Pogodba z Ogersko, Badeni in Jngoslovani. (Govor poslanca dr. L. Gregoreca v državnem zboru dne 20. dec.) I. Sprva nisem nameraval udeleževati se pri današnji razpravi. Ako pa vendar besedo povzamem, storim to glede na oni govor, katerega je imel Nj. ekselenca gospod ministerski predsednik dne 10. dec. v tej visoki zbornici. Zlasli hočem tukaj presojevati dve njegovi izjavi. Prva izjava se tiče bližnje pogodbe z Ogersko, druga pa se tiče narodnih teženj Jugoslovanov in postopanja vlade proti njim. Prva izjava se glasi po stenografičnem zapisniku tako-le: >Kar se najprej tiče vprašanja o ponovljenju pogodbe z ono državno polovico, tako nikomur ne odrekamo pravice," staviti tostranske gospodarske koristi po mogočnosti v prvo vrsto. Te koristi odločno opazovati in krepko zastopati, bode samoumevno prva naloga vlade. Vendar pa nikdar in nikoli vlada ne sme pripustiti ali dati veljati stališča, ki načelno odklanja ali naravnost sdvraži pogodbo, katera je izredno potrebna za državo«. Gospoda moja! Kar mi pri razdelitvi našega cesarstva v dva dela zdaj obžalujemo, to je nasledek 1601etne centralistične in absolutistične politike, bodisi ustavne, bodisi neustavne. Ko bi habsburška sporočila in način vladanja cesarja Karola VI. obdržali, tedaj danes ne bi imeli dualizma, ne bi imeli državnopravnih vprašanj in bržčas tudi ne narodnostnega prepira, ampak krona, dežele in narodi bi se bili dogovorili in imeli bi eno edino državo po izgledu Švice. Toda prišlo je drugače. Ponemčujoči centralizem je ta naravni razvitek, kakor se mi vidi, za vedno unieil, in ker je čutil svojo onemoglost, vso državo ukloniti pod svoj jarem, zato je prepustil vshodni del države madjarskemu centralizmu; pri tem pa je bil tako nepreviden, da je tudi prepustil Ogerski gospodarske koristi ostale mu zapadne državne polovice. In to je ravno, kar danes najbolj obžalujemo, ne da se je pogodba z Ogersko sklenila, ampak da se je takšna pogodba'sklenila, kakoršno zdaj imamo, kakoršna se je dva&frat obnovila. jU-Tega pregreška ne smemo zopet napraviti. Ne ¦Bia. se dati od Madjarov preplašiti, kakor pred dejf Jeti. Takrat sem bral v nekem šaljivem listu b^de, kakor da bi rekel ošabni Arpadovič (Madjar) besede: >Ako brat Švaba k vsemu pritrdi, kakor hoče Oger, tedaj bo pogodba, če pa ne, tedaj bode vsega konec.« No tako popustljivi, kakor takrat, pač ne smemo biti. Ni težko najti velikanskih dobičkov, katere Ogerska od sedanje pogodbe iraa in je imela. Ogerska ima največji upliv na osodo našega cesarstva, toda glavni del k temu potrebnih bremen pa nam naklada. Ogerska ima vse prednosti evropske kulturne države, stroške za to moramo v prvi vrsti mi plačevati. Že prva pogodba je bila nam neugodna, krivična in prisiljena. Mi plačujemo od tistih dob za skupne potrebe 70 odstotkov, Ogri pa samo 30 odstotkov. Mi smo torej, kakor znano, morali plačati več za 2500 milijonov goldinarjev, torej več, kakor je znašala vojna odškodnina, katero je Francoska morala plačati Nemčiji. Pa še slabše se nam je zgodilo pri splošnem državnera dolgu. Obresti so takrat znašale 130 milijonov gold.; nam se je bilo odkazalo 100 milijonov in Ogrom pa le 30 milijonov. Od tistih dob so se plačila za vojaštvo podvojila in stroški skupne vlade pa gotovo potrojili, in mi še vedno, kakor prej, plačujemo 70 odstotkov in Ogri pa 30 odstotkov. Na tak način ni čudo, ako si Ogerska gospodarstveno opomore in mi pa vedno bolj obnemagamo. Prebivalstvo Ogerske se je od 16 milijonov zvišalo na 18 milijonov in državni dohodki od 112 na 500 milijonov. Vendar plačamo mi prihodnje leto skupnih stroškov 116 milijonov in Ogri le 28 milijonov. Ako bi plačevali po številu prebivalstva, ledaj bi Ogerska najmanj 61 miiijonov plačala in mi 82 milijonov. Ker pa se to ne zgodi, tedaj rni Ogrom na leto 33 milijonov 720tisoč gld. podarimo ali »šenkamo«. Toliko namreč plačamo preveč! To znaša z obrestmi vred v 10 letik velikansko darilo 429 milijonov. Zato pa Ogri lahko železnice zidajo, kmetijslvo podpirajo in državne obrti utanavljajo, da nam vse povsod delajo najhujšo konkurenco. Gospoda moja! Motili bi se, ako bi zboljšanje pogodbe iskali morda samo v doplačilu. Recimo, ako bi se dogovorili zaradi plačila: mi 60, oni 40, ledaj bi se nam olajšalo samo za 17 milijonov. Glavni uzrok, zakaj da naše gospodarstvo škodo trpi vsled ogerske pogoube, je pa carinska in trgovinska zveza. To mora naša vlada odpovedati, in sicer pravočasno, da je Ogerska potem primorana, pogajati se z nami drugače in pravičnejše. Zdaj smo v gospodarskem oziru vedno kakor" zvezani in oslabeli. Opozarjam vsled tega samo na ilalijansko vinsko carinsko klavzulo. Mi si tukaj ne moremo pornagati; Ogri so hoteli imeti ilalijansko vinsko carinstvo klavzulo. Cudno, dolgo se ni vedelo, zakaj. Naj namreč pokrije pomanjkliaj pri ogerskem vinogradarstvu, katerega je pouzročila trtna uš. Ne da bi vino pri nas kupili, gredo Ogri na Halijansko in delajo škodo našemu vinotrštvu. Pri tem raoramo rni veliko trpeti. Ogerski železniški tarifi, refakcije, promet z moko oškodujejo neprenehoma naše cene. Na Štajarskem smo n. pr. imeli letos lepo trgatev, pa kupcev ni; pridelali smo dosti žita, pa živa duša ga ne kupi. Naši slovenski kmetje so iznajdljivi in delavni in so začeli svinje rediti. Zdaj imajo veliko rejenik svinj. Toda od meseca novembra sem ni nobenega kupca. Pri takik okoliščinah smo slovenski poslanci primorani, poudarjati gospodarsko stran pogodbe, in nam je ljubše, da ne pride do nikake pogodbe, kakoršna je zdaj. Seveda pa je tudi res, da je nam jugoslovanskim poslancem ogerska pogodba zoperna tudi v narodnem oziru. Toda zelo tlačeni ogerski narodi so razen Hrvatov letos priredili narodnoslni shod v Budapešti in ondi slovesno izjavili, da so za samostojnost ogerske države. To izjavo moramo seveda v čislih imeti, kar pa nas ne bode zadrževalo, da svareč svoj glas povzdignemo in pokažemo na mogoče slabe nasledke, katere utegne imeti ta nesrečni narodnostni prepir na Ogerskem končno za vse cesarstvo. (II. del pride).