sc največ na spomlad, vrača na- vadno na jesen. Staujc rajfajzenskc orKHiii- 1909. BELOKRANJEC. (SLOVENSKl KMET.) STRAN 21. zacijc midi pravo sliko jjospodarskcua po- ložaia v dcželi. V dobrih letih naraščajo Viojje; in eeprav doljjovi v cnaki mcri nc padajo, se vendar uleda na to, da clani zbolj- iujcjo svoje Kospodarstvo. Kadar so slaba lela, izninjaio hranilnc vloice, rastcjo dol- icovi in zadriizna zveza pod|)ira akeijo za ' podpore vsled slabe letine. Kredit dovoljujc iiačelnik, pri višjih zue- skili odl oča nadzorstvo. Popolnoma se je posrcčilo rajfajznovkaiii to, da so uniulc -oderuštvo po vaseh. fioja proti zlorabi kre- dita pa ne bojujcjo vsi zavodi cnako niočiio. V splošnein jc treba omcniti. da tam, kjer ni prcostankov. vodstva raifajzuovk posto- pajo v «otovili okolisčinali eiicrnično tor sc hojujcjo proti iicpotrcbnemii zadolževanju svojcK.i clanstva; kjcr jo pa vcliko vIok in se mora /avod briuati /a ujih nalo/itcv ^kar vclja zlasti za prejšrijc razmcrc mo- rajo osrcdnjc zveze upravc zadruy; dosti- -krat •opominjati na njili dolžnosti. Ni 1110- Koče zanikati, da v innoKih slučajili zadol- zitve nasih kineefciii poscstcv niso nastalc toliko. vslcd Kospodarjcve lalikomisclnosti, temveč tudi vslcd tejta, ker so bile starejse krcditue orjjanizaeije z njimi prcmelike. Ce jc slišati v orirani/aciji v iiemški državi pritožbe zaradi iinifonniranosti rajfajznovk, je trcba zoijet po čcških de/.elah. kjcr ni ve- likiii «ospodarskih raziik, to uniforiiiiranost kar najsrcncjše pozdravljati. Ona iiaiurcč bistvcno olaišuje celotno vodstvo, prcKlcd in nadzorovanic. Nckaj poscbncKa jc to. da so rajiajznov- kc po rcvncjsili kraiili Klavno lirauilnicc, po bo«atcjsih večinoma posojiinicc. Po krajili. kjcr možki polet» iščejo zaslužka v tujini, sc stcka has poletu v blanajnc največ dc- narja, katcrcyca pa ravno v tcj dobi s pn- sredovanjem osrcdnjc blaKajne porabijo po bo^ati'i kraiili. Po zimi avc to krožcnje na- robc. V tern obstoji vclika vrcdnost vclikc osrcdnjc eeske zvczc. Tudi v najiiižjili slo- .iili liudstva se budi smisel za varčcvanie. Ilranilnc vIokc otrok in poslov tvorijo se- daj nc majlino svoto, namree 147"',, vsch vlo.it, tojc 5,5(ScS.()7S'0(S Kron. Tudi podjctnost sc podpira bistvcno tcr povzdinuje način Kospodarstva kmeekcKa prcbivalstva. Ceprav sc imajo dolnovi poplačati naj- kasnejše tckoin A let in čeprav se mora pri- znati, da sc elenstvo v splošncui zavcdiio trudi za odplačevanje. in da se zadostujc vedno statuarni obliki, ni inotfoče zainol- čati. da ima veeina dol^ov zuačaj stalnc^a dol«a. I'o niorcino razla^ati s tein. da je osvo- bodila rnlada rajiajzcnska ornanizacija svojc clanstvo iz drii^ili rok. in da tc«a zcmlji- škcjja dolga ni mo^occ zahtcvati Intro na- zaj. To jc tudi povzročilo, da ni pri osred- »jih čeških zvezah vcčjili prcostankov. Hitro krožcnjc povzroča. da vlojrc pri čcškili osrediijili zvezali nimajo stalnosti. Po mnoKili okrajili so obroki res pre- scntljivo visoki. - Dol«:. ki sc Ka lioče na- praviti. mora biti nadzorovan in zavodi v teni oziru podučcni. Vsc osrcdnjc zvczc posvečajo baš V tcj snicri dclovaiiju zadru^ Polno po/ornost. Mnoiro skiišcnili čiiiitcliev sniatra za. na- pnko, da se nc vrši tudi incrijicriili poslov. tc \postevanio skušnjc. ki so jih imelc /. nictijicaini okrajnc Kospodarskc posojil- mec, niorcino soulasati z miienicni, da ni žclcti, da bi se vpeljalo inenjice po rajfajz- novkali. Sclc bodočnost mora pokazati. če nc bo niOKočc. po dovršitvi orKanizacije, tcr po doscKi popolue izšolanosti članstva v tr- tfovskein oziru, unicstiio vpeljati nicnjiCnc pusle. V slučaju. da bodo spolnjcni potrebni prcdpoKoji. l)o |)a upeljava tncnjic /.natna iiKodnost. I'oroStvo dobiva iiKodncjsc oblikc. ()d začctka so morale prevzemati jamstvo ose- lx\ stojcčc blizo zadniKc; scdaj nc prevze- ma načclnik in člani načclstva poroštva. — Zadriižiii dclc/i znašaio skoro povsod po Hi kron. Samo po starcjših zadniuali so zna- šali dcleži no K -<•: loda njili stevilo je zclo ncznatiHi. Vsled iicsporazuinljcnia so upcl- jalc ncktcre zadnijcc zadnižnc deleže po 50 kron. Po nazorili inerodajnili činiteljev bi splošna upeljava večjili zadružnili delcžcv ziiatno okiepila cclotno oryranizacijo. Nc- oinejena zavcza, ki jc povzroCala spočetka tc/avc. se jc splošno vkoreninila ter sploli nc pov/roea nikakib bojazni. Nasprcitncj i).i- zopet ni inonoče so>;lašati z nazorom, Vsc mojc«. I'rvi mrzli obkladek na to 'politično vročino so princsle volitvc v ti*Kovsk(> in obrtniško zbornico. Klcrikalccin so napiedi'iaki ponudili koni- promis tudi v tcj zadevi: naj bi namrcč vo- lili skupno v skupini veleobrti. s čciiuir bi bili vrxli kranjske Ncmce tudi iz tc napra- vc. Važno bi bilo to dcjstvo vsled tcjra, ker Ncnici kriCc vedro, da jili jc sicer Ic 5"/,, ua Kraiijskcin, da so pa j^ospodarsko najinoc- ncjši. ker predstavlajo oni vso kranisko vc- Icobrt. Tc slave bo konee, kakor hitro bi proiiadli pri volitvali v obrtno zbornico. ker bi se dokazalo, da jc tudi že na polju kr^inj- ske veleobrti toüko Slovcnccv, da lahko prcKlasujcjo neniškt tovarnarje. Toda S. L. S. tc ponudbc naprcdnjakov ni sprejela. pač pa ob criein zopet sijajno pokazal. da si do- volujc, kadar se i,rrc za -politiko« vsakorš- iio dejanje. Niso naprcdnjakorn rckli narav- nost: nc inaramo z vami slouc. Nc. (einveč zavlačcvali so pojrajanja. da bi naprcdnjaki ostali nepripravljeni. med tein so pa na vsc kripljc natiliem auitirali po deželi za svoje kandidate. No. volitve so iim princsle neprijetno prc- seiicčenje. I'red trcmi leti so klerikalci imeli malo in obrtno skupino, v mali trjfovini so imeli ne- znatno veeino. v mali obrti pa 40H «lasov vcčine. I'ri zadnjih voliivah su pa naprednjaki zinawali nele v skupini vcletrKovinc, srednje obrti in trKOvine, temvee so vzcli klcrikal- ecm ttidi m a lo t r « o v i n o z večino skoro Hill ij I a s o v. Klerikalci so si oliranili s te- žavo šc malo obrt z večino borih 59 «lasov: niiji Krejrar jc dobil namreč 2\92, napred- njak tesor Primožič pa 2\M «lasov. Na- prcdni «lasovi so se povcčali za S(M». V skupini veleobrti so jmeli naprcdnjaki cnako stevilo xlasov, kot Nemci. ker sr) kle- rikalci odklonili ponudbo naprednjakov naj volijo za seda.i njili kandidata. prihodnjič bi lii! pa klcrikalcc za to skupino voljen. Pri enakein številu nlasov odločuje žreb, in ta je odločil v prospch Ncmca. Ic volitvc nain kažejo. da S. I.. S-c ^ Vsc ria.se.« nikakor nc vclja, pač pa da vcljajo zanjo enaki zakoni razvitka, kot za nas ostalc, navadnc sinrtiiikc. »Kranjska liranilnica.« Iz !ara zavoda .k dviiiiiilo mesca prosinca 29i3 strank ,1 in i !- i o n c 57().74J k r o n. Stanje liranilnili vloy sc jc z.nižalo na 4() miljonov kron. Ncnici ¦?. »Viiidisarji« nc inarajo irovoriti naseKU kmtvkcjra jezika, začcli smo torcj «ovoriti z njimi inediiari;diii jczik Stcvilk, ki «a bodo nienda —- razuineli.N a j.v c č b r a n i I n i li k n j i ž i c n a Kranjske in je imela dm M. pr. in. Mcstna liranilnica Ijublianskii. naiiireč 25.(>75. Kranjska hranilnica jili jc imela samo šc 24.S19. Slovcnski zavod jilt ima že 'I15d več. kot ncinški. Prav po slovenski. Casopisi so princsli sledcco novk'o: P c t r o I c j na (j o r c n j- s k c m. Na Jrati v Poljanski dolini je zopct ))riCel bljuvati vedno liujc petrolej, in sicer tia istcm mestu kot lani. .larck. po katerem nc odtcka, jc vsak dan večji. kakor sc po- r(JČa. poln sniradu in poln pravcjta «orljive- Ka pctroleja. Kdor sc kaj zanima za to stvar, se laliko sain prepriča. — Pomislitc čita- telji: iz zemlje tcče petrolej, a nasi drayi Oorcnjci to sporočajo v Casopisc, da zvc to kak Neincc ali ž^id. Ob eneni puščajo, da jiin petrolej tcčc po cesti. Nikoniur pa nc pride na inisei, da bi osnoviil konzorcij, ki bi nc- koliko vrtal. kupil par sodov. polnil z petro- Icjein in prodajal. Zvczc slovciiskih zadniK, kjc stc? Sodba čcške^a knietskcua lista o dr. Krc- ku. I >r. Krck jc ua I »unaju kot poročevalec nar. jfosp. odscka v drž. zboru izdelal načrt /akona proti kartcloni. Casopis »Venkov«. idasilo čcš. krnctov. due 6. t. in. takole prcsoja dr. K. načrt: «Kcšitcv poslanca dra Krcka jc izpadla i z r c d n o u b o k o (iiad ni i r u ch u d C). On sc oinejuje na obrambo odjcmalccv, on zahtcva posredovanje samo pri prodaji kartelskcKa blasa. Kaj vidi mar on zlorabc kartclov res le pri prodaji? Kaj nc ve nič o postopanju kai- lelov pri nakupu surovin, o z a s u 7. n j c- v a n j ii proizvajalccv surovin. neve nic o rajonih. o bojih pridclovalcev pesc? — Za rcsno rcšitev kartclnena vprašanja te- Kn nacrta tcdaj nikakor ni moKocc smatrati. Jc to — nirtvorojcn otrok!« »Venkov. torcj nc očita tu dr. Krck», po- slancu S. L. S., ki boCc biti edina rcšiteljica našcna knicta, nič druKcifa. kot da sc v tein iiacrtu nc ozira prav nič na — kmcta. I'udi f STRAN 22 BELOKKANJKC (SL0VKNSK1 KMKT.) 1909. za našc slovenske kniete bo tak zakon lim večjcKu potneiia. um več tovarcn homo imeli, ki bodo predelavale na naši kmctiji •pricli-lovanc suroviiic. V tent sliič;iju tore.i dr. Kick lie bo nas zanovornik. Državni zbor zaprt. 5. t. m. jc vlada za- prla drž. zbor in poslala poslancc vsled nar. ncmirov domov. 11. t. m. jc bilo pa sestav- Ijeno novo minisicrstvo. kjcr so polen Ncm- eev, tudi Poljaki in Cehi. Ni pa tain .lu- Koslovanov. S. Z. S. vedno trdi. kak fro- zen upliv iina na Ounaju. sedaj sc jc pa ta npliv pokazal: Ko jc ministrski predsednik scstavljal novo ministcrstvo, ni vsem .lu^o- slovanom. kaj šclc S. L. S. kai omcnil tc«a. še manj pa prašal za pojtoje, pod ktcrimi hi stopili v ministcrstvo. Velikanskc povodnji so bile prvc'dni t. in. po Ccškeni, Nemškein itd. Po Čcškcm so vodc siopilc tckoni nekaj nr po 4-5 mc- Irov nad navadno «ladino. Škodc jc na mi- ljouc. Po Ictn jc kmetija trpcla vslcd sušc. po zinii po trpi vslcd povodnji, avstrijski drzavniki sc pa hočejo ijrrati — vojsko. Na cm strani Ijudstvo skoro nc bo iniclo kruha. na druKi se niece na 100 miljonov vcn. Iz Bele Krajine. Z Vinice. Ze Vodnik jc rckel. da jc lena našc zcinlje za pridnc in pametne kmetoval- cc zelo u^odna. Zalibo«. da saina Ie«a in ulodovitost nte nc koristite, ako pa je ta zcmlja prazna. Iz prazne sklede še ni nihee bil sit. -- Prazna sklcda, kntcre sc dr/.i Ic ob robu nekaj sirkovih žjianeev, je oni pro- stor, kjcr raste stclja, resa in brinje. Bclokranjec jc marljiv. Ic zaliboK, da jc prevee zaljubljen v Aineriko. Kcr so potrebc vsak dan vceji, doliodki pa inanjši, priznam. da je sedaj siljcn iti prcko niorja. Bela-Krajina je le na pol polna skleda. In ko bi tudi bila polna. bi za silo rcdila tod bivajoči rod brcz «ozdov. Ko bi p;i bile vse iia.se Kolicave ponozdcne, bi lielokra- njec i>rav laliko zivel brcz Anierike. donia. na svojem posestvii. kot svoj nospodar in nc kot,anicrikanski rob trpin. Ik'la-Krajina ni zeinlja za policdelstvo. ampak za nozdarstvo in vinstvo. Za poljcdclstvo jc Ic nietliska ravan in pa ökoli 10(1 ha zemlje pri I »rapatušii. Vcčino- iiia v nižavi ležeee občine in |)a občine v poljanskih Korali so kameiiitu in Kole, po- lastene s stcljo, reso in brnijem. Tod pa bi laliko rastle vitkc snirekc ter donnsalcBc- lokianjcn nc amcriških dolarjcv, ampak av- strijske cckinc. Vzennmo, da so vrcdnc te uoličave (la- nes en inilijon kron. Ko bi bile ponozdcue s snirekami, bi pa bile vredne 2h miljonov kron. To jc Kotovo vclika razlika. kaj ne •ložc? Ali, da lažjc razuniiš, ti liočeni" raz- jasniti. Ako ti imaš dva ha, to jc približno en oral (joh) stelnika, kjcr rastc stelja, rcsa in brinje. jc ta stclnik k veCjemn vreden -00 K. Ako bi rastlo na tern prosioru 500 sinrck |)o |o K. hi bile to. smrckc vrcdnc 5ooo K in ioo K prostor, toraj, ta «ozdič bi bil vreden 5_?ltli K. to je Jokrat toliko. kakor tvoj stelnik. Ali .ložc mi jc prav posiueliljivo odytovo- ril: »Ciospwd ueitelj, jaz bi zasadil, ko bi smreke hotclc rasti kakor liuiclj na Ccškeni, ki zraste v encm Ictu čez 5 metrov visoko. .la/ vein, da iih ne bi nikdar sckal.« Resnica Jože, tako jc jrovoril tudi tvoj očc in tvoj ded Kotovo tudi. ker jili nista sa- dila. Ko bi jih pa bil zasadil tvoj očc. ko jc jrospodarstvi) prevzel, pa bi jih bil ti že lah- ko sckai. Od takrat je že poteklo 50 let. In ti praviš da iinaš dva stelnika in jih ne po- ticbuješ. ker uakosiš v jednem dovolj stelje. DriJKi stelnik ti toraj ne prinaša niti toliko dohodka, da bi plačal davkeod njcKa. Slu- saj, ko iii bil tvoj očc zasadil ta stelnik s snirekami, bi bil ti danes najboKatcjši kind v lirastti. Tvoj stelnik meri tri oralc. Ko bi ti posckal v njcni snirekc bi po prcjšnjeni lačinin prodal.1500 smrek po 10 K, toraj bi imel brcz truda danes lepo vsoto denarja 15.000 K. In rckcl bi mi sedaj: »Moj oce, bo« mil daj duši laliko, je bil pametcn jjospodar!« AM .lo/.e je bil trda «lava, kakor jc inalo ta- cili pa mi rcčc: »Ali rnoj oče bi bil zivel itak v sironiaštvu čc ravno bi bil meiii smrckc posadil!«' Dobro .ložc, jaz pa-tc vprašam: Ali jc tvoj očc sploh kaj boljšc živel ob stelji. rcsi in v brinjii, ker ni smrek zasa- dil?« Jožc je innolknil. Zato scm pa jaz za- kljikil in rekel: »Zivel je tako, kakor sedaj živiš ti, ob stelji. resi v brinjn, nainesto da bi bil vsaj tcbi in tvojim otrokom prc- skrbt'l boljše življcnjc. Jožc, bo« jc rekel: j-PomaKiij si sam — iir potein ti bom še le jaz pomaxal!« .hr/.c mi ni vcč u^ovarjal. ampak me je še nadalje posltišal s povešeno Jilavo, ko scm inn rckel: »Ko bi bil dobil ti Ictos lö.dOO K za smreke, bi laliko scdaj zivel bcz skrbi do snirti. Namesto doljra bi imel v hranilnici denar. Prcskrbljeni pa ni bill tudi tvoji otroei. Tvoj vnuk na tvo- \icin posestvii pa bi bil zopct posckal smre- ke, katere bi bil ti posadil. To bi bil ti ko- to\o storil. ker bi bil spoznal, kaj je vreden smrekov «o/d. In-tvoji otroei bi se ne po- likali po tovarnah in po rovih v Ameriki. ampak bi v sredi svojili otrok in obdan od rudcčeličniii \-inikov zatisnil svoje trudne oOi. , Skrben «ospodar ne \praša, če bo on od svojcKa dcla koristi žcl, on je tudi zacio- voljeii. ee njevcovi otroei do/.ive sad njc- :KrovcKra truda. Vidiš .fozc. tako inorajo krš- Canski stariši skrbeti za svf)je otroke!<- .lo/.e se je še ta dan zapisal kot elan v kmc- tijsko podružnico in naročil takoj .^OOO smrckovih sadih za 15 K. Najcovoril je pa tudi druxc svoje sosedc. da so letos naroeili v naši obeini čez 15.00(1 siiirekovih sadik. Ako poxozdimo rinše ^oliCave. verujte mi Ainetovalei, da bode našim otrokom lcpšc solncc zasijalo kakor nani sije sedaj. Na.šim kmetskim poslanceni (ako jih sploJi iniauio), pa bi svetoval. da naj poskrbe. iia lie bodo dobivali le oni kmetje denarne pre- inije in častne diplome. ki zredc lepo kravo .i!i pa kohilo, ampak da dol-,e \ prvi vrsti oni posestniki, ki so svoje «oličavc po«oz- dili, kajti naša spas je \- prvi vrsti v pr- Kozdovanju našili jroličav. Kmctski priiatelj. »Plcsni venček« je priredil >(]odbeni kh;*r Mctlika- 1. due mesca iebiuvarija l°0° v prostorih «Narodne CitalnicC' v Mctliki. Jz Poljanskc doline v Beli Krajini. Mi Po Ijanei preieli snio od c. kr. okrajne«a «la- varstva v Crnoinljii razzias z due ,\ uvku- sta 190S št. I5.^s°, s kateriui sc nani na- znanja. da je prevzela razdelitev krrnc Zvcza slov. zadniK« in pa -Oospodarska zveza<< v Ljubljani. Vsakdo. kadar hoče ime- li krmo po zui/.ani ccni, zjjlasi se pri p r i- s t o j n e m ž n p a n s t v u. Nikjer pa ne stoji. ne v o/.iiačeiiein ruzKlasu. ne v mno- «ih druxili uradnili dopisih. da bode le dotiC- ni dobil krmo. ki se prijavi -- reeiino — pri ž u p n i k ii v S t a r c in t r k u. Tern bolj čudno se nam je zdelo, da si je ta Kospod dovolil z pri/.niee razylasiti, da se mora vsakdo pri njeni zulasiti za krmo. I'a kmalo snio prišli do spoznania. da sc jc nioralo l)rcko uradnili rnzidasov za lirbtom —• nekaj ZKoditi. kar ne bode prav v prid nam,. ki snio zaprosli krme pri žnpanstvii. ki je naroCiio poverilo »Zvezi slov. zadru^«. Jr. res, vsi. katerim je župnik naročil krmo, prejeli so jo zc dvakrat mi pa čakamo ill eakamo. Vprašamo: kje je krivda? 'I rdimo z «otovostjo, da pri v I a d i! Ved- no in vedno nam jc po podrcjenih oblastvih naznanjala, da morcino Ic pri občini naročiti seno in, da je dana obeini prosta volja seno prevzeti po »Zvezi. slov. zadruc« all pa po >(i(»sT). zvezi" Nikdar pa ni omenila tc«a. da ilobi le oni seno, ki jo naroei pri »(iosp. zvezi« oziroma njeiiein zastopniku, v našcm slučaju pri starotrškem župniku. Vidce, da sc razdeljcvanje krme le prcdolgo zavlaeu- jc, poslala je naša občina d\ra odposlanca naravnost k dc/.elni vladi v JJubljano. Po- tola/.ilo se jih je in sc jim nasvetovalo potr- pljenje le vprašanje je. kdo od nas bode moKcl s praznim senikom stradajočo živino potolažiti! Pa potrpeli in trpeli smo. J)anes pa moramo odloeno staviti vprašanje na si. c. kr. dez. \Iado v Ljubljani: Kdaj pridemo do naproscne krme? Ali nimate nikiikeKu čuta iiravičnosti vf(;V Čeiiiu drusače raz- Klašate in diii^aee svoje sklcpe izvršujcte? Dosti nas je, ki nimamo niti stota knne več • - lorcj bodi pomoC kar iiajnujnejša. — (io- spodc l.iudskc zastopnike v na.ši dcželni zbornici pa iskreno prosimo, da se potcK'iejo /a našc praviec odločuo in brczobzirno sto- pijo na prstt vladi, ki je žc toliko tforja po- vzročila zlasti v naši dolini. P r i z a d c t i n a r o d n o n a p r e d n i o b e a n i. Kmetijski tečaj v Semicu. Deželni odbor je priredil na Svečnico 2. iebruarja in v sre- do .}. fcbriuirja kmetijski tečaj v Semiču s slcdecini sporcdom: Due 2. iebruarja od 2. do 5. popoldne pouk o Kiioienjii in mnet- nih Kiiojilili (predavatclj vodja Rohrman) in o sadjarstvii (prcdavatelj adjunkt Zdolšek); v sredo .?. februarja od 9. do II. dopoUlne pouk o kletarstvu (predavatelj nadzornik uton. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) STRAN 23. , Skalicky in od 2. do 4. popoldne pouk o kinctijskcMii zadružništvu (prctluvatelj taj- nik Kralj). V DražgoSah pri Zclc/nikih je umrla 27. p. in. V.H. Marija V a j i a r v visoki starosti 84 let. Pokojnica je bila mati Kosp. Jurja Fnjfarja, c. kr. okrajnena sodnika in sod- ncKii predstojnika v Crnoinlju. Iz Novega Mesta. Poljudna prcdavania prireja novonieška eitalniea v letošnji sc/.oni članom in nc- članom, kakor jc naincnjciia tudi javna knjižnica članom in nečlanom. Prcdavaii so iloslej KK.: Or. Sejrula o občinski upra- vi 2 večera, dr. Volčič o ustnem postopanju v civilnopravdiiih zadcvali 1 večer, pro- .^ fesor Majcen o kulturnih odnošajili na Slo- venskem in o razvoiu slovenskcKa slov.stva 2 vcčcra in sodnik Kuder o razvoju in po- meiiu truovine in dciiarnc^a prometa 2 vc- čera. Prcdavanja so bila le srednje dobro obiskana, vendar pa število poslušalccv no- benkrat ni bilo pod 50; začetek Je s tcni str>rjen in uspehi sc bodo «otovo pokazali. treba ic Ic v/trajnosti in potrpcžljivosti In tudi oni sloji prcbivalstva, ki se šc se- daj nc zanimajo za take stvari, se bodo prcbudili in sprcidedali. Citalnica bo prire- jala. ko bodo njeni prostori prenovljeni. tu- di razstave slik, kakor se prirejajo v Simon (ircKorčičcvi kiijižiiiu v Ljubljani. Javna knjižnica iiovomcškc C i t a I- •nice lepo naprcduie. Iz Ictne^a poročila posnemamo te-le podatke: Koncem leta I «OS je imcla knji/nica (»16 vczanih, 11311 nevezanih knjiK in snopičev ter 57 prcpi- sov iKer in rokopisov v vrednosti 433991 kron. KnjiKc so se izdajale redno vsako sredo in soboto od 6.-7. »re zvečer. Izpo- sodilo sc jc na 77 elanskih in 169 neelanskili . ¦ izkaznic 3851 knji«. Knjižnico je podpirala slavna »Mestna liranilniea«, ki je s teni po- kazala razumevanje našili kulturnih potreb. kar ji jc Kotovo v vcliko cast. Tudi »Zdru- ženjc prijateljcv Citanja« jc doscKlo nc baš neznaten uspeh s tcni, da si je nabavilo 40 knjiK iz najnovcjše svetovnc literature, kl se podare javni kujižniri. Kdor je Slovenec, poštenjak in izobražen človek, mora pri- znati, da je bila javna knjižnica za Novo nicsto skrajuo nujna dusevna potreba. Vzorno vzKajallščc je iiovomeška Kimna- zija. Na higijenskih razstavah laliko dobi kolanje, na keiniene pa more poslati vzor- ce čistih baeilnih kultur. I.cscni pod naSc Kinmaziie je pravi simbo! podluKC v avstrij- ski vz^oji. Tak slučaj sc more pripetiti sa- mo pri nas. kot se je pripetil trctješolcu v Novem Mestu: Kcr je pod tako eastitljivc ¦starosti, lczejo žeblji in nje^a. kot lasje iz xlavc. kateri pleša žujia. Ob tak žebelj sc je dijak izpodtaknil, padel s kolcnoni na ]w- doben žebelj in se ranil tako hudo, da je moral v bolnišuico. Tain so «a operirali, zauuidil je do 250 uenih ur in moKoec bo za vedno pokvarjen. Tako se nam n'Hli za ča- sa >Velikih moinentov«. Novoineški »Sokul« ima sedaj tudi ženski ''ddelek, ki se prav inarljivo vežba v telo- vadbi. Vaditelj naše^a društva poučuje tudi na deski ljudski soli telovadbo, kjer je bila doljio Casa popolnoma zancniarjena. Vzrok temu je v nasili žalostnih Ijudskošolskih raz- nicrah; našc mesto ima namrcC še zmeroni frančiškansko deško Ijudsko ^olo, kakor pred sto letji. Pre/idava novomeške »Narodne čitalni- ce« se prične letošnjo poinlad. Naerti so /e izdelani in stavbni odsek je odstranil vse ovire, ki so bile izvršitvi z^radbe na poti: ccz leto in dan bodo imcli člani društva pri- jetno in okusno opreinlienc prostore na raz- polajco in tako se bo društveno zabavno in kulturno življenje še bolj razvilo. To bo v cast Novemu mestu, ki niora v resniei po- stati dolenjka metropola, središče in ounji- šče vseKa narodnejra in kulturncRa življcnja na Dolcnjskcin. Iz Amerike. Narodna po/.rtvovalnost naših bratov v Ameriki. Vsein slovenskim društvom do- ina in na tujem, ki niso ravno v denarnih ne|)rilikali. bodi za vzbujevalni vzgled ^Slo- vensko podporno društvo sv. I'etra st. 50 v Brooklynu«. To društvo je nainreC pri- stopilo naši prepotrebni vseslovenski šolski družbi sv. Cirila in Metoda kot podpornik z letnim prispevkom 50 K. Ravnokar je pri- poslala banka 'I'rank Sakser iz New- Yorka že druj;<) letnino imenovaueKa drustva. Obenem ie dobilo vodstvo »Hr. sv. Cirila in Metoda« navdušeno pismo od bla^e podpornicc v Hrooklynu. V pisnui pravijo zavedni brooklynski rojaki: »Naša srčna želja je, da bi dobila družba sv. Ci- rila in Metoda izdatne podporc iz Amerike, zlasti sedaj ko vidimo, kako liudo vas sti- skajo sovražni dementi. Dal Bok, da bi se našla darežljiva slovcnska srua krizem sve- ta in Vas podpirala tako, da bi Vam bilo inoKoCe priti do zdavno zaželjencKa cilja, spoditi sovražnc čete z domače «rude ma- tere Slave. Zelimo Vam v tern letu blago- slova z nebes in ninogo uspchov!« K teni idealnim bescdam «oreče domovinske Iju- bezni pristavimo sami »Aincn« to je — »zgodi se!« — Vscm rojakom doma in na tujem posebno vscm driištvom, družbam in korporacijam pa bodi brooklynsko podpor- no društvo zvezda vodnica v eustvovanju in delovanju za našo cdino obrambno dru/.bo. Lev Nik. Tolstoj o priklopljenju Bosne in Hercegovine k Avstriji.*) (Dalje.) F. I Od časa, ko se je rodila historiCna druž- ba, do našc dobe so vselej in povsodi drža- vc zatiralc narode. Ali se naj iz te«a sklc- pa. da jc to zatiranje nerazrušno zvezano s človeško družbo? (lotovo nc. Kakor jc bila historična država neizo^ibno zlo v pro- Slosti, tako bo morala tudi prejc ali sleje po- poJnoma propasti. Bnkimin. *) »Slovcnski N.irotl« 19. XII. OS. Cesto projdašatno zakorie za modrost svojih oCetov. To je sniiio zmota. Zakoni so bili često samo posledica strasti naših i)red- nikov, njihove strahopetnosti, zavisti, sa- moljubja in hrcpenenja po moči. Dolžnost nas veže, ne, da bi jim robsko sledili, mar- več da jih obsoiamo razkrivajoč njihove napake. (jodvik. | Ncka srbska dama se je obrnila na me s prošnjo, naj povcin, kako mislim o nedav- no te«a izvršcnem priklopljenju Bosne in Hcrccjioviric k Avstriji. Odjcovoril scm .ii na kratko, no, pri tej priliki ra/lo/.im rad, kolikor je mojcoee jasno in podrobno svo- jc misli o doKodku onim, ki se morda za to zanimajo. Moie misli o tern so sledeCc: Avstrijska vlada se je odločila pronlusili narode v Bosni in HerceKovini, ki do zad- njcKa časa še niso spacJali v po|>olno oblasi avstrijske nionarliije, /.a svoje podanike. to je prilastila jc scbi pravico brcz soKlasja teli narodov samili razpolajrati s proizvodi dela in življenja več sto tisoč ljudi. Ta aneksiia je povzroeila sktipne diplo- matske UROvorc druKih vlad in veliko vzne- inirjenie med slovanskimi narodi. zlasti pa incd srbskim in črnonorskiin, };aprav zelo navadcii. vedno sc ponavljajoči do^odek. Kno izmed vcčjili razbojniških Knczd, ki se nazivajo velike države, ki s pomočjo vsakovrstniii pr.evar, laži in vsakovrstniii prestopkov zopcr najenostavncjše zahteve nravstveno- sti drže v strahu pred sabo milijone in mili- jone ljudi, ropajoč jih — cno izmed takih Knezd se je odločilo, razširajoč vedno boljin- bolj svojo moč nad nicmu docela tujimi sto- tisoči slovanskcRa plcmena, odkrito utrditi to svojo inoč ter pro^lasilo. ko je napočil zanj u^oden trnotck, da smatra cdslej one narode docela kot svojc podanike. Razbojniško jenczdo to, ki se jmenujc avstrijsko cesarytvo, jc racunalo.na to, da bodo driiKA cnaka razbojniška jrnezda, za- poslena v danem trcnotku s svojimi zadeva- mi, pripustila ta rop brez zahteve, da se vsakemu izmed iijih prizna pravica udelc- žiti se tejra Krabeža. No, zjtodilo se je, da so kolovodje dru- jrih, enaki'i naprav poželeli. da se udeleže tejia ropa in evo, že vcč tednov razpra- vJjajo, kakor je to navadno pri tatovjh, v svojem tatinskem žar^onu o vsakovrstnih ancksijah, kompenzacijah, kongresih, konfe- rencah. deklaracijah itd.. in sc ne morejo zediniti za kakrsuokoli reSitev. (Haijt.) Razne vesti. Cerkev se zru^ila med mašo. Bern. Svi- ca, 10. I. 09, — Med službo božjo v že stari cerkvi v Sittenu sc je poslopje ncnadno zrušilo in skoro vsi navzoči so bili usmrčeni ali ranjeni. Siedila je divja zmešnjava, in ric- kateri. ki so utekli, so sklicali sosedno pre- bivalstvo, češ, potres se je pripetil. STRAN 24. BELÜKRANJEC. (SLOVL'NSKl KMliT.) \9W. (ia.silci in vsi vaščani so l)ili takoj na licu mesta. Cez cno uro so izpod podrtin i/.ko- l»ali 40 trupel in 60 ranjencev. Bati se je. da je še več trupel v ra/valinali. Poročnik dobil in — izjjubil glavni dobi- tek. Neki «raški poročnik je zadel ulavni dobitek tiirškili srečk v ziiesku 600.000 krön. Porouiik je imel številko svqje sre- čke zapisano v svoji beležnici. Sedaj je sre- eko pričel iskali iti je spoziial da jo je ztfii- liil na vojaškili vajali ali pri opetovanein preseljevanju. Poročnik jc seveda ves obu- pan, ol)lasti pa mu ncmorejo nie pomagati. Casi se spreminjajo. Ko bi bil jaz kralj, to je bila želja kmeta - tlačann. Kmalu se !)o stvar obrnila. Kako propadajo nektere rodbiiie, ki so svoj čas po božji niilosti vla- dale narode, t. j. na njih račun dobro živelc, kaze slueaj zadnjejja potomea hivše srbske kraljeve rodbine Obrenovičev. Nczakon- ¦•l—14 let star, se sprcjme takoj v trgovino z mcšanim bla- gom pri Anton Zupc-u v Črnomlju. Za kratek cas. Dvoiiiniio: Brivec A. je res sineštn Clovek. ker brije velikokrat norce.« (i o s p o d, k i v i d i, kako barbarsko pretepata dva ptiijska Newica na tleh leže- čc«a Sloverica: Pustite an vendar, saj t;i- ko stoka.« 'I'oda prctcpača odvrneta: >Rav- no zato sra bijeva, ker bindiš stoka.* tiios'Potolaži se vendar, osem dni si že prestal.'< Brez volje. Odvetnik: »Poslednja volja Vaše^a soproKu jc bila, da prenioženje dobi sirotišnica.« Vdova: »To je Oiidno, saj moj inož ni imel svoje volje.« V odločllnern trenolku. Zdravnik nevarno obolelemu paeijentu: >^Nie ne pornaxa, sve- tujem vam, da se daste s svojo nevesto poročiti.« - Bolnik: >No, če niislite tako. naj bo, toda sam bo« vas varuj, Ce se po tem pozdraviin!« Klobiik: »Torej, milostljiva, kateri kls>- buk naj Vam pošljem, večji ali manjši.c — Oospa: >Pošljite mi veeje^a, inoj mož je ta- ko že na vse pripravljcn." „Kampagreš?" »»Kam neki, v Semič ___________k Zurou!'« ; — »I'o kaj?« — »»Spomlad je tu! Tam .• dobiš vse, ako rabiš dobra, zanesljiva SO- "• , mena: (najboljšo deteljo, peso, korenje, ] trnvna, vrtna itd. semena) — Potem trtnih . ikropilnic, kl se nikoli ne potarcjo, njih posair.ezne delc, nnjmočnejso galico, ličje, itd. itd. — Posebno močno hlačevino sukno itd. Vse to dobiš, sosed, zato pa kar ¦ hitro z mano, ker izvrtno nama potreže Prva slovenska trgovina PEVC & KOŽELJ v KOCEVJÜ V hiši slovenske ^>Kočevske posojilnice«. Odguvorni urednik: Jo/.e Re/.ek. Izdajalelj: Kon/.orcij Belokranjec v Pragi. - Tiskarna: Dr. lid. üregr a syn v Piagi.