164. številka.
(t Trato, t fc)Nk zvsfcor dia 28. iecMkri 1897.)
Tečaj XXII.
„JBDKl
lakaja po trikrat na Mn v teatih ia-OaajUi Ob tovnih, ć«IMklh i* aohotAh. Zjatranjo ia danje ia-
haja ob 6. ari sjatraj, nitrso p« ob 7. ari režer. — Ob »j ko iidanje itue : « jedoaaeaee . f. 1.—, liTn Avitrt]« (. 1.50 ea tri BN60 . . . 3— , „ . 4.J0 M> pol lota ... 0.— . , , 9,_ »» »H leto ... 18.— . , 18__
NarttalM j« pliimtl npn| M nriil« »r«* pr1l«ž«M ii7iiilii m igrava m
ozira.
foaaaifino številka *a dobivajo t pro-
daialnioah tobaka v Ir&tu po S nrft. (■▼en Trata pa « »tč.
EDINOST
Oflaai M raiaaa pa tarifa t potita; u aaelove t dob«Umi Arkaa a« plača., proator, kolikor obaega na»odoib vra I Poalana, oatartnioe in javno tahvalo, ■oći oglaei itd. a« ra^iinuio pn nnod o
▼ai dopial aaj ao poiiljajo uT«dnt»tv nlloa Caaeriaa it. 18. Vaakc puao »».t biti frankovaao, ker nefraakovaaa a« J3 (prejemajo. Bokopial ao a* traAaje.
N^'OĆBIIIO. T«KlimifllP IX uicii*«« «Pr* jot*M upr avntntvo uliea Malino pit« oolo hit. S, II. nadat. Naročnino in ogla«« je plačevati laco Trat. Oilpr'o rokUrna oije ao prut* po*tr«ine.
«1
itnopski.
r oNumN J4 mod".
Našim zasramovalcem.
(Drogi članek.)
Ako pridodamo še, da naa .Delavec' ožita slednjič jezavitstvo, verjeli nam bodo čitatelji, da se je to glasilo socijalist,iSkih roditeljev nazaerjalo do sitega, kakor najbolj kričavi vrabec v trsju. To nam vsiljuje menenje, da so velemožni voditelji slovenske demokracije in zajedno ponižni sloge sovražnikov naroda slovenskega jeli postajati jako — nervozni. Kdor si je ohranil duševna ravnotežje, o tem si niti misliti ne moremo, da ne bi poznal drnzega sredstva, nego psovko, in da jna bi se sramoval takega početja. Jako sumljivo inamenje je to za „sodruge", da jim je, čim hote pobijati argumente, hitro psovka pod prstom.
Mi obžalujemo sodroge prav iskreno, da so zašli v tako daševno dispozicijo, ali pomoči jim ae moremo, prav zares ne.
Sedaj pa preidimo k onemn, kar vendar-le Štrli stvarnega iz umazane kalnže prostaičin ,Delavčevih" in .Svobodinih"! Kar po vrsti hočemo odgovarjati, kakor sta pisali rečeni glasili. Konsta-tojemo pa že sedaj — in to prosimo, da si obdrže dobro v spominu naši či.atelji, ker je izboren po« datek za konečno sodbo o voditeljih socijalne de-mokraoijo —, da „Delavec" iu .Svoboda* le krl-tlknjeta postopanje državnozborske večine, da pa se boječe izogibljeta nojni dolžnosti, da bi opravičila zvezo ovojih poslancev z nemškonacijonalno idejo — kar znači pregrešek proti načelo .mednarodnosti' — ter zvezo z mednarodnim kapitalizmom, oziroma se stranko nemških advokatov, nemških tovarnarje? in nemška plutokracije. O tem molčita .Delavec" ia „Svoboda", a kričita tem silneje na nas, de ne bi opazile nerazsodne mase na sedanjih voditeljih socijalne demokracije, kako drzno in lažnjivo igro moreja uprizarjati ljudje tndi z lepimi idejaai — kakor je n. pr. ideja socijalne reforme v zmislu oglajenja ostrosti v človeški družbi — z načeli in programi. Vemo sicer, đa zveni to že banaluo, vendar ne moreao dru-
PODLISTEK.
------a
Nekaj iz Brkinov.*'
(Narodna blago, uredil Ivo Tro i t.)
Krstni običaj: Mož, čegar je otrok, gre takoj po rojstvo svojega deteta k znancn, da bi mn držal otroka h krstu. Drugi dan gresta boter in botra k porodnici po otroka, da ga odueseta h krstu. Oče otrokov jima da 1 goldinar, velik kos gnjati (pršuta) in celo potvico. Goldinar jima je dal zato, da ga po krsto zapijeta v krčmi, zraven prigrizujeta od gnjati. Z otrokom prinesa botra 1 litar vina na dom. Prej so imeli gotovo tako drugo mero, ker liter je zelo malo tradicijonalna jednota. Porodnici povrneta botra darilo s tem, da jej botra prinese čez par dni v dar: poln vrbaa belega ki uha in potvic, 40 jajec, 9 funta masla, 2 funta sira, pol kilgr. kave, 1 kilgr. sladorja. (Tudi kava in sladkor morata biti v prirastek novejega časa.) V povračilo jej daje mati otrokov, jedno gnjat ali pa povabijo čez nekaj časa vso družino v goste.
V slučaju, da dete omre, mora je botra obleči, mati pa jo kliče z družino v goste I
Na božični večer. Vsako orodje, ki je kje zunaj, mora se spraviti pod streho. Ta večer denejo po i aizo kol, napolnen se senom, in gorjd
gače, nego da rečeao, da so ti sodragi podobai tatu, ostavivšemu ravnokar mesto svojega „dela" in drvečemu po ulici kričaje : Primite ga, primite gal Ljudje so jeli res drveti p« ulicah za nepo-znancem, katerega naj bi prijeli; navihani ozmovič je spretno porabil nastalo zmešnjavo in je — odnesel pete. Naši socijalisti se zvesto drže te mnogo-izkušene taktike. Tudi oni kriče: Primite jih, primite jih, „tirane* in .hijene", ki pijejo vaše kri in ki se maste ob vaših žnljik I i namen kričanja ? Jedino ta, da aotijo pojme, da delajo zmešnjavo, da zavijajo resnico, ali pa jo, kakor hitro je potrebna tako — potajujejo popolnoma.
Takov zavratiii manever je trditev „Delavčevo", da je bila slovanska kršč.-narodua zveza vladna stranka in optima forma. Tako trdi .Delavec", zanašaje se na lahkovernost svojih čitateljev, dočim ve sleherni pel. boaopetec, da se je sedanja večina v državnea zboru zasnovala za hrbtoa in p r o t i v o 1 j i v 1 a d e, ter da je bil glavni greh grofa Badenija in sajedno tndi vzrok njegovim oevspehom ter tudi njegovemu konečnemo padu ravno ta, da nikakor ni hotel vsprejeti programa večinel Krščansko narodua zveza slovanska le pač bil i del večine, vladna stranka pa ni mogla biti že iz tega jedaosUvnega vzroka, ker nI bilo nikoli pravega »ogla j* uueit večino iu vlado. Vse to so notoriške in — kakor rečeno — slehernemu poznane istine. To je: slehernemu, ki je opazoval dogodke z lastnimi očmi in je navajen misliti svojimi možgani.
No, .Delavec" navaja par slučajev, da bi opravičil svoje trditve. Govori o predlogih za zvi< šanje podpor poškodovancem po elementarnih nezgodah, o lex Falkenhajn in o razpuščeuju organizacije železničarjev.
Češ: slovanska krščansko narodna zveza je glasovala zoper zvišanje, pač pa je glasovala za zadnji dTe odijozni in svobodi nasprotni stvari.
Tu imate tislo taktiko socijalistiško, ki pripoveduje le pol resnice, seveda vsikdar le ono polovico, ki mače lepo luč na njih, a grdo na oas.
Resnica je, da je večina glasovala slednjič za vladoo predlogo o podporah, a resnica je tudi, da so se tudi njeni govorniki potezali za zvišanje 11 Mej drugiai sta potrebo zvišanja pordarjala najodločneje tudi naša zastopnika iz L tre. In še le potem, ko so videli, da vlada nikakor noče privoliti v večo svoto, so ie ndali v opravičeni bojazni, da se stvar utegne izjaloviti ali vsaj zategniti, Bog ve kako na dolgo, čemur bi bila posledica ta, da stradajoče ljudstvo ne bi dobilo ne predlagane veče, in ne one manje svote, v katero je privolila vlada II Tako so stale stvari in naši poslanci s* postopali povsem pametno, da so vzeli raje nekaj, nego pa nič. Svota je sicer majhna za toliko bedo, ali nič bi bilo še manje. Potreba pa je bila nnjna, ker ljudstvo strada!!
No, ker so že „sodrugi" toliko srboriti, da izzivljajo diskozijo o tea predmetu, pa bodi jim: pribijmo, kako so v tej stvari postopale nemške skupine in z istimi zvezani socijalisti! 1 Pribijmo tn, da slavna obstrukcija ni imela usmiljenja niti z — stradajočlmi. Neizprosno, kakor je aožno le v divji strasti ali pa v preračunjenem herostrat-stvu, so uprizarjali dan za dnem divjaške prizore in so provzrofiili, da so minoli tedni in tedni — vlada je prišla s svojo predlogo v zbornico že meseca septembra — predno je zbornica poslancev mogla rešiti to stvar — ki vendar ni v nikaki dotiki ni s politiškimi, ci narodnimi prepiri, niti ne z vprašanjem o socijalni svobodi — marveč je to vprašanje zgolj človeškega usmiljenja, vprašanje — srca!! Onia, ki so preprečili v svojem divjaštvo sleherno delo za socijalno reformo, onim, ki so onemogočili zdrnženje avstrijskih strank za urejenje našega razmerja do Ogerske na pravičneji podlagi, onim, ki so bezoiškimi ekscesi svojimi spravili avstrijski parlamentarizem na kant, je zapisati v aeodpnsten greh, da je zbornica tako pozno rešila to vprašanje, da je bilo sploh nemožno predpisano ustavno rešenje, ker gosposka zbornica ni prišla do tega, da bi bila vsprejela predlogo. Še le sedaj, neparlamentarnimi sredstvi, pomočjo §. za
onemu otroku, ki bi se ga dotaknil, kajti vse leto bi bil pola mehurčkov po životo. Seno razdsle po-tea med živino.
Na kresov večer. Volarji priženejo živino s paše domov, predno je zatonilo solnce, ker ■e boje, da jim ne bi copernice pomolzle krav. Že kaano zvečer zapalijo vaški fantje kres, ob kojem uganjajo burke. Dekleta ga pogase, Potem gredo fantje in dekleta po vasi iu pred vsako bišo pojo pesem o sv. Ivanu; zato berejo pot^m dekleta pie nico, katero prodajo. Za skupljeni denar kupujejo lepotičja za oltarje na planem o sv. Rešuje« telesa.
Ako je umrl materi prvorojenec kmalu po porodu, aora mu naaolziti nekoliko svojega mleka v rakev, da je ne bi potem zgubila.
b) Pravljice (o sv. C i p r i j a n u).
Nekdaj je živel ubožen mož z družino. Žena mu je rekla : „Idi kaj zaslužit, sicer pomrjeao od glada!" Mož jo je ob >gal. Vzel je aeh ter hajd v svet. V neki saaoti srečal ga je gospod, ki ga je nagovoril: ,K»m greste P" Mož se je odrezal: .S trebuhom za kruhom !u Ta ga je nadlegoval, kaj da je prav za prav temn vzrok, dokler mu revež ni povedal svoje bede. Gospod mu je rtkel: .Dam vam denarja kolikor hočete, sumo izročiti mi morate ono stvar, ki pride v vali hiši na svet*. Mož je mislil, kaj bi imelo priti na svet; slednjič sa
je spomnil, da sa doma kmalu mačka omoči. Sled-' njič je bil zadovoljen z gospodovim predlogom. Ta ! mu je osul v meh kar mernik denarja. Ves vesel ' se jo podal mož k svoji ubogi družini. Ko je prišel doaov, povprašala ga je žena, kje jo dobil toliko denarja, ker neka čudna moč jo je presonila. On jej je dopovedal vse. Kmaln sta prišla na to, da je mož izdal otroka hodiču, ki ima kmalu priti na svet. Čez sr kaj dni je dobil res mož zalega fantiča, ki je kaj ftitro rastel. In pozneje, koje delil oče otrokom kruha, dal je njean vselej zadnjemu ter zraven mils vzdahnil. Fantič je kmalu opazil to spremembo ter jo povpraševal očeta po vzroka, a ta mn ni hotel povedati. Navadno mo js rekal: ! „Ker te imam tako rad", Deček je odrastel ter rekel očetu: .Idiva v gozd razsekat ono bakev !• Šla sta. Ko je zatolkel fant vse zagvozde v raz-klad, je rekel oče: „Kaj pa storiva sedaj?" Deček je odgovoril: „Jaz mahnem dobro se sakiro, vi pa segneto ta čas po zagvozde v les". Fantje re> mahnil, pa odtegnil sekiro, ko je imel oče roke v razklado ia je začel vzdihovati. Sin ga jo vprašal : „Ako mi ne poveste, zakaj milo vzdihate, ke-dar mi dajata kruha, ne otmem vas". Oče, v sili ma je povedal resnico. Fant, videči, da je izdan hudobi, se je poslovil od očeta ter se odpravil v
(Prida še).
r
silo, pomočjo cesarske naredbe je rešena st>ar de-fiuitivDu m bodo jeli dobivati poškodovanci ono malo podpore.	<
Ako ob kateri priliki, se je ravno ob tem vprašanja obstrukcija pokazala v aveji najgnasneji luči in eocijalistiiko glasilo je toliko drzno, da se J še sklicuje na pojave take zdivjanosti, na katerih pojarih ao imeli svoj pošteni del zasluge ravno — socijalistički poslanci!! !j
Sloven.-ka javnost pa naj sodi sedaj o ljudeh, ki zahtevajo veliko le v ta namen, da ljudstvo ne pride tudi do malega.
Slovenci in bodočnost.
Govoril drž. posl. dr. Žitnik na shmiu katol. polit, društva v Ljubljani dne 19, decembra 1897.
(Dalje.)
V Windischgraetzovem koalicijskem minister-stva se je nemški liberalizem še vedno vzdržal na nogah, dasi že starikav in metlav. Imel je še toliko moči in zaslombe, da je zopet preprečil volilno reformo. A ministarstvo je padlo ob celjskem vprašanju.
Ko je grot Badeni prevzel vodstvo avstrijske notranje politike ter izjavil v zbornici, da hoče voditi in ne kakor medved na vrvi hoditi za nem-ško-liberalnimi vodniki, tedaj so se mnogi posme-hovali njegovi« begedam. Jedni niso vedeli, kam merijo te odločne besede; drugi so od pusice zadeti ponosno dvigali glave, češ, da Avstrija je in ' ostane nemška. Kakor Katoni so se nemški liberalci vstopili pred Badenija ter mu v togi ponujali ! .boj ali mir".
Danes moremo pravičneje soditi Badenijevo politiko. Imel je dobre namene, a slabo taktiko. Hotel je polagoma uveljaviti vladarjevo željo, na praviti mir med avstrijskimi narodi, oživotvoriti narodno jednakopravnost, resno pričeti z socijalno reformo. Toda previsoko je cenil svoje moći, prenizko okameneli nem^ko-liberalni zistem, ki mu je delal ovire vedno in povsod.
Krščansko-socijalno gibanje je rušilo okope liberalne trdnjave. Na Dunaja in okolici je dr. Lueger s svojimi pristaši zajel liberalni tabor. Povsod po deželah ae je širila naravna socijalna in politična reakcija proti židovsko liberalni »dri. Vzbujal se je «opet pravi avstrijski, ljudski živelj, javno življenje je dobivalo krščanski značaj. Tnje bil trenotek, da bi bil gr»f Badeni zasukal dr- 1 žavno ladijo po svežem vetrn ter vrgel s krova ; vso staro nesnago in težo, pod katero je hrepel * in omagoval državni stroj. Zamudil je lo priliko; vsled nemško-liberalnega pritiska od vseh straaij \ ni priporočil dr. Luegerja v potrjenje dunajskem županom. Toda grof Badeni se je kmalu prepričal, da krščansko-socijalno gibanje izvira iz ljudske dnše in ima toliko stranskih pritokov, da ga ae • zajezi nobena sila. Posledica je bila, da je dr. Luegerju dne 27. aprila 1896. odprl vrata ua ce- ' sarski dvor. Ta dogodek je mejnik v najnovejši 1 zgodovini avstrijske notranje politike. Naj danes sodi svet o dunajskem antisemitizmu kakorkoli, jaz i sem se vedno prepričan, da im h navzlic navidezno j sumljivi« prikaznim zdravo jedro, krščanski, ljud- j ski in avstrijski značaj.
Nemški liberalizem je grofa Badenija sedaj i napovedal boj do skrajnosti, zašimeio in zavihialo : je v gozdn liberalnega časopisja. Volilno reformo je i imel grof Badeni pod streho, pod kapom je stala j preperela nemško liberalna stranka. Da reši zadnje svoje postojanke, prelevila se je v nemšlro-napredno j kliko ter iskala sladkim obrazom zaveznikov ! povsod, celo pri socijalnih demokratih. Zadnje dr- \ žavnozbomke volitve so razbile močno liberalno j falango, janičarski polk. Zgubila je tla med zavednim ljudstvom ter uaSla zavetja le v trgovinskih zbornicah in nekaterih mestih.
A klika ni še obupala; pričakovala je, da jo grof Badeni pokliče v parlamentarno večino. In ko sta izšli jezikovni naredbi za Češko iu Moravsko, ie vedno je liberalna kl ka prežala pred Ba-denijevimi vratmi.
Istina je in ostane, da jezikovni naredbi nista bili vzrok liberalni obstrukciji, kajti že pred objavo je bila vsebina znana liberalnim voditeljem. Dr. Kuss je že leta 1895. v deželnem zboru češkem nagU-šal potrebo, da so uradn ki vešči obema deželnima jezikoma, in dr. Fix je predlagal v deželnem sbora moravskem, naj se oba dežolna jezika v
srednjih šolah uvedeta kakor učna predmeta. Jezikovni naredbi sta torej le pretveza, prazen izgo-vdr za vse surovosti, ki jih je uganjala ta stranka pod vodstvom političnega pustolovca Schonererja.
(Zvršotek prih.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 28. decembr« 1867.
- Goridki deželni zbor. Iz Gorice nam pišejo : Naš deželni zbor je imel začeti svoje letošnje redno zasedanje danes 28. decembra; a ni ga začel, ker slovenskih deželnih po-slancevnibilov sejo in tako je bil zbor nesklepčen. Slovanski deželni poslanci izjavili so že dne 3. februarja t. l.,da se ne morejo udeleževati sej deželnega zbora, dokler se jim ne di poroštvo, da se resno miali n» preustrojitev deželnih razmer. Ta glas slovenskega naroda po (njegovih zastopnikih je bil brez uspeha na ušesa vlade in ita-talijanakih poslancev. Zato ni ostalo slovenskim poslancem druzega, nego da so sklenili, da ostanejo pri omenjeni izjavi, kajti razmere v deželi se niso zboljšale čisto nič, pač pa poslabšale v marsičem. Ker italijanski poslanci za se nimajo potrebne večine, ni bil zbor sklepčen in se ni mogel otvoriti.
K položaja. Kakor posnemljemo iz vladnih glasil, se skoro zaključi XIII. zasedanje drž. zbora žalostnega spomina. Da-li je nade, da bode XIV. zasedanje ugodneje. Za sedaj se bode vladalo t znamenju §. 14 avstrijske nstave. Tako izide skoro naredba, s katero se določi proračunski provizorij za dobo 6 masecev, potem naredba o nagodbenem provizoriju z Ogersko in ces. odlok s katerim se določi obojestranska kvota za ukupne potrebščine. Pa tudi na Ogerskem so se parlamentarne stvari aa« motale tako, da si bodo morali pomagati z na-redbami, ker m skoro nikake nade, da bi se rešil nagodbeni provhor j parlamentarnim potom.
Sttdmarka v Trsta. Ker v Trata menda ne zad/>str,je beneški sv. Marka s pritiklioo svojega leva vred, se je naselil v našem mestu še nemški Sit Mark a. In ta „siti* Marka ima 2e toliko pristašev ob Adriji, (namreč baje 270), da že lahke prireja pod svojo firmo predpnstne zabave. Tako zabavo bodo im6li Sitmarkovei dne 15. junovarja prih. leta. Počutili se bode prav po domače .frisch-fromm-liOhlich freiu (in — .feucht" ! Dodatek stavčev,) in bodo napivali nemški jednoti, ki sega od Delta pa do Adrije.
No, namero BSttdmarkeM smo osvetlili 2e dovolj svojim čitateljem, da nam ni treba o tem razpravljati na široko. Le jedao hočemo omeniti o tej priliki. Drultvo .Sttdmark* je zasnovano is gospodarsko-političnih namenov, kakor je sploh malo ali nič nemških združevanj v deželah neneia-ških narodnosti zasnovanih ii namenov brez politične podlage. Zlasti pa je izzivajoče politične tendence vse, kar snnjeje Nemci na slovanskih tleh. Na jugu avstrijske države, kjer je domovina južnih Slovanov, so si zasnovali „Siidmarko", društvo, če-gar ime skoro neprikrito izraža naslov južnega dela Nemčije, ali .Južno Nemčijo". Kajti, da smatrajo politiki Velikonemčije tudi našo državo že danes za Nemčijo, brez ozira na ogromno večino slovanskega prebivalstva Avstrije, to je znana stvar. Potemtakem je društvo .Sudmark" odločno političnega, a tudi izzivajočega značaja, ker isto pomenja v prvi vrtti pridobivanje gospodarskih, materijalnih lastin na jugu države, pridobivanje, n katerim je tesno in namenoma spojen narodni moment. S tega stališča je tadi zasnovanje društva „Siidmark" na tržaških, kakor nenemških tleh, več ali manj izzivajočega značaja, ker ima društvo svojo politično podlago.
Nam, kakor rečeno, ne imponnje nemško gi* banje na tržaških tleh toliko, da bi se tresli od groze, a istina je in ostane: da si jeden sam strel, oddaa ua meji, še ne pomenja vojne, pa je vendar razžaljiv za državo, kateri je veljal ta strel. Isto-tako izzivajoče je za nas snovanje „Sttlmarke" na tržaških tleh.
Državni poslanec dr. Ferjan5i5 o sedanjem položaja. Minole nedelje je imelo po-i litično in gospodarsko društvo za Notranjsko svoj j javen shod Na shodu je govoril drž. posl. dr. j Ferjaocič razsežno o političnem položaju sedanjem.
i K njegovim izvajanjom se povrnemo prihodnjič. Ze danes hočemo navesti ta le izjavo, dotikajoče se vprašanja, ki je za sedaj najaktuvelnejega pomena
za vse Slovence, vprašanje pomirjenja na Kranjskem. Dr. Fer. je rekel: .Pozabiti je treba, kar je bilo. Tndi v tem pritrjujem nasprotnemu govornika (dr. Šašteršiču). Rekriminacije morajo prenehati, »icer strasti vsplamtč na novo.
Pa ne samo to, stranki v celoti, to je pristaši jedne in druge, morajo pritrditi takemu dogovora, sicer se dela račun brez krčmarja. Ni misliti, da bi kakoršenkoli dogovor poslancev bil trajen, če se mu ne udajo pristaši strank. In z ozirom na te vprašam gospoda tovariša, ali more zagotoviti, da njegove besede odobrava vsa njegova stranka in ali daje poroštvo, da vsa stranka hoče tudi držati ^to, kar dogovor* njeni zastopniki z nasprotno stranko F Če so vsa ta vprašanja povoljno rešena na nasprotni strani, potem bi jaz sodil, da na naši strani bi se ne bilo bati težav.
Toda ne motimo se, nasprotje ne sestoji samo v mišljenji, ono sestoji poglavitno tudi ▼ marsikakih gospodarskih zasnovah in le-te se čedalje razsipajo in postajajo številueje in te st sporazumljenju veliko 'bolj na poti, nego načela.
Vse to se pa ne da poravnati in vblažiti na jedenkrat, a če poslanci obeh strank stopijo v posvet, morali si bodo dati odgovor na vsa ta Vprašanja. S tem nočem reči, da bi ne kazalo pričeti se razgovarjati, ravno narobe mislim, da bi se stranki ▼ deželnem zbora lahko sporazumeli najprej o preporaih vprašanjih, ki so predmet deželnega zbora, v ta namen, da se rešijo, kakor hofieti oni, ne pa, da se rešajejo tako, kakor hoče tretji. To bi bil začetek sporazumljenja in če se obnese, bil| bi poroštvo sporazam-Ijenja mej strankama v širšemjsmisla in aa širši podlagi.
Gospodje od katoliško narodne stranke imajo torej besedo in preverjen sem, da njih odkritih dobrih namenov ne odkloni narodna stranka."
Turška nasilja t Makedoniji. V Makedoniji vre zopet. Olasom poročil u Bolgarije so zagrešili Turki v štirih mestih in 30 vaseh v Makedoniji nasilja proti tamošnjim bolgarskia podanikom. Vsled tega se je zasnoval v Bolgariji odbor, ki je v svojem oglasa pozval bolgarski narod aa boj proti Turčiji. Turki se izgovarjajo^ da so izvršili omenjena nasilja radi tega, ker so Bolgari baje umorili jednega boga iu jedno turiko devojko, ter da so našli pri Bjlgarih mnogo orožja in spisov, poživljajočih na upor.
Različne vesti.
.Nafta Sloga" o umirovljenju namestnika vit Riaaldinija. Označivši podrobno vse delovanje bivšega namestnika primorskega piše glasilo naših bratov istrskih: Mi se ne veselimo na nesrefti druzih in tako se ne veselimo tudi na pada aoai-telja nesrečnega zistema, ki je vladal do sedaj ▼ Primorju, in vzdrževatelja neznosnega stanja našega naroda na jugu monarhije. Ali, četudi se ne v»se« limojna tem padu, jemljemo ga vendar zadovoljstvom na znanje, ker vidimo v tem zopet uveljavljeno tiste veliko resnico, da je vsaka sila le ta nekoliko Časa, a Bog za večno; da se rušijo države in prestoli, da padajo cesarji in kralji, da se pognbljajo nasilniki in mogočniki — da pa ostajajo narodi, ki vbrnjejo f Boga, ki žive po Njegovih naukih in ki opirajo svoj obstanek na zdrava načela, na zakone in merAlo.
81ov6 jemaje s tem od ojegove prevzvišenosti viteza Rinaldinija kakor c. kr. namestnika v Pri* morju, mu želimo iskreao, da bi dolgo užival zasluženo mroviao. V svojem zasebnem življenja pa naj si prizadeva, da bodemo mogli sčasoma ublažiti svojo, morda Btrogo, ali vsaka ko pravično sodbo o njegovem vladanju, ali naj nam ponudi priliko, da bodemo kedaj mogli reči o njena: ,M spuščamo velikodušno zastor preko vseh onih črnih dnij, katere je doživelo hrvatsko-slovensko ljudstvo tega avstro ilirskega Primorja v poslednjih osmih letih. -
Imenovanja v službi finance. Predsedništvo primorskega fiiančnega ravnateljstva je imenovalo Riharda Comellija pristavom IX. razreda v pomožnih urad h ravnateljstva, kaacelista Aleksandra Amadeo in Alojza Eogla pa uradniškima oflcijaloma v X. razreda in davkarskega adjunkta Franca Pomo W*yerthala asistentom na uradu za odmerjanje pristojbin.
Sramujejo ee I Vi, g. urednik, ste že nmnaili najnovejše laske .Ijndske pesmi" v cen. .Edinosti*.
v nedeljo ine 26. t. m. so imeli običajne skušnje v gledalcu Politeama Rossetti. Dt je moralo biti nekaj krasnega, ja razvidno iz obeh tržaških laških dnevnikov. .Piccolo* ne ve, kako bi pisal ostvari, ker se sramuje! Toliko pa je povedal vendar, da je bila prava gnječa, polno pijanih, ter da ni manjkalo niti razgrajačev, od katerih so jih več zaprli! O „canzouetah* pravi, da so vse po tekstu ,Ave Marija"!! ter da so ljudje na vsako izvajanje — žvižgali I Darove so gospodje lepo spravili, gotovo za boljšo bodočnost. .Mattino* je postal pa kar cel humorist. On svetuje namreč skladateljem omenjenih pesmi, naj bi raje šli prodajat — .mušole" II! Da ne bodemo dalje tratili prostora našega, dostavljamo samo še to, da gospodj« propadajo vidoma, kar so začeli i sami spoznavati. Zato pa se sramujejo!
Iz Buzeta nam pišejo: Dne 21. t. m. se je konstituiral naš novoizvoljeni občinski zastop. Županom je bil zopet i s voljan naš ljubljeni voditelj dr. M. Trinajstih Istotako so bili jednoglasno izvoljeni prejšnji svetovalci. To lepo soglasje je nejboljim dokazom o poštenem delovanju naših mož v blagor občine. Napredek v gospodarstvu te občine je res fenomenalen, odkar je nje zastop v poštenih hrvatskih rokah. Sedaj delajo voditelji aa blagor občine, nekdaj pa je morala občina trpeti v blagor voditeljev. To vidi jo 'iu Čutijo ljudje in od tod veliko, neomejeno zaupanje do voditeljev.
Ubožnl lieti. Kdor bi potreboval uboŽni list v pravdnih stvareh, moral se bode od 1. janUvarja 1898. naprej obrniti do načelnika dotičnega Okraja, kjer bi«a, kateri mn poda dotična pojasnila ter lada nbožni list;
Prepovedan u/oz žlvfne. Ker je v okraja Kttszeg ua OgerttfA bb)e*M lila park I jih, je pre-jpov*dal» c. kr. naurestaištvo Primorske uvažanje foveie m druge take Mine, ki bi utegnila biti {podvržena bolezni ha parklfih.
Telovadno druttvo .Tržaški Sokol* vabi na avoj tradicijo« al ni Silvestrov večer, ki bode tke •I. decembra v Mallyjevi dvorani, via Torrentelt. 16. Na dnevnem redu so: jrttje, tamburale, tombola, govor in 'plrs
Letos gledamo tržaški Slovenci nekoliko boljših nad v bodočnost. Opažati je znamenj spo-anauja o pogubnosti dosedanjega zistema na Primorcem in o krivicah, ki so se godile nam Slovanom. D«;mo torej, snidimo se, da se zajedno poslovimo od tužne minolosti in da si na Silvestrov večer o j olunt-či sežemo v bratske roke in si Utrd (no v m v Mivujočo se boljšo bodočnost, vero, da nas ne prevarijo tolažilna znamenja.
Vepored veselici pevskega društva tSkala" v sv. Kiižu : 1. ,Pozdrav predsednika", g. Ivan Tence. 3. Jeuko: .Naprej", godba. 3. S. Gregorčič : „Domovini", deklamaje gospodič. Ivana Košuta. 4. I. Furlaui: „Noč na nebu*, godba. 5. tSloveu»-c i Hrvat', možki zbor, 6. Ivau Bole: ,Vzboiei»: Siov^uec*, koračnica, godba. 7. I. Zaje: „Domovini i ljubavi", igra gna brač I. g. H. Hol-ler, spremlja na glasovirju g. Ivan Bole. 8. Fr. Vilhar: .Scu", dvospev. (Pojeta gospodična M. Floremn in gospod Anton Kralj s spremljevalcem glasovirja ali citer. 9. Ivan Furlani: .Križka narodna*, godba. 10. F. J. S.: .Meliti", veliki mešan zbor. 11. H. Volar č: .Plesu" polka, godba. 12. J. Piruat: ,V noči', dvospev za teuor in bariton, pojeta gg. Ivho Šemec in F. Furlan s epremlje-vaoiptn glasovirja. 13. Ivan Furlani: „Zorana", koračiiegodba. 14. „Mlatiči", možki zbor. 15. Ivau Furlani: „Zarja", valček. 16. „Sijajno s|>.t-m ttjeoie" starega leta v novo, 17. Ivan Bole: , Himna pevskega društva , Skala", mešan abor z ispreuiljevanjem godbe. 18 „Solnee jarko", koiaouica, godba 19.1. Zaje: „Lastavicam", igra na brač I. g. H. Holler in spremlja na gla-aovirju g. Ivan Bole. 20. D. Hodnik: „Krojač Fipa*\ ve>eloigra v I. dej. 21. „Ples in svobodna zabava*.
Pevsko društvo .Zarja" v Rojaoa priredi ovoj .Silvestrov v-čer* v rodoljubui gostilni gosp. Josipa Kitalana. Gostje in prijatelji petja dobro došli 1
.Prvi istrski Sokol v Pulju« vab: na Silvestrov veitr z sijajnim plesom, ki ga priredi v dvorani hotela zur „Stadt PolaV Členi v društveni opravi n* plačajo vstopnine, drugi Členi 30 nvč., nečieui 56 nvč.
Nadzornike In nadzornice „Del. podpornega društva' vabi podpirani, da nd^leže seje, ki bode v nedeljo dne 2. januvarja ob 5. uri popo-ludne v društvenih prostorih via Molin piccolo št. 1.
Zajedno so vabljeni tudi udje tega društva na neko važno posvetovanje, ki se bode vršilo zajedno s to sejo.
Anton Zlobec, načelnik.
Odbor podpornega društva za slovenske vl-sokoiolce na Dunaju. Predsednik: Jakob Pukl, c. kr. nadp., sodni tolmač bolg., brv. in slov. jezika, posestnik. I. podpreds. Dr. Fran Simonič, c. kr. skriptor na vseučiliščni knjižnic5, II. podpreds. Dr. Fridr. Ploj, c. kr. tajuik v fin. minist., borzni komisar, I. blagajnik monsignor Franč. Jančar, pa-peški častni komoinik, župnik nemškega vitežkpga reda, II. blagajnik Dr. Anton Primožič, c. k. profesor, prideljen ministersUu za uk in bogočastje, I. tajnik Dr. Janko Pajk, c. kr. protesor, II. tajnik Ivan Lazar, višji revident južne železnice; odborniki: Dr. Franč. Sedej, c. kr. dvorni kapelan, ravnatelj v Avgustineju, škofijski konz. svetnik, itd. Dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik, Žiga Sežnn, c. k. likvidator v fin. minist.; pregledovalci: Dr. Vladimir Globočnik plem. Sorodolski, finančni nadsvetnik, im. Takovovega reda itd.; Dr. Janko Hočevar, not. kandidat, Josip Premera, c. kr. uradnik; odbomikovi namestniki: Peter Hlačar, nadof. sev. zah. ftelezniee, doktor Mat. Murko, vseučil. docent, prof. ruščine v orientski akademiji itd. dr. Mat. Velca, c. k. nadkomisar, pregledo-valcev namestniki : Jak. BratkoviČ, c. kr. proi., Anton Koželj in France Svetič vzgojevalca.
Novice kriien domovino. Na Kranjskem, z asti na Gorenjskem, je naredil sneg precejšnje škode. Polomil je mnogo kozolcev in veliko sadnega drevja. V Kranjski Gori pa je prinesla zima še drugo nevšečnost. Mraz in sneg sta prignala z gor več divjačine, mej drugim par lepih divjih kozlov. Ljudje živali seveda niso odpodili, marveč polovili so kozle in poklali.
—	V Kranji je umrl upokojeni župnik Tomaž Šlibar v 86 leto svoje dobe.
—	V Zagorju ob Savi so dne 26. t. m. zaklali lopovi gostilničarja Košmela. Njegova gostilna je bila haje na slabem glasa.
—	Na Koroškem bode dne 8. jan. prih. leta dopolnilna volitev v deželoi zbor na mesto odsto* pivšega dež. in drž. poslanca Hinterhnberja. Izvoljen pa bode najbrže zopet on, dasi si prizadevajo radikalni nemški življi, da bi spravili v zbornico njihovega najhujšega kričača dr. Plohi-a.
—	Za mesto Pliberk na Koroškem je imenovan notarjem g. I. Svetina, sedaj notar v Gornjem Gradu na Štajerskem. Tako dobodo Slovenci na Koroškem poleg svojega narodnega odvetnika tudi narodnega notarja, G. Svetina je namreč odličen slov. narodnjak.
—	V Ljubljani se otvori s 1. jan. 1898. na slavnosten način mestna elektrarna. Istega dne popoludne bode tem povodom slavnostni obed v .Narodne n domu".
Baronesi-kolesarlci. Minole nedeljo so se peljale iz Kormina v Medejo baronesi Del ttestri in Baselli. Kaj nas to briga, porečete in prav imate, ali ko vam povem, zakaj so baronice prišle v „Edinost", govorili bodete dragače.
.Piccolo dolla sera" od dne 2J. t. m. piše namreč: .Med potjo sti baronesi srečali dva voza, naložena s turščno slamo (sirčje). Voza sta ovirala svobodno vožnjo po cesti. Gospodičiai sti zvonili opetovano, ali slovenska voznika sta se delala, kakor ne bi slišala (I!) Siljeni sti bili torej (ia pa še baronesi !) umakniti se ter dati prostora prekislim kmetavzarjem (*garbati villanzani). Pri sadnje™ voan pa .villano* ni bil še zadovoljen, ker je bičem udaril po baroues: Del Mestri, a jo k sreči — ni zadel 11 Baronici sti stvar ovadili iandarmeriji, ki je že zaslišala divjake".
To pa je res grozna dogodba kaj ??! Jaz bi predlagal takoj, da se obesijo vsi slovenski metje-vozniki, ki se aočeje umakniti z polnim vozom baronskim kolosarieam! Kaj pravite vi, od avite eolture, na ta moj predlog 1 P
Čitatelje prosim odpuščanja, ako so morda preveč norčujem, ali z našimi Lahoni ni več mogoče govoriti re<uo.	Brejski.
0 socijallstičnem kongresu, ki se je vršil dne 19. t. m. v Pulju, pišejo .Naši Slogi* od tam : cglasf, sestavljeni v treh jezikih, so pričali,
da so vojje te stranke neiskreni ljudje, kajti na nemškem in italijanskem oglasu se je govoril«* o kongresu italijanskih socijalistov Domačije in Primorja, dočim je bila iz hrvatskega teksta izpuščena beseda .italijanski*, seveda očevidnim namenom prevare priprostih delavcev. Da je tema tako, smo razvideli tndi iz govora njihovega vodje Učekarja. Ta mož ima še toliko srčnosti, da hoče igrati socijalista, in colo internacionalnega m demokratičnega, a sredi svojega govora je trdil, da sti Dalmacija in Istra .provincie italian*'. Ta ga je čulo do 1000 ljudij, pa je to tudi dokaz, da je rss, kar govore o njem, da ran je namreč vsaka
tretja beseda : „p.....de sčiavi*. — Iz tega se
vidi, da so ta gospoda v tajni službi vladajoče klike tržaške in židovskega kapitala, proti kate remu toliko kriče, istotako kakor njihovi bratje ▼ severnih pokrajinah monarhije, ki so v parlamentu popolnjevali nemško-židovsko obstrukcijo
Učekar je še precej fin tip, in vidi se maf da bi rad postal to, kar imenujejo Francozi .petil maitre* in .bourgeois*. Govori precej gladko in videti je, da je že mnogokrat izustil ta svoj govor. Poleg njega je bil najbolji govornik Kristan, ki je govoril nemški in hrvatski. To je človek lepe vnaujosti iu lepega organa. Na nas je napravil atis propadlega studenta, ki se je vrgel na politiko. A poznalo se mu j«, da mu je politika poki c, kajti zajadral je bil po širokem morju visoke po-'politike, ter je prerešetaval vse od Badenija do AbrahamoviČa, pa do krakovskega koogresa. Govor mu je bil pola samih fraz, izcrpljenih iz uvodnih člankov obstrnkcijSkih novin, a poln zasra-movanj zoper slovanske poslance, slasti pa mladočeške. Zagnal se je tudi v kleri-kalizem t«r je rekel, da socijalistom je oaloga, uničiti krščansko moralo Dragače rovinjski stolar Benussi, ki se je kar topil krščanske ljubavi nasproti Slovanom. Največ je govoril Geiin, ki je često spominjal na napolitanskega pagliazza. Košutu je bila vsaka druga beseda .in sommaM in „dilemo*. A ta „in somma* njegov ia njegovih tovarišev se je vrtel okolo tega, da delavci naj pridno kupujejo oocijalistiške novine ia da se upišejo v neko novo društvo.
Odobravanja je bilo obilo, na tem pa dvomimo zelo, da bi bilo tudi novcev od onih, ki so ploskali. Dvomimo zato, ker tukajšnji delavec, ako je priden ik varčen, živi dobro in si navadno aidfc hišico. Postaja torej posestnik. Sosebno je tako a našimi hrvatskimi delavci, katerih hišice dičijo Kroacijo in Sijano. Odkar je naš dr. Liginja — ki se pa radi tegt ne proglaša odrešenikom — zasnoval posojilnico, jim je še laglje, ker jim le ta posojuje denar na Mesečna odplačila po 10 g ld. Vsega tega ne vedo ti .odrešeniki" delavstva, kakor ne vedo tndi tega, da tukajšnji erarski delavci imajo tudi penzijo. No, to jih ni motilo najmanje, da ne bi bili ostavili Pulja v prepričanju, da so svetu odprli oči, ki bi še jecal v temi, ako ne bi bilo njih. Naši delavci naj jih le pu*te v tem nedolžnem veselju njihovem; a za svoje zboljšanje naj delajo in varčijo, pa bodo tiveli čaatuo in napredovali ter bodo ugleden del našega naroda, ki se stidnj lepo vzbuja ter išče svojih pravic, zvesto sledć svojim pametnim voditeljem, ki niso nikaki kapitalisti, ampak so izišli iz naročja naroda in so pokazali z dejanji in ne samimi besedami, da se brigajo za ves narod in da deUjo za napredek vsega naroda. Ko bode imel naš narod svoje pravice, katere uživajo sedaj drugi naredi na njegovo škodo, tedaj se bodemo tudi mi lahko delili na kapitaliste in socijaliste, ali dokler smo sužnji tujcev, moramo držati trdno jeden a drugim, tako bogatini kakor siromaki na narodnem temelj« •— pa gotovo pridemo do svojih saželjenih pravic".
Zavarovanja poslopij za elučaj požara postalo je načelno vprašanje in j« zavarovalna ideja prodrla že tako globoko v maso naroda, da se ji skoro nikdo več ne upira. Umen gospodar daja tndi brez pomisleka zavarovati svoje imetje, kajti nesreča nikdai1 ne počiva in kjer stoji danes lepa hiša, tam je lahke jutri kup pepela. Posebno V ravnokar minulem letu imamo zaznamovati toliko požarov, kakor že zdavna ne. V spomladi pogorele so cele vasi, po leti in v jeseni bili so požari kar ha dnevnem redu in tudi po zimi čulo se je in se čuie kaj pogostoma o ognj.h.
Zakonski načrt ss prisilno zavarovanje pri kaki obstoječi zavarovalnici je vlada le predložila državnemu zbora, kateri tndi gotovo vsprejme ta •ačrt Zato pa naj nesavarovauci ae odlašajo več se zavarovanjem; hkratu pa naj premislijo dobro, kje se zsvarnjejo. In neštevilnokrat navedeno geslo : •Svoji k svojim', aaj velja tndi takaj in slovanski fospodar naj si olajia skrb sa slačaj nesreča po ognji ped krili jedioe slovanske zavarovalnice, pod krili banke „Slavije*.
Koliko in kako knlantno je banka Slavija, ki tekmuje s prvimi v Avatro-Ogrski delujočimi zavarovalnicami, samo v minolem leto v naiih krajih in v sosednji Goriški poplačala škod v popolno za-dovoljnost pogorelcev, pričuje naj le nekaj nasled« aih slučajev: Anton Možina is Stndenegore pri Podgradu zaostal je z nplačili premije čez dve leti. Ko mn je ogenj nničil vse imetje, ni imel ni-kake pravice do odškodnine, vendar pa mn je banka „Slavija" izplačala t 300.— odškodnine.
Matija Žužek iz Vilovelj pri Sežani pogorel je pred nedavnim. Mož je prejel, dasi ni plačal „Slaviji" še krajoarja zavarovaloine, vso odškodnino do zadnjega beliča.
Kako knlantno je plačala banka .Slavija1 velika pogorišča v Vrdelju pri Trstu, v Brgudu pri Buzetu, v Novakih pri Motevunu, v Studeni-gori pri Podgradu itd. dokazujejo javne iskrene zahvale pogorelcev v naših domačih listih.
S praktičnega, človekoljubnega ia narodnogospodarskega stališča priporočamo torej vsakomur najgorkeje, naj se zavaruje, in U pri naši zavarovalnici, pri banki „Slariji I"
Tragedija na sveti večer. Na Dunaju se je pripetila minoii sveti večer nastopna žaloigra. V delavnici nekega stružarja so se zbrali štirje vajenci rokodelstva io so se imeli dobro po svoje. Jedeu vajencev se je igral z revolverjem. In ta se je sprožil pri tem. Krogla je zadela drugega učenca v sence, da je le ta obležal mrtev na mesti. Vsled tega je bil prvi tako izven sebe, da je vstrelii še sebe. Zares lep sveti večer t
Čudna dogodbica. Dae 4. t m. zvečer vodila
je nepoznana gospa za roko 31etusgs dečka pa u-licah mesta Firence. N.kdo ne bi mogel slutiti, kaj nameruje ona. Tiho jej je sledil dečko. Sedaj jima je prišel nasproti Ferdinand Specher, študent iz Švice. Temu se je približala gospa ter ga naprosila, da bi jej storil jedno dobroto 1 In sicer: da aaj povaruje dečka sa par miuut. Bekla mu je, da mora poiakati listnico, katero je morala zgubiti ravno ta trenotek.
Mladi gospod je rad ustregel tej prošnji. Prijel je dečka za roko in je pričakoval, da ae vrne gospa. Pričakoval je, pričakoval je dolgo, ali zastonj. Nepoznana gospa se ai povrnila več. Na te je mladenič aprovel dečka na svoj dom, kjer mu je našel v žepu pismo se sledečo vsebino :
.Deček je sin tujih starišev, zapuščen od vseh, nima imeaa, ker ni bil še krščen.
Mene, ki sem ti izročila dečka, ai treba iskati, kajti vse poizvedovanje in iskanje bilo hi popolnoma brezvspesno.44
Najbrže da bode tudi res tako, kajti dosedanja poizvedovanja bila so popolnoma brezvspešaa. Nobenega ni še sledu.
Kaj naj si misli deček, ko dorasta ? Koga naj imenuje očeta, koga mater ?
Res : „Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo ? !w
ŠL J424—Pr.
Naznanilo
o napovedih za odmero osebne dohodnine, pla-carine od viših službenih prejemkov in pnhodnine za leto 1S98.
Po g. 902 zakona od 95. oktobra 1896 drž. zak. 290 o neposrednih osebnih davkih dolžan je je vsak po tem zakoau uvedeni osebni dohodnini podvrženi podati vsake leto napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v roka, ki ga določa finančna dežela oblast. Te dolžnosti so glasom §. 904 omenjenega zakona praviloma oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 1000 gld., toda tudi te le, dokler jih ne jih ne pozove davčna oblast ali piedsednik pri-redbene komisije.
V svrho odmere osebne dohodnine ia plačarine ed viših službenih prejemkov za leto 1898. poživljajo se vse osebe, ki so v neposrednjs državnem mestu Trstu, v pokneženi grofiji Goriški |in Gradiški ter v mejni grofiji Istrski v smislu §. 153 naredenega zakona podvržene osebni dohodnini ter obvezane podati napovedi, da predlože te na*, povedi, do 31. januvarja 1898 po obrazcu, določenem v izvršitvenem predpisu k IV. poglavju navedenega zakona (drž. zak. It. 108 iz 1. 1897.) pismeno, ali jih dado ustmeno na zapisnik na pristojni dfcvčni oblasti 1. instance, t. j. v Trstu na c. kr. |davčni administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih (odnosno na davkarijah, ako ni tam okrajnega glavarstva).
Tiskovine za napovedi se dobivajo brezplačno na imenovanih davčnih oblastih 1. instance, kakor tudi na dotičnih davkarijah, oziroma županstvih.
Osebni dohodnini je podvržena vsaka fizična oseba, katere dohodki presegajo 600 gl<l. Razločka ne dela, so-li to dohodki zemljišč, poslopij, sa-mostojnik poJjetij in opravil, glavnic, službenih in mezdnih prejemkov ali kakega drnzega vira.
Ti dohodki obstojš lahko v denarju ali pa v blagu. Kedor dobiva 3900 ali več gld. službenih prejemkov ua leto, je zraven tega glasom 233 glede teh prejemkov podvržen tudi plačarini.
Dohodkom davčnih obvezancev, gospodarjev prišteti je v smisla §. 157 dohodke pripadnikov družine, ako se ti stekajo v skupno gospoiarstvo, toda s pridržkom v §. 173 označenih odbitkov.
One dohodnini podvržene osebe, ki so osvobojene napovedi, ker njihovi davim podvrženi dohodki ne presegajo 1000 gld., imajo v smislu §. 204 v vsakem alučaju pravico predložiti napovedi. Davčni obvezanci in pa oni, ki so iz ua-vedeDega razloga oproščeni napovedi, se opozarjajo ob tnea na določila §§. 181 odst. 5 in 186, glasom katerih smejo o prvi volitvi v cenilno komisijo za osebno dohodnino (§. 177 A) in v prizivno komisijo (§. 177 B) voliti in voljeni le oni, ki so pravočasno, t. ). najdalje do 31. januvarja 1898 napovedali svoje osefcne dohodke.
(Zvršetek pride.)
Najnovejše veati.
Gorica 28. Deželni zber se je otvori 1 ob izključeni udeležbi vseh italijanskih poslancev. Deželni glavar grof Fran Corouini je obžaloval abstinenco slovenskih poslancev Zaradi nesklepčnosti se ni mogla vršiti napovedana seja. (Glej pulit« S k e vesti!)
Dunoj 98 Danas se je otvoril deželni zbor nižeavstriiski.
Trst 28. Današnja „Triester Zeitungtt javlja da novi namestnik tržaški grof Goesi prevzame vodstve namestništva z dnem 31. decembra
Dunoj 28. Miniaterski predsednik egerski, baron B»nffy, je došel danes iz Budimpešte na Dunaj inje bil vsprejet od cesarja v daljši avdijenciji.
Tvgovlnak« bnojavk« ln V3M1.
1'l.VmoH.v. PAonic« »ajosen 9.28 9 30 Pienica t« spomlad 1*98 11.94 do 11.95 Oves r* spomlad 6.36—8.38 Hi na spomlad 8,«5. 8 65 tfornz« tn maj-jnai I8W7. 5.40 5 48
nora od 78 kil. f. 13'--13.10 od 7i< v lo
1310 1820 od 80 kil f. 13.25—13 30 , od Ml. »rt. . 1830 13-36, od 851 kil. for. —J^««^ 6-80 9,—
815- 6 45
Pšenica: ponudbe slabe, povpraševanje slab«. — Prodaja 8000 m. at. Vreme : mrzlo.
Havra. Kara Baatos gooa »Teriigo ia dec. 40.50 «a april 41.—
Jambu-g. Santoa good average xa december —.— ta marc 34 — za maj 34.75 sa aaptomber 35.5o mimo. UnnaMak« bora« 28 deoembra I8S1
Državni dolg v papirju „ * v trobrn A.Titrij«k* roma v ilato , , v kronah Kreditne akoije . . , London 10 Lat. . . Napoleon ..... «0 mark	.
100 it/ti i. 1'-
vtoraj
101.60 101.55 101 50 121.20 350 10 120 15 V.63 11.79 45.60
danea
102. ~ 101.95 191.85 101.80 351.60 11995 9 54 11.79 47.50
Rojikklt Spomnite ••
družbe tv. Cirila in Metoda.
>
olnapio oompomitui
ALGOFON.
Jedino sredBtvo proti zabobola, revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 n5.
ter se dobiva jedino le v lekarni
s* (Al due Mori.)
TRST - Piazza grande — TRST.
Pasiti na ponarejanje.
ZELEZNISKI vozni red.
(Juiaa ieleuilea (Postaja južno ieloauice.)
7.45	predp.
S.25	„
а.-	„
9.56	„
12.50	popnl.
4.40	„
б.25	B 8.05	„ 8 05	„ 8.45	„ 10.-	n
2-	n
4.25	„
Od dni 1. maja 1897. ODHOD: brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rini. omnibuB v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono, poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zu ;reboni otnnibus v Karmin, omnibus v Nabrežino, Vidom, Rim. postni vlak nn Dunaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza b Pešto, Rek«, brzovlak v Kormin. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rini. nu-šani vlak do Mttrzzuachlagn.
Lokalna vlaka ob praznikih, v Gorico, honuin, červinjan. v Nabrežino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sreda,) ekspros v Oatende.
DOHOD:
6.55 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljak a, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrt linf-. 8.36 „ brzovlak it Karmina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.v)0 „ oninibua iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibub iz Vtrone, Kormina, Nabrežino. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidmu, Nabrežino H.50 „ brzovlak z Dsnaja zveza z R«ko.
Kdaj zhlazni voe evropsko probivolotvo ?
Črški „Uustrovani Kurjr* ima jako interesantno statistično črtico, posneto iz peresa augleškega statistika Jakys-a. Ta statistika dokazuje, da v štiristo leiih zblazui vse i>rebi«aistvo Evrope, kolikor g« bo<le živele v onej dooi. Jakys pravi, da je v letu 1859. spadal na 535 oseb jeden blazen, dočiin je dane* že med 312 osebami po jeden, ki ae mu je zmešal razum. Iz te številke se da sklepati, kako bode v 400 letib. An?l«ž uvaja svoj račan ! j na podlagi uatanjčuib statističnih pod*t«o\r in pravi: Čez 80 1-t bode blaznih ljudij jyden odstotek, čez dve do tristo let bode blaz~n v*alc de
seti čluvek in čez Štiri sto let bode blazno vse.
i
L^pa bodoinost se res kaže — našim potomcem ! • No, starimo pa, ako bi b:l prisotsa angleški sta -tistik v letošnjih 'ejah avstrijske podlanske zbornice, prerokoval bi bil blaznost vsaj za jedeu del \ evropskega prebivalstva že za prej, uego čez 400 leti
i V
A £
flljnlk. oe.. kralj. nnlver.lletne tlnkarne »«tyrli> "
13 Sack8tra8se — GRADEC — Sackttrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE 1\ CONTO - KNJ1GF
zistem „Patent Workmann Cbicago" Hakztrirnl zavod — Knjltfovezatvo.
priporočuje bo za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorev v vsakem obsežju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov
Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture tabitoren, Credltoren, Cassa-knjlg, Strazza, Memorlale, Journalov, Prima-note, odpravnlh, menjlčnlh časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vBeh pomožnih knjig, potom raztrlrnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, skledlo Iz
oinka za kopiranja itd. Za naroSbe in nadaljnja pojasnila obrniti Be je do glavnega zastopnika
Trst. Yia delle Acgue B — ARNOLDO COEN - Via delle Acgue B Trst
lOOOOOOOOOOOOOOOCOOCOOOOOOOOCOO^OO-OOOOOOOOOOOOl
loooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo:
Lastnik konaorcij usta .Edinosf. izdavawli in odeovorm urednik : Fran Gednik - Tinkar e Dolenc v Trato.