262
Vipavci, trtna uš pa vrtnarstvo.
Trtna uš sama ob sebi je vsem  viaščakom veliko zlo,   še veliko   veče je  pavipav  skemu  vinščaku.    Vi-
_    263    -----
pavec je res, navezan skoraj izključno le na vinski pridelek. Dolenjcu pa ni tako hudo; on ima dokaj dobre zemlje, treba mu ni drugega, nego le nekoliko več dobre volje, ljubezni do poljedelstva in precej več gnoja za njive. Ees je, da nima vsak Dolenjec njiv, takim ni pomagati, ti si bodo morali drugače kruha iskati, oni bodo gospodarski res poginili vsled trtne uši. Pridnih ne bode dosti ali pa nič poginilo, dobili bodo zaslužka pri tem ali onem delu, lenih pa škoda ni, saj ti hodijo uže s polnimi sodi na kaut. V Vipavi pa je drugače. Ljudnata dolina nima skoraj nič polja, in še to, kar ima, daje malo pridelka, ker suša dela vsako leto škodo. Ker je pa Vipavec neizmerno priden, zato se pa ne bojimo za njegov obstanek. Saj so bile njegove letine brez trtne uši od leta 1875. take, da pridelek ni bil niti imena vreden, ali Vipavec vendar ni obupal ter ni v Ameriko potegnil. Prepričani smo, do pojde z znano čilostjo na novo delo, od katerega mu bode prihodka pričakovati. Katero delo pa je to? Vipavske doline prihodnjost je vrtnarstvo, in sicer sadjarstvo in zelenjadarstvo. Poleg tega pa seveda ne sme zabiti in zanemarjati drugih panog kmetijstva, kolikor mu je mogoče; največo pozornost bode pa vsegdar moral obračati na pridobivanje gnoja. Sadjarstvo je uže sedaj v vipavski dolini najbolj razvito na Kranjskem, žalibog je pa z razpečavanjem slabo. V Vipavi so bile letos črešnje po 4 kr. kilogram, v Ljubljani ravno tačas po 12 do 20 kr. To je držaj, katerega naj se poprime vzajemno z vsemi kmetovalci svoje doline vipavska podružnica! Tu je blagonosno polje za domoljubno delovanje vipavskih razumnikov. Kakor je z črešnjami, tako bode še letos z obilo obrodivšimi marelicami ter z namiznim grozdjem. Pa ne samo prodajo sadja je treba urediti, tudi pretvarjanje njegovo v take izdelke, ki se dije drže. Menimo pa najbolj sušenje sadja po ameriškem načinu, napravljanje prunel, breskovih isrhljev itd.
Ravno tako ugodna je vipavska dolina za zelenjadarstvo. Koliko bi lahko dobivali Vipavci za zgodnjo zelenjad, ako bi se znali prav poprijeti. Vemo, da bodo zelo ugovarjali tej trditvi, a vendar si upamo vse ugovore izpodbijati. Vode je v dolini vedno dovolj, da bi je le vedno pravilno zejemali in rabili. Neki imeniten nemški močvirski obdelovalec je rekel: Kedor vodo od-peljuje, pa je ne odpeljuje tako, da jo more, kadar hoče, tudi nazaj napeljavati, tist ne osuša le po nepotrebnem svojega posestva, ampak je celo slabša. To bi tudi mi Vipavcem pokladali na srce. Potegujte se za uravnavo Močilnika, Vipave itd., a zahtevajte, da se uravnajo vode tako, da jih bodete mogli rabiti za namakanje. Kolikokrat je videli po Vipavskem, kako mori suša travo, turšico, krompir itd., zraven pa teče bistra vodica.
Dalo bi se v tem oziru še mnogo reči, in to hočemo še večkrat ob priliki storiti. Z današnjim kratkim člankom hočemo Vipavce le osrčiti, da se ne ustrašijo preteče trtne uši, ampak da uže sedaj prično misliti, kako da bodo nadomestili vinske dohodke.