GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 10 — Leto II.
Murska Sobota, 9. marca 1950
Cena 2 din
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul. — čekovni račun: Narod na banka Murska Sobota 641-906-030 — Naročnina: Celoletna din 100-—. polletna din 50.— četrtletna din 25.—
V čast volitev v ljudsko skupščino
D. Lendava. — Mi nimamo vsega, kar potrebujemo, zato moramo trgovati z drugimi državami. Saj so velike države, pa tudi nimajo vsega in zamenjavajo svoje proizvode ali surovine z drugimi državami. Zaradi tega nismo revni; mi imamo mnogo surovin: rud, lesa itd., le rude je treba izkopati, les posekati, če hočemo zamenjavati za drugo blago. Zato ustanavljamo frontne gozdne brigade, ki bodo pomagale stalnim gozdnim delavcem posekati čim več lesa. Mi imamo dovolj lesa, zakaj ga potem ne bi prodajali in zamenjavati za stroje, bombaž in volno, iz katerih izdelujemo v naših tovarnah blago za različne obleke in še za druge potrebne stvari.
Po nekaterih vaseh noši frontovci dobro razumejo te potrebe, zato so že zbrali predvideno število ljudi za brigado. V tem oziru sta najboljši osnovni frontni organizaciji v T u rnišču in Gornji Bistrici. Iz teh vasi je odšlo v frontno gozdno brigado po 8 frontovcev. Niso pa povsod tako aktivni Nekatere frontne organizacije niso bile v stanju poslati doslej vsaj enega frontovca v brigado. Vzrok temu je malomarnost
samega odbora ali ozko gledanje, ko nočejo videti skupnih potreb vseh delovnih ljudi, ampak iščejo le svoje lastne koristi.
V zvezi z organizacijo frontne brigade so imeli zelo zanimiv sestanek v Turnišču. Ko je tov. izpred OO OF razložil potrebo in pomen frontnih brigad, se je oglasil k besedi okrog 60-letni mož tov. Zadravec Štefan, po poklicu čevljar, ki pa je bil v svojem življenju zaposlen že na najrazličnejših delih, da si je služil vsakdanji kruh. Povedal je, kako si je on
včasih želel delo, ko ni bilo dovolj dela za delaželjne ljudi. Zato je moral s svojo družino iskati zaslužek in kruh v inozemstvu. Poudaril je, čeprav je star, da bo v skrajni sili tudi on šel v gozd, zaenkrat pa bo šla le hči. Tudi lansko leto sta bili 2 hčeri v frontni brigadi na Pohorju. To je vplivalo tudi na ostale, zato je bil plan hitro dosežen in v tekmovanje je na prvem mestu Turnišče z Gornjo Bistrico. Iz okraja Dolnja Lendava je v prvih dneh odšlo v gozdno brigado 67 ljudi.
Predvolivno tekmovanje je napovedal Mladinski aktiv Pince
Mladinski aktiv Pince je na svojem sestanku sprejel sklep, da napove predvolivno tekmovanje mladinskim aktivom v Hotizi, Petišovcih, Dolnji Bistrici in Črensovcih. Tekmovanje so napovedali v sledečih točkah: Člani, katerega aktiva bodo na dan volitve prej zaključili; kateri aktiv bo tesnejše sodeloval z množičnimi organizacijami in razvil boljšo agitacijo za čim boljšo izvedbo volitev; kateri aktiv bo napisal več pa-
rol; kateri aktiv bo imel več predavanj, na katerih se bodo pojasnjevala vprašanja v zvezi z ljudsko demokracijo in ljudsko oblastjo; kateri aktiv bo boljše preštudiral govore naših vodilnih mož v predvolivnem času in kje bo na Študiju večja udeležba v odstotkih.
Pismene pozive na tekmovanje so poslali zgoraj navedenim aktivom. Od treh so že dobili odgovor, da so sprejeli tekmovanje.
Prosenjakovski pionirji so napovedali tekmovanje v čast volitev vsem pionirskim odredom soboškega okraja
Pionirji odreda »Štefana Kovača« v Prosenjakovcih so na svojem pionirskem sestanku razpravljali o volitvah v zvezno skupščino Prav na čast vrnitev je ta odred napovedal tekmovanje vsem pionirskim odredom v okraju po sledečih točkah:
Kateri odred bo izboljšal učni uspeh za 10%, dvignil čim višje šolski obisk, položil 2 normi za pionirsko fizkulturno značko, čim lepše uredil pionirsko knjižnico in prečital več knjig, katera proslava bo za 8 marec čim kvalitetnejša v naslednjih točkah: ureditev šolskega dvorišča, delo mladih naravoslovcev, pomoč Cicibančkom od strani pionirske organizacije pri šolskem in izvenšol-
skem delu, uprizoritev 1 igre in njena vsebina, kateri odred bo nudil čim več pomoči pri samih volitvah, prepričevanju ljudi, okrasitvi volišč, napisi parol ter pomoč pionirskih grup na dan volitev, koliko ljudi bodo prepričali Odred, ki bo dosegel v tem tekmovanju čim lepši rezultat po tekmovalnih točkah do časa volitev, bo od okrajnega pionirskega štaba nagrajen z lutkovnim odrom in lutkami. Tekmovanje naj se razvije še v ostalih panogah šolskega in izvenšolskega dela, ter naj zajame sleherni Odred v okraju. Zato pristopimo takoj k izvajanju tekmovanja, da bomo dosegli čim lepše rezultate ob koncu tekmovanja.
Mladinski aktiv Dolnja Bistrica je napovedal tekmovanje aktivu v Gornji Bistrici Tekmovanje si napovedujejo tudi ostali aktivi. Tekmovanja so ponekod zelo živahna, kar izboljšuje na splošno delo v aktivih.
Na predvolivnem sestanku v Krajni je govoril namestnik kandidata za soboški okraj, Benko Alojz
Pred dnevi so se zbrali volivci obmejnih vasi Gederovec, Krajne in Skakovec ..a predvolivni sestanek v Krajni. O pomenu volitev in o gospodarskih vprašanjih, preko katerih ne moremo iti, kot so to storili pod prejšnjimi režimi ob volitvah, je govoril namestnik kandidata za okraj Murska Sobota, tovariš Benko Alojz.
Po njegovem govoru se je razvila živahna diskusija o vseh gospodarskih vprašanjih teh krajev in naše državo in o podrobnostih volitev. Prisotni so iznesli tudi marsikaj kritičnega in s tem opozorili na nepravilnosti, ki jih je treba odpraviti. Živahnost tega sestanka pove, da je v teh obmejnih krajih za naš gospodarski razvoj in za politične probleme sveta veliko zanimali vsekakor si želijo še več sličnih sestankov.
Kolektiv velikega prekooceanskega parnika »Dubrovnik« je svoj letni plan izpolnil tri mesece pred rokom. Njegova velika delovna zmaga je dovoli označena že z naslednjimi podatki. Parnik je prevozil 1392 ton tovorov več, kakor jo bilo planirano, prihranil pa je 262 ton pogonskega goriva v vrednosti nad en milijon 350.000 din.
Pred volitvami po domovini
Naši rudarji v Zenici, Kaknju in Brezi, kot tudi po ostalih rudnikih tekmujejo, kot večina podjetij v čast volitvam v zvezno skupščino. Najboljše uspehe so pred nedavnim dosegli v jami »Radakovo« v rudniku Zenica kjer so skoraj vse brigade presegle dnevni plan za 37 odst. Brigada Adama Kavgiča je v enem dnevu natovorila 45 vagončkov namesto 30. Tako je bilo v Kaknju, in ne mnogo slabše tudi v Brezi kjer so bile v teh dneh najboljše brigade Salima Masnopita, Sulejmana Veliča in Husnije Omerhodžiča.
V Čakovcu so delavci tekstilne industrije dosegli lepe Predvolivne rezultate dela. Proizvodnjo so dvignili za 10 odst., poedinci so prevzeli osebne obveze. V Medžimurski trikotaži izvršuje mladinska brigada Ivanke Nemec dnevne plane s 128 odst., Kristine Toplak 143 in Žer Vidre pa s 150 odst. Ne zaostajajo pa tudi ostale brigade.
V tekmovanju s vsemi delovnimi kolektivi metalne industrije so dosegli delavci tovarne težkih orodnih strojev »Ivo Lola Ribar« v Sisku precejšnje povečanje proizvodnje. Pred tekmovanjem v čast volitvam v ljudsko skupščino v januarju so dnevne plane izvrševali 90 odst., a že v začetku tekmovanja s 120 do 130 odst. V tem tekmovanju so utrdili brigadni sistem dela, organizirali 18 udarnih brigad, katerih člani delajo vsak na dveh strojih. 
V predvolivnem času so v Ljubljanski oblasti sprejeli v fronto 1320 članov na
novo. Število aktivov po osnovnih organizacijah se je prav tako dvignilo na 112. Tekmovanje se je razširilo na vse osnovne organizacije. Tekmujejo s Kamnikom.
Na predvolivnem zborovanju v Murski Soboti je govoril Miško Kranjec
V četrtek preteklega tedna so se zbrali Sobočani na predvolivno zborovanje v Mestnem kinu. Na tem zborovanju je govoril kandidat za soboški okraj, književnik Miško Kranjec. Govoril je o dela Ljudske skupščine in o volitvah v njo, a obenem tudi o gospodarskih nalogah, ki govorilo o naprednosti naše ureditve, ter o poglobitvi demokratizacije pri nas, ki nas v osnovi loči od vseh demokratičnih držav, kjer se je usidral birokratski centralizem.
Na istem zborovanju so tudi govorili o odmeri davka sa kmetovalce mesta Murska Sobota.
Mladinci v radarski in tehnični šoli pri Proizvodnji nafte tudi tekmujejo v čast volitev V rudarski šoli pa tekmujeta še prvi in drugi razred med sabo. Med drugim tekmujejo v sledečih točkah: Kateri razred bo imel manj slabih ocen in manj neopravičenih izostankov; kateri razred bo imel boljšo povprečno oceno v III. četrtletju; kateri bo organiziral več študijskih krožkov, strokovnih predavanj, napisal več parol, izmenjal oken novic in opravil več ur prostovoljnega dela.
Mladina soboškega okraja se resno pripravlja na volitve
Mladina nestrpno pričakuje dan volitev, kar nam dokazuje delo naše dobre mladine. Bodimo trdni in jekleni, ne klonimo pred nobenimi težavami in utrdimo in razširimo naše vrste. Boriti se moramo, da vključimo v organizacijo še do sedaj neorganizirano mladino, da ustanavljamo mladinske aktive, aktive LT in fizkulturne aktive.
Naj ne bo mladinskega aktiva, ki ga ne bi zastopal mladinec na mladinski delovni akciji v Novem Beogradu, katera brigada krene 1. aprila 1950.
Širimo kultumo-prosvetno dejavnost, pripravljajmo kresove za predvečer volitev 26. marca 1950.
Kandidat dolnjelendavskega okraja v zvezno skupščino
je tov. HORVAT IVAN
Življenje prekmurskih vaščanov je bilo vedno težko. Izkoriščali so jih ljudje različnih sort, od grofa pa tja do vaškega trgovca. Posebno težko so živeli oni, ki niso imeli doma dovolj dela — se razume, da potem niti ne dovolj kruha —, zaposlitev pa je bila možna le sezonska, po nekaj mesecev poleti.
V taki družini se je rodil tov. Horvat Ivan, sedanji kandidat dolnjelendavskega okraja. Oče je imel majhno posestvo, ki ni moglo kriti potreb družine. Zato so otroci občutili že v zgodnji mladosti vse težave življenja. Kruha ni bilo nikoli dovolj. Zato je mladi Ivan šel v uk k čevljarskemu mojstru, da se izuči in si bo potem lahko brez lastno zemlje kot rokodelec služil vsakdanji kruh.
Njegovo vajeniško življenje je bilo težko, le bolj težko kot je bilo to navadno v prejšnjih časih. Vsak dan je moral iti 4 km daleč k mojstru in se pozno ponoči, navadno okrog polnoči, vračati domov. Oče ni mogel plačati mojstru vzdrževalnine, zato je moral stanovati doma.
Ko je naredil pomočniški izpit, si je oddahnil: »Sedaj se bom pa postavil na lastne noge; Sel bom v mesto!« Toda lepi upi življenja so ga varali; za človeka, rojenega pod revno kmečko streho, ni bilo v tistem času boljšega, človeka primernega življenja. Zaposlil se je v Ljubljani; toda po nekaj mesecih je bil med prvimi, ki so jih vrgli na cesto. Bil je mlad, delaželjen, toda zanj ni bilo ne dela in ne kruha.
Takega negotovega, pasjega življenja ga je rešila začasno vojaška služba. Seveda ta vojaška služba ni bila prijetna. Vrnil se je iz vojske, a stalne zaposlitve ni mogel dobiti. Zato je šel iskat kruh v Francijo. Čeprav je bil izučen čevljar, je moral opravljati poljsko delo. In še tega je bil vesel, ker je vedel, da mu stara Jugoslavija boljšega življenja nuditi ne more in noče.
Pred začetkom vojne se je vrnil v domovino. Toda v kakšno domovino? Ati je bila to sploh njegova domovina, ko ga ni hotela preživljati? Saj ni prosil nič zastonj, le dela je hotel, dela in poštenega plačila.
Prišla je okupacija, ki ga je zatekla doma. On se s tem ni mogel pomiriti, zato je z zanimanjem in navdušenjem sprejemal vesti o narodno osvobodilnem gibanju in slavnih borbah v nekaterih krajih Jugoslavije. Prve poskuse pripraviti vstajo v Prekmurju so madžarski okupatorji zatrli, ko so leta 1941. usmrtili v Murski Soboti dva vodilna partijca. Zato so Prekmurci prenašali okupacijo precej časa s ogorčenjem, čeprav brez 
krvavih uporov in borb.
Aktivno in organizirano politično delo se je začelo poleti 1944. Ilegalci, politični delavci, ki so prihajali čez Muro iz Štajerske, so se povezal s tov. Horvatom, ki je živel v svoji rojstni vasi. Srednji Bistrici Njegova hiša jim je služila za postojanko in on je skrbel za njih. Obenem pa je razširjal med ljudi razne letake, časopise in brošure ter novega duha o svobodi in ljudski oblasti.
Jeseni so postajala tla prevroča. V Budimpešti je prišlo do spremembe vlade. Partizani, ki so se nahajali v Prekmurju, so organizirali v Murski Soboti
vstajo. Toda teh je bilo malo, čas pa prekratek, ker je takratna sprememba zahtevala hitro akcijo. Zaradi tega vstaja ni uspela. Madžarski fašisti so potem še bolj divjali. Tov. Horvat je moral v ilegalo.
Sporazumno z vodstvom se je s 8 tovariši napotil na Pohorje, da se pridružijo kozjanskemu odredu. Prt Trojici v Slovenskih goricah so dobili preko kurirja obvestilo, da se morajo vrniti. S težavo so se prebijali pozimi nazaj v Prekmurje, kjer so delali do osvoboditve.
Po izgonu okupatorja iz naše domovine jo čutil, da njegova borba za svobodo še m končana. S tako svobodo, kot jo je imel v stari Jugoslaviji, ni bil zadovoljen. Zato je delal za utrditev ljudske oblasti. Delovni ljudje so ga pri prvih volitvah v ljudske odbore izvoliti za delegata v okrajno skupščino. Na prvem zasedanju leta 1945 ga je ista volila v izvršni odbor.
Živel je še naprej v vasi. Bil je izučen čevljar in poklic ga je najbolj veselil. Želel je biti čevljar: toda ne več čevljarski pomočnik, ki je odvisen od mojstrovega izkoriščanja in dobrotljivosti. Niti ni želel sam postati izkoriščevalec drugih. Zato se je pomenil s nekaterimi tovariši in so že leta 1948. ustanovili skupno zadružno čevljarsko delavnico. To je bilo za tisti čas veliko delo, kaiti zadružna miselnost takrat ni bila razširjena med našim ljudstvom.
Take ljudi, borce za ljudsko oblast in pionirje novega zadružništva, so potrebovali tudi na okraju. On se je odzval pozivu in je v začetku l. 1947 sprejel na okraju dolžnost inšpektorja za delo. Kmalu potem je bil izvoljen za sodnika okrajnega sodišča. Vedno nove naloga, ki morajo nastopati z graditvijo socializma, mu niso dopuščale počivati na doseženih uspehih. Sprejel je še večjo odgovornost: bil je imenovan za predsednika okrajnega sodišča. Tako te človek z osnovnošolsko izobrazbo dosegel tako visok položaj in sprejel tako veliko odgovornost. Razume se. da je tov. Horvat po osvoboditvi mnogo študiral, ker se ni zadovoljil z znanjem, ki ga je imel izpred vojne.
Dolžnosti predsednika sodišča ni vršil dolgo. Potrebe so ga klicale na novo dolžnost in on je tudi to težko nalogo sprejel. Lansko leto v avgustu je sprejel dolžnosti sekretarja Okrajnega komiteja KPS v Dolnji Lendavi, v decembru pa je na zasedanja okrajne ljudske skupščine bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora. Tako vrši danes najvišjo funkcije In nosi največjo odgovornost v okraju. On se tega zaveda, zato pogosto zahaja med volivce, da se s njimi pogovori, jih pouči in se tudi posvetuje, kako bi se delo izboljšalo in napake odpravljale. Tudi volivci poznajo njega in njegovo delo, zato se radi udeležujejo njegovih sestankov.
Plenum OO OF je pravilno ocenil delo sekretarja CK KPS tov. Horvata, zato ga je predlagal za kandidata v ljudsko skupščino. Volivci po vseh vaseh okraje so pokazali na množičnih sestankih, ko so zbirali predlagatelje kandidature, da se strinjajo s tem predlogom. Na dan volitev bodo s kroglicami to še enkrat potrdili.
Na predavanju Ljudske univerze
so Bakovčani pokazali da želijo popraviti napako z volitev v KLO
28. februarja je bilo pri nas v Bukovcih predavanje v okviru Ljudske univerze. To predavanje je pripravil član okrajne ljudske univerze. Udeležba je bila še dokaj zadovoljiva. Prišlo je 66 
vaščanov. Prišlo pa bi jih še več, če bi uprava izobraževalnega tečaja vedela, da le to predavanje za vse in ne le za člane izobraževalnega tečaja.
Po predavanju se je razvila zelo živahna diskusija, ki je trajala dve uri. Iz diskusijo sledi, da Bakovčani želijo popraviti napako, ki so jo napravili ob volitvah v KLO, ko so se s slabo udeležbo osramotili pred vsem okrajem. Sedaj ne vodo, kdo jim je postavil davčno komisijo in s sličnega dela vidijo, da brez dobro uprave v kraju delo na nobenem področja ne more na-
predovati. Njihovo mnenje je, da bodo o volitvah Zvezno skupščino dokazali, da ni napake, ki je ne bi mogli popraviti.
Sklenili so, da se bodo 100% udeležili volitev v Zvezno skupščino in nato zaprosili višjo oblast, da ponovijo volitve v svoj KLO. Vsi udeleženci Ljudske univerze bodo z agitacijo dosegli pravilno mišljenje vseh ostalih vaščanov, da ne bo vse, kar so povedali, le mnogo obetajoči sklep.
Iz vse diskusije je vidno, da sl Bakovčani želijo še več sličnih predavanj, kajti prav ta predavanja jim bodo v mnogočem koristila, predvsem pa v poglobitvi demokratizacij e v njihovem kraju.
Prvi položni lokomobilski parni kotel, ki ga zdaj že v serijah izdelujejo v zagrebški tovarni parnih kotlov. Takšni kotli služijo za pogon elektr. central in drugo.
Stran 2
»L J U D S K I GLAS«
Murska Sobota, 9. marca 1950
Okrajni proračun za isto 1950 je za 26 %
večji od lanskega
Z zasedanja Okrajnega ljudskega odbora Radgona
Dne 24. februarja t. l. se je vršilo deveto redno zasedanje OLO Gornja Radgona, ki je sprejelo okrajni proračun za l. 1950, ki znaša 42,690.000 din, od katerega odpade na KLO-je vsota 10,700.000 din. Povišanje letošnjega proračuna za 26% od lanskega se odraža na izdatnejših izdatkih v prosvetne in socialnozdravstvene namene ter na večje osebne in materialne izdatke Krajevnih ljudskih odborov, katerih naloge so od časa do časa vedno večje in odgovornejše. V prosvetne namene je povišan okrajni proračun za 7%, a v prosvetne namene KLO-jev za 46%. Izdatki za socialno-skrbstvene in zdravstvene namene so povečani v okrajnem proračunu za 67% in v proračunu KLO-jev za 97%. V tem je dokaz, da ljudska oblast posveča prosvetnemu dvigu naše vasi in to zlasti našega šolstva ter dvigu življenjskega standarda socialno ogroženih ljudi ter zdravstvenim ustanovam vso pažnjo in skrb. Podpredsednik OLO tov. Zadravec Branko je v svojem referatu analiziral navzočim delegatom in predstavnikom KLO-jev in množičnih organizacij gospodarsko in ekonomsko ter politično stanje okraja ter kritično ocenil pomanjkljivosti in nedostatke, ki se postavljajo na pot v izgradnji socializma na naši vasi. Narodni dohodek v minulem letu je bil dosežen v gornjeradgonskem okraju na 238,868.500 din. Vrednost lokalne obrti je dosegla 97,565.700 din. Elektrifikacija je v okraju ona panoga, ki se ji zadnja leta posveča največ pažnje, saj je napeljava elektrika razširjena že na 21 KLO-jev, dočim je bila ta v dobi stare Jugoslavije napeljana le v 7 KLO-jev. Danes je elektr. razsvetljava napeljana v 1350 hiš, a v stari Jugoslaviji le v 423 hiš. Na novo je bilo zgrajenih 7 transformator-
skih postaj, ki že vse obratujejo. V pogledu elektrifikacije bo v razdobju do konca prve petletke storjenega še mnogo, da bo elektr. omrežje razširjeno še na ostale KLO-je brez elektrike. V kmetijski panogi je bil v teku minulega leta dosežen razmah, saj se je dvignil stalež živine z ozirom na zadnji popis za predlansko stanje za 2,3%, pri prašičih pa za 8%, in je od predvidenega piana živine doseženo za 98,6%. Primanjkljaj se brezdvomno nanaša na utaje, vkljub temu, da je minulo leto bila zelo razširjena rdečica pri svinjah in gre nastala škoda v milijone. Prirastek pri goveji živini bi bil mnogo višji, če bi ne bilo primerov črnih zakolov telet, ki jih je z ozirom na zanesljive podatke bilo v okraju nad 2000. V realizaciji odkupnih planov kmetijskih pridelkov in živine je tov. podpredsednik nanizal sledeče številke. Odkup žitaric je bil izvršen 100%, pitanih prašičev 67%, mršavih 74% krompirja 87%, mleka 53%, fižola 31,5%, ajde 105%, oljaric 78%, mleka 53%, vina od kontrahiranih 80% odkupljenega le 33%. Da plani odkupov navedenih kmetijskih proizvodov niso bili realizirani, je bila krivda zlasti od strani velikih kmečkih gospodarstev in odkupnega podjetja ter KLO-jev samih. V pogledu socializacije kmetijstva je bil minulo leto storjen lep korak, saj je bilo na novo ustanovljenih 9 novih kmetijsko-obdelovalnih zadrug. Od obstoječih, ki jih je v okraju 19 registriranih, od katerih so tri vinogradniške, so najbolje gospodarile KOZ v Podgorju, Lutvercih in Apačah. V okraju je vključenega v socialistični sektor 22% od celokupnih zemeljskih površin in se je zadružni sektor od l. 1948 povečal za 22% ter trenutno zavzema površino 3327 ha. Na svojih rednih letnih
skupščinah, ki so se v februarju vršile v večini zadrug, je bilo sklenjeno, da bodo zadruge dvignile svinjerejo za 370% in bodo do konca leta oddale državi 2383 prašičev. Po referatu tov. podpredsednika je sledilo sprejetje okrajnega proračuna v višini zgoraj označene vsote. Odborniki OLO so živo posegali v diskusijo v zvezi s prosvetnimi vprašanji na naši vasi, komunalno dejavnostjo, odkupi kmetijskih pridelkov in živine itd.
Končno je skupščina sprejela sklepe, ki med drugim poudarjajo, da bo OLO posvetil vso prizadevanje v svrho zagotovitve živilskih fondov za potrebe delovnega ljudstva, da se s povečanjem in obdelavo vseh kmečkih površin dvigne produkcija kmetijskih pridelkov, da se izpolni do 30. marca t. l. gozdarski plan in s tem zagotove naše gospodarske potrebe, da se dosledno izvede akcija škropljenja sadnega drevja proti San José kaparju, da se do 10. marca t. l. izterjajo zaostanki obveznih oddaj prašičev in se na ta način realizira časovni odkupni plan, da se posveti vsa skrb vključitvi odvišne delovne sile da posveti razvoju kulturno-prosvetnega dela na naši vasi vso skrb in da se prepreči pijančevanje šolske mladine ter kot končni sklep, da posvete odborniki OLO vso skrb za čim doslednejšo izvedbo volitev v zvezno ljudsko skupščino ter da v predvolivni kampanji pobijajo vse parole informbirojevske ali zapadnokapitadstične reakcije ter da se pri volitvah 26. marca t. 1. popravi sramota, ki je padla na gornjeradgonski okraj ob priliki zveznih volitev v l. 1945.
R. J.
Pregled uspehov in neuspehov
splošnih kmetijskih zadrug v Prekmurju
Občni zbori so pokazali uspehe ki neuspehe splošnih kmetijskih zadrug v preteklem letu. Na splošno se lahko reče, da se je tem zadrugam nudilo vse premalo pomoči Okrajna zveza, je predvsem podpirala, kar je tudi pravilno, kmetijsko delovne zadruge, vendar je potrebno nuditi pomoč tudi splošnim kmetijskim zadrugam.
Glavna napaka pri večini zadrug je bilo mišljenje zadružnikov in upravnih odborov, da je glavna naloga zadruge trgovina. To je nepravilno, kajti glavna naloga splošnih kmetijskih zadrug bi morala biti dvig kmetijske proizvodnje. Zadružne ekonomije, ki so se v lanskem letu ustanovile, so pri zadrugah, kjer je upravni odbor dober, dosegle zadovoljive uspehe, kakor je to v Domajincih, Kraščih in še nekaterih. Slab uspeh sta dosegli ekonomiji v Ropoči in Šalovcih, ki sta bili prepuščeni sami sebi.
Uspehi kapitalne gradnje predvsem zadružnih domov so pri posameznih zadrugah bili veliki, predvsem v Čepincih, Doliču, Ženavljah, Gornji Lendavi itd.
Obrtna dejavnost se je v preteklem letu zelo razvila, razvile so se predvsem obrtno-uslužnostne delavnice. Vendar bi bilo potrebno, da se posveča več skrbi ustanavljanju delavnic domače obrti, za katere je vsa surovina v dovoljni količini na terenu.
Trgovina ni bila uspešna, dasi je predstavljala glavno dejavnost teh zadrug. Pri razdeljevanju blaga se je premalo upoštevalo one, ki so svoje obveznosti do skupnosti izpolnili. Po mnogih zadrugah je upravni odbor delil v prvi vrsti sebi in svojim bližnjim, ali pa se sploh ni zanimal za delitev, tako da so uslužbenci delili po svojem. Premalo je bilo skrbi za kulturno trgovanje, kakor tudi za okrasitev izložb.
Zadružniki so na občnih zborih vse te napake pregledali ter sprejeli sklepe, da se bodo odpravile.
V Domanjševcih so zadružniki kritizirali delo uslužbencev
Na občni zbor so se zadružniki zbrali v malem številu, vzrok neudeležbe so predvsem neuspehi njihove zadruge.
Člani so pred zborom kritizirali vse vprek, češ da ni blaga itd. Na zboru so pa ugotovili, da njihova kritika ni bila upravičena, ampak je predvsem vzrok pomanjkanja blaga neagilnost poslovodje, ki se vse premalo zanima za to, da bi člani dobili potrebno industrijsko blago pravočasno.
Zadruga je svoje poslovanje v preteklem letu prav zaradi tega zaključila pasivno, čeprav sosednje zadruge v manjših vaseh, ki so zajele vse drobne odkupe, niso tako pasivne.
V preteklem letu so se v zadrugi vršile od strani uslužbencev razne manipulacije, poneverbe, primanjkljaji itd. Vse to je v veliki meri vplivalo na člane, ki so upravičeno izjavljali: »Kaj bom šel na zbor, ko pa v naši zadrugi vse gre narobe«. Slab je bil tudi upravni odbor, ki ni znal pravočasno preprečiti vseh teh napak. Predsednik zadruge se je sicer trudil, vendar ni uspel, ker pri ostalih članih ni našel razumevanja.
Da se v bodoče ne bodo ponavljale take napake, so člani izvolili v upravni odbor najboljše tovariše, pravtako tudi v nadzorni odbor, ki je v preteklem letu opravljal svojo dolžnost premalo vestno.
Na zboru so sprejeli sklep, razširiti zadružno ekonomijo ter nabaviti sejalni stroj.
Člani v Selu so si zadali nalogo, da bodo gradili zadružni dom
Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da je zadruga v preteklem letu delovala zadovoljivo. Kljub težavam in oviram je zadruga dosegla na ekonomiji, ki je bila ustanovljena šele sredi leta, lepe uspehe. Pri delitvi blaga predvsem manufakturnega, je vedno sodeloval upravni odbor.
Na občnem zboru so člani zadruge razpravljali o zboljšanju dela na ekonomiji ter o razširitvi ekonomije in o gradnji zadružnega doma.
Sklenili so, da bodo gradili zadružni dom in uvedli kartoteko, iz katere bo vsak čas razvidno, koliko blaga je kateri član prejel.
Gradnjo kokošnjaka in skladišča na postaji so stavili v plan dela v Ženavljah
Zadružniki so na svojem zboru kritično pregledali delo zadruge. Široka aktivnost udejstvovanja zadružnikov v raznih odsekih dokazuje, da zadruga rešuje vsa vprašanja pomoči članom. Pri zadrugi deluje kovaški in mizarski odsek. Člani odbora, ki vodijo odseke, so svojo nalogo dobro izvrševali. Velike uspehe je zadruga dosegla pri dograditvi zadružnega doma, ki so ga opremili med prvimi v okraju.
Zadruga ima svojo ekonomijo, ki pa ni dosegla vidnejših uspehov. Sklenili so, da bo treba v bodoče posvečati vprašanju ekonomije več pozornosti, zato bodo na ekonomiji gojili perutnino in zajce. Zgradili bodo kokošnjak.
Dobro deluje pri zadrugi trgovski odsek, težave so pri tem zaradi tega, ker je zadruga okoli 7 km oddaljena od železniške postaje Petrovci. Zaradi tega je nemogoče pravočasno izpraznjevati vagone. Da bo zadruga kljub temu lahko vagone pravočasno izpraznjevala, bo gradila na postaji v Petrovcih skladišče, ki ga bodo dogradili v najkrajšem času.
th.
Tudi v M. Črncih bo zadružni dom
Ravno v sredini široko razprostirajoče vasi, ob robu vijugastega potoka, se razprostira valovita, dokaj široka livada, nekdaj porasla z grmičevjem in osatom, tako da ni bila za nobeno izkoriščanje. Toda marljivi bajtarji so vse to sčasoma odpravljali, pridobivajoč si tod paše za svoja goveda.
Če se človek, ki se spominja na preteklost, ozre danes na isto livado, vidi nekaj drugega:	novo poslopje; sicer
majhno, ki leži Sporedno s šumečim potočkom. To so si vaščani zgradili takoj po osvoboditvi v namen uradnih prostorov in za shrambo gasilskega orodja. Nekaj korakov proti južni strani so pa širom cele livade že zabetonirani temelji novega zadružnega doma.
Nekdaj neuporabna livada bo danes nosila zgradbo, kot kulturno središče vasi, ki jo gradijo vaščani s polno voljo ne ozirajoč se na škodljivce in razdirače, ki se sicer nahajajo v njihovi sredini in ki s svojimi lažnimi klevetami, ne samo na tem polju, hočejo rušiti skupno graditev.
Tudi najslabši deli zemljišča se spreminjajo v plodne, tako se je tudi zapuščena livada spremenila v gradilišče zadružnega doma M. Črncev, ki bo ponos vsej vasi.	J. D.
Uspel nastop
igralske skupine v Gančanih
Po precejšnem presledku je pred dnevi priredila dramatska skupina v Gančanih dramo v petih dejanjih »Talci«. Čeprav so nastopili pretežno mladi igralci, ki so bili tokrat prvič na odru, je prireditev prav dobro uspela. Dvorana je bila nabito polna, mnogi pa niso več mogli dobiti vstopnic, tako da so morali igro ponoviti. Posebno pohvalo si zaslužijo nekateri starejši igralci in tov.
upravitelj Cipot, ki so si mnogo prizadevali, da bi kljub skromnim sredstvom, ki so jih imeli na razpolago (pomanjkanje primernega prostora, odra, oblekel. dostojno prikazali na odru trpljenje našega ljudstva med osvobodilno borbo. Prebivalci Gančan si takšnih prireditev želijo čim večkrat, zato naj bo mladi gledališki skupini prva skrb da tej želji tudi ugodi. Tako ne bodo samo sebi in gledalcem vaščanom preskrbeli primerne zabave in oddiha, ampak bodo vršili tudi velike naloge, ki stoje pred našo napredno mladino:	bogate
sadove naše kulture bodo zanesli do slehernega človeka in s tem pripomogli k višji razgledanosti in izobrazbi prekmurskega ljudstva.	P. B.
͵͵TUDI MI BOMO TEKMOVALI"
je rekla mladina Sela in Fokovec
V soboto, 25. t. m. se je vršil skupni mladinski sestanek aktivov Selo-Fokovci. Po nalogu OK LMS bi se morala tega sestanka udeležiti tovarišica iz Tovarne  perila. Ker pa kljub dvournemu čakanju omenjene tovarišice ni bilo, so rekli mladinci: »Nikogar več ne bomo čakali«.
Sestanek se je začel brez vsakih formalnosti. Na videz bi marsikdo trdil, da na takem sestanku ni mogoče obravnavati življenjskih stvari. Toda vsakdo, ki ima nekoliko vpogleda v delo mladine omenjenih aktivov do danes, bi bil na tem sestanku presenečen. Mladina, ki je spoznala pravilno linijo našega vodstva, je kritično obravnavala vse pomanjkljivosti, ki so bile do sedaj v obeh aktivih. Govorilo se je o dolžnostih in nalogah mladine v Predvolivni kampanji.
Po končani diskusiji o volitvah so rekli mladinci: »Tudi mi bomo tekmovali v čast volitev«. Mladina Selo-Fokovci napovedujejo medsebojno tekmovanje in na tekmovanje poziva vse
okoliške mladinske aktive, in to po sledečih točkah: Organizacijska utrditev aktivov: 100% vključitev v aktiv mladine, ki stoji izven organizacije in 100% udeležba na organizacijskih in študijskih sestankih — razen upravičenih izostankov.
2. Kateri mladinski aktiv se bo boljše pripravil za volitve: politično delo pred volitvami; okrasitev volišča; kateri aktiv bo oddal glasove 100% pred 9. uro.
Sestavljena je tročlanska tekmovalna komisija, v katero sta izvoljena dva mladinca in član Partije, ki zastopa ljudsko oblast. Ta komisija ima za nalogo, da kontrolira tekmovanje in po končanem tekmovanju objavi rezultat
Razen tekmovanja je mladina sprejela še celo vrsto sklepov, ki dokazujejo. da mladina Selo-Fokovci stopa v vrste napredne komunistične mladine Jugoslavije, ki je pripravljena žrtvovati mnogo in dati svoj delež v revolucionarni borbi za čimprejšnjo izgraditev svoje socialistične domovine.	B. S.
Tudi pionirski odred ,,Rogana Ludvikaʻʻ na Tišini je sprejel Predvolivno tekmovanje
Živahen je bil sestanek na pionirskem odredu »Rogana Ludvika« v Tišini kajti na tem sestanku so pionirji pregledali svoje dosedanje delo in si zadali plan za II. polletje.
Sestanku sta prisostvovala šolski upravitelj Koltaj in načelnica OPŠ — Gizela. Načelnica Marija je podala kratko poročilo in je dejala: Prva naša naloga je bila učenje, toda nismo posvetili dovoli pažnje tej nalogi, rezultat I. polletja nam dokazuje le 93% pozitivnih — tudi obisk pouka ni bil zadovoljiv. Prav lepe uspehe je dosegel krožek za izdelovanje ribaric, tudi pionirski pevski zbor je pokazal lepe rezultate. Do sedaj smo vsako proslavo počastili z nastopnimi točkami, kjer je zelo dobi o izpadla proslava Franceta Prešerna. Tudi stenčas smo redno zamenjavali. Lep uspeh smo želi pri volitvah v KLO, odraz so bila okrašena volišča, prepričevanje ljudi in razpredeljena pionirska mreža volitve so izpadle 99%. Pomagali smo pri gradnji zadružnega doma, kajti vedeli smo, da bomo tudi mi pionirji našli svoj kotiček v njem za pionirsko sobo. Ti uspehi nas ne smejo ustaviti, temveč dati nove moči za delo, da si bomo čim lepše uredili naše mlado življenje. Besedo je dala načelnici OPŠ, ki je orisala delo pionirske organizacije in dala smernice za bodoče delo. S ploskanjem so se pionirji zahvalili za njene besede.
Dvanajstletna pionirka Micka je vstala in dejala: »Pionirji in pionirke najprej se moramo spomniti na besede našega tov. Trta, da je naša prva naloga učenje, učenje in še enkrat učenje!« Za njo so še ostali pionirji dajali razne predloge
za plan, kateri je bil sestavljen prav po pionirskem okusu, do konca šolskega leta.
Učni uspeh bomo dvigniti od 63% na 86%, obisk pouka bomo dvignili na 97%, pionirski pevski zbor se bo naučili 6 novih pesmi. Za 8. marec — dan žena — bodo uprizoriti igro »Mezinček«, se naučili nekaj deklamacij in pevske točke, na proslavo bodo povabiti svoje matere. Dramatska skupina bo uprizorila 3 igre, za dobljen denar bode narediti izlet na morje. Organizirati bodo izlet v odred Cankova in G. Lendava, a pionirje iz teh odredov bodo povabili v obisk v svoj odred. Naredili bodo 2 ekskurziji na državno posestvo Rakičan in Apače, kmetijsko delovno zadrugo, 4 kino-predstave bodo obiskali 100%, utrdili krožek za izdelovanje ribaric in ustanovili postajo mladih tehnikov. Nogometna sekcija bo tekmovala z najboljšim pionirskim nogometnim društvom v okraju, izvedli bodo šahovsko tekmovanje ter tekmovali z 2 sekcijama. Za volitve v Zvezno skupščino bodo okrasili volišče, napisali parole in pomagali na dan volitev Fronti. Stenčas bodo mesečno redno menjavali; vse proslave bodo izvedli s kvalitetnimi točkami. Mladi naravoslovci bodo začeli takoj z delom; pomagati bodo pri gradnji zadružnega doma.
Tov. Koltaj, upravitelj, je omenil: »Dobro ste sestavili vaš plan, toda paziti morate, da se bo vsaka naloga 100% izvršila in boste tako lahko s ponosom zaključili to šolsko leto. ter z veseljem stopili v čas šolskih počitnic.«
Sindikalna podružnica trgovskega sindikata
za izboljšanje svojega dela
Delo sindikalnih podružnic trgovskega sindikata je bilo v preteklem letu vsekakor boljše, kot pa ostalih sindikalnih podružnic na področju okraja Murska Sobota. Ne samo na področju organizacije, tudi na področju ideološke vzgoje prednjačijo, kar je zelo važno, če pomislimo na to, da po ostalih sindikalnih podružnicah ni bilo rednega sindikalnega študija. Najboljša od teh sindikalnih podružnic je vsekakor sindikalna podružnica Okrajnega magazina, katere členi so seznanjeni z vso problematiko dela in je tako tudi delo sindikata usmerjeno v pomoč delu uprave podjetja, kar je vsekakor osnovna naloga sindikalne podružnice katerega koli podjetja.
Nujno je pa tudi to, da so povsod, kjer se dela, pa čeprav še tako dobro, tudi napake in pomanjkljivosti. Te napake bodo sindikalne podružnice v tem letu vztrajno odpravljale in zato so sklenile, da bodo skrbele predvsem za utrditev okrajnega odbora s tem, da bodo nudile odboru vso potrebno pomoč. Ta pa bo v najkrajšem času pričel z delom po sestavljenem perspektivnem planu, razbitjem na tromesečne operativne plane. V delo pravilno usmeriti vse komisije pri okrajnem odboru trgovskih sindikatov je osnovna naloga za izboljšanje sistema dela okrajnega odbora in za izboljšanje metod dela v sindikalnih podružnicah. Predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic trgovskega sindikata bodo na svojih rednih sestankih z izmenjavo izkušenj pristopili k izboljševanju dela po podružnicah. Prav tako se bodo sestajali tudi ostali referenti. Izvršilni odbor pa bo skrbel za povezavo
s poverjeništvom za prehrano in trgovino. Da bo delo po podružnicah še bolj učinkovito in uspešno, bodo tudi krajši seminarji za vodstvo. Za dvig kulturnega trgovanja je še posebno potrebna močna nazorna agitacija po vseh podružnicah. Prav tako bo v tem letu potrebno povečati tudi borbo proti protekcionizmu, kar je važna naloga v splošni vzgoji kadra. Prav tako važno nalogo bodo vršile sindikalne podružnice tudi v skrbi za reden strokovni študij. Pomanjkljivost, ki je bila storjena v preteklem letu v premali skrbi za kulturno-prosvetno delo, bodo v tekočem letu odpravili in to predvsem v rednem izdajanju stenčasov in v skrbi za njihovo kvaliteto ter v ideološko-vzgojnem delu s pomočjo rednega študija tekočih vprašanj na področju socialistične vzgoje človeka. V predvolivnem času po vseh podružnicah tekmujejo in se tako pripravljajo na volitve. Povečali pa bodo tudi pažnjo za dvig fizkulturne delavnosti po podružnicah. Posebne komisije pri posameznih podružnicah bodo skrbele za pravilno kontrolo kvalitete blaga. Ustanovili bodo tudi sindikalne delovne brigade, ki bodo pomagale v delu na ekonomijah in v podjetjih, kjer bo pač hitra pomoč potrebna. Tudi pomoč poedinim članom v strokovnem študiju je naloga poedinih sindikalnih podružnic in posameznih članov podružnic, ki so zmožni nuditi pomoč.
Te naloge, katerih se člani zavedajo in jih bodo tudi izvrševali, povedo, da 
bo v tem letu delo sindikalnih podružnic še bolj uspešno.
Zaslužil si je ostro kazen,
ne pa 72.000 din brez dela
Da imamo še vedno takšne ljudi, ki skrbijo predvsem zase in na škodo svojih najbližjih, to vemo vsi prav dobro in tudi to, da se proti takšnim moramo brezobzirno boriti. Veliko primerov je manjšega obsega, ki zadevajo v glavnem poedince in ne prinašajo špekulantom brez vsakega truda velikih koristi, toda v teh dneh smo izvedeli za pravega »brezdelaživca«, vsaj hotel je postati takšen, toda ni se mu posrečilo, za kar se moramo zahvaliti naši Ljudski kontroli.
Kovačič Janez je bil tisti, ki je hotel kar tako na slepo srečo dobivati tisočake od svojih sovaščanov. Eno leto je minilo, odkar je s takšnim delom pričel, in v tem letu je hotei zaslužiti 72.000 din. Sicer so se njegovi odjemalci kaj v kratkem uprli, pa še kljub temu mu je ostalo čistega 28.800. To je lep dobiček, če pomislimo, da ga je stal samo toliko truda, da je napisal le nekaj pisem. On je namreč naročal za svoje sovaščane in za vaščane Bakovec apno iz Jesenic. Apno
je rabil najprej zase in za pogorelce Kroga. Tudi sam je namreč iz Kroga in je tam pogorel. Ko so izvedeli tudi v Bakovcih o tem, da on dobiva apno kar na vagone iz Jesenic, so prišli k njemu Kregar Štefan in še nekateri, da bi še njim preskrbel apna. Kovačič je to tudi obljubil. Zmenili so se za ceno in sklenili, da mu pač morajo plačati v naprej dva dinarja od kilograma, če hočejo apno sploh dobiti. Preplačila je dobil torej za tri vagone 72.000 din. Bakovčani pa so morali poleg tega dati še mast in meso. To je namreč zahteval upravnik v Jesenicah in sicer na svoj naslov: »Arcun Srečko, Titova 9, Jesenice.« Bakovčani so mu poslali 20 kg masti in 18 kg mesa, za kar je povedal Kovačič, da je namenjeno za priboljšek delavcem. Tudi Kovačič je poslal za »priboljšek« temu upravniku 5 kg masti. Krožani, ki so dobili po uradnih cenah (kg 0,57) tri vagone apna, so prav tako poslali upravniku 15 kg svinjske masti in 15 kg svinjskega mesa.
Ko so Bakovčani prejeli račun od uprave iz Jesenic, so spoznali, da je cena kg apna le 0,70 din, kar so tudi plačali. Predplačilo pa so zahtevali od Kovačiča nazaj. Ta jim je res vrnil, toda samo 59.000, a za ostalo je dejal, da je 8000 poslal za stroške prevoza, a ostanek pa, da je njegov zaslužek. Pri zaslišanju pa je povedal, da je dal 10.000 Kregarju za to, da je ta zbiral predplačilo in meso in mast za upravnika v Jesenicah. Kregar to zanika in trdi, da mu je teh 10.000 din posodil za 1 mesec, ker je potreboval denar za zidanje. Kako je bilo v resnici, to bomo še izvedeli, za enkrat pa upamo da bo krivec — ljudski škodljivec, primerno kaznovan — kar želijo verjetno vsi tisti, katere je tako nesramno prevaril in oškodoval.	ik
Murska Sobota, 9. marca 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Z. Veselko:
Veš, tako mi čudno je bilo pri duši Zvrnil kupico sem žganja, pa še vedno; kakor da bi sanjal: polja, polja; moja polja!
Veš, da kmečka duša hrapava je skorja; veš, da član zagrabi, stisne, mahne; roka ne privadi se na kretnje lahne.
Tokrat božala je trudno — zadnjič svoje.
Veš, tako mi je bilo, da nisem bil za rabo. Soseda v oči pogledal bi še za stavo.
Tih postopal sem, kot sam v puščavi; gledal v tla, kot da sem polja vsa oprtil nase.
Davi pa sem krepko se pridušal:
»Naša polja, naše delo, naša zemlja!« in kot konj potegnil; zdaj pa ves sem v delu!
Čutim: zemlja vsako misel vpija; preorana vsa dehti opojno...
Jaz, zadružnik, pa vzravnal sem se svobodno: »To je zemlja naša! mi v očeh je zaiskrilo!
A prekmurjei magyar kissebség hirei
A magyar
kissebsèghez
A dolnjalendavai járási Népfront vezetősége felhivja a Prekmurjéban élö magyarságot, hogy a »Ljudski Glas« cimü hetilapban meg jelent rövidebb, vagy hosszabb cikkeket, melyek a saját életünkbõl vannsk meritve és amalyek gazdasági, politikai és kulturális elősegitői kell hogy legyenek ennek az itt élõ magyarságnak, érdeklöddssel olvassák, saját maguk is irjanak a falujukban történtekröl, (de csak olyasmit, aminek valóságárol teljesen megvannak gyözödve.) A megirt cikkeket küldjék a következö cimre: Okrajni odbor OF Dol. Lendava, vagy adják át személyesen Vlaj néptársnak a könyvkereskedésben.
Mindazok, akik megértik a demokratikus szabadság országát, kötelességük hogy ezen hetilapot terjesszék a magyar kisebbség között.
Azok, akik még ma sem tudják megérteni az idők szavát, kikben nincsen más csak önzés, ezek elmaradottságban élnek, tudniok kell, hogy ami ujjáépül ebben az országban nekik is épfül mert ök is él vezni fogják, ha még ma nem is, de holnap. Mert ez az ország mindnyajunknak azebbet és jobbat akar épiteni. Minden becsületes magyar kiveszi a részét ebbõl a küzdelerabõl és nem csak részese lesz hanem épitóje is az uj Jugosláviának.
Kj.
Felhivàs a fiatalsàghoz!
Prosenjakovcén soförtanfolyam lesz szervezve, amely a leg rövidebb időn belül mdr megfogja kezdeni mürkődését. Ennek a tanfolyamnak nagy jelentösége van a mai uj társadalom átalakulásában annál is inbáb, mivel a szocialista hazank minden rétegének éreznie kell, hogy egy magasabb életnivó felé törek-
szünk (A mi pártunk alap fő vonala) és igy érthetö, hogy a tanfolyam csak elónyös lehet minden szempontból ugy a fiatalság (nõket is beleértve), mint a hazánk további fejlödésében, mert át kell lépnünk azt az elmara dottságot, amit a burzsuázija volt rendszerében éltünk és ami egyáltalán nem a népek javulását akarta. Eppen ezért ennek a tanfolyamnak nagy jelesntősége lesz, mert a hazánk nap-nap után gépesiteni fogja a mezőgazdaságot és vele egyetemben az auto-motor szélesitése minden téren, ugy mint autobuszok közlekedése városok ds falvak között, traktorok az iparban mint mezögazdasàgban stb.
Azok az ifjak-nők, akiket érdekel a tanfolyam, jelentkezenek a következő falvak ol: Prosenjakovci, Čikečkavas, Berkovci, Pordašinci, Ratkovci, Ivanjševci, Selo, Fokovci ds Središče és pedig ifju Kàrolyi Janezná Prosenjakovcénn.
A jelentkezök csak 18 éven fellüliek lehetnek, nõk és férfiak egyaránt.
Rndezőség.
A dolnjalendavai kissebségi gimnàziumböl
Február 12. én magyar kisebbségl gimnázium tanárikara szülöi értekezletet hivott össze. Az értekezleten a roszz idő miatt, aránylag kevés szülö vett részt.
Az értekezleten Bosz Pál, a magyar nyelvtanára számolt be a tanulók helyzetérõl. A beszámoló főképpen a gyermekek ottihoni neveléséről szólt. Az ami a legkimagaslóbb volt bene, a szülők hozzájárulása az iskolai neveléshez. A nevelés az iskola részéről szociálista alapon folyik, ugyanakkor az otthon nem ezen az alapon tanit, ami sehogysehogysem sem felelhet meg a mai követelményenet. Itt világosan látszik bizonyos szülök magatartása az allamhatalommal szemben.
Ezen beszádmoló a szülöknek széleskörüen és érthetöen mindent megmagyarázott. Beszélt arról, hogy mindenki olyan pályát válasszon az életben, amihez kedve van és amine meg van a képeesége. Ez már itt, a fiatal növendékek között is megmutatkozik. Szociálista hazánk biztositja mindenki érvényesülését.
Ezek a legföbb feladatok, amelyek fennállanak a nép és az államhatalom közöt, s amelyhez sokkal nagyobb megértésre és kötelességtudásra van szüksség. Tudniok kell, hogy mink ezen a téren is a szociálizmust épitjük és ezzel eltüntetjük a multat. mert: Elvéz, ki a multnak éll	KJ
Uj üzemek nyilnak Doinia Lendavàn
A dolnjalendavai községi népbizottság március 2.-án tartotta második teljes ülését. A napirend egyik pontjának tárgya: uj helyi üzemek létesitése volt.
Tervbevették:
1.	Fehérnemü és felsőruha javitómühely,
2.	ruhatisztitó-mühely,
3.	könyvkötészet,
4.	szappanfő felállitását.
Azonkivül megkezddik a községi vá-
góhid mühelyében a szalámigyártst.
A szalámi gyártásahoz szüséges gépek rendelkezésre állnak. Az itteni munkásság garantált husellátását, ez nagyban elősegitené, mert a szalámi mint szárazhus-féle nagyon alkalmas a munkábajáró embereknek, akik egyhuzasmban dolgoznak 8 orát és sokszor nincs mit vinni magukkal.
Azonkivül jól jön majd aktivistáinknak is, akik sokszor reggeltöl estig járják a vidéket ds még csak rossz menzát sem találnak.
E helyi üzemek mind a dolgozó ember életszinvonalának emelésére szolgálnak.
Delo mladine okraja Murska Sobota
V nedeljo, dne 19. marca 1950 se vrši okrajna mladinska konferenca, na katero se pozivajo vsi izvoljeni delegati Konferenca se bo vršila v Valijevi vili ob 9. uri zjutraj. Prav tako je obvezna udeležba za vse sekretarje in namestnike sekretarjev, za katero udeležbo so osebno odgovorni sekretarji aktivov.
Dnevni red konference:
1. Izvolitev delovnega predsedstva;
2. Izvolitev kandidacijske in verifikacijske komisije;
3.	Politični referat tov. sekretarja;
4.	Diskusija;
5. Volitve in rezultat volitev;
6.	Sprejem letnega proračuna;
7.	Diskusija in sklepi;
8.	Slučajnosti.
Po konferenci sledi kulturna prireditev aktiva Križevci nato pa skupno kosilo. Z udeležbo na konferenci bo dokazal sleherni aktiv, da je pripravljen sodelovati v naši gospodarski borbi.
Mladinci in mladinke! V času pred volitvami naj bo način našega dela stalno tekmovanje!
Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije M. Sobota.
Delo naših aktivov nam pove, kje se
mladina nedovoljno poglablja v gospodarske naloge
Tekmovanje aktivov na čast volitev je razgibalo delo aktivov mladine v soboškem okraju. V delu se odraža tudi nezainteresiranost mladine do reševanja gospodarskih nalog. Prav tako se dviga kulturno-prosvetno delo organizacije. Dober mladinski aktiv, ki nam služi za še večjo vzpodbudo na kulturnoprosvetnem polju, je aktiv Križevci, ki se potom oseh panog dela bori obenem za mobilizacijo mladine o Novi Beograd, katere brigada krene 1. aprila 1950 Ta aktiv ima do sedaj še največ prijav in je pri mobilizaciji v času tekmovanja dosegel najboljše uspehe.
Mladina mesta Murska Sobota se vestno pripravlja na mladinsko mestno konferenco, na kateri si bo izvolila svoje
vodstvo, saj že več kot 6 mesecev ne dela mestni komite, kar se vidi v tem, da so osnovna vodstva prepuščena sama sebi in tako je nešteto aktivov v tem času propadlo. Mladina je dobra, saj si marsikdaj slišal mladinca, ko je spraševal, kje naj sploh poravna članarino. Vse te napake je mladina ostro kritizirala, posamezniki pa so bili že mnenja, da organizacija v mestu ne bo več obstojala in so zavzeli zelo čudno stališče. Napram temu je mestni komite proučil delo nadaljnjega dela organizacije in se predvsem poglobil v politično-ideološko delo, kulturno-prosvetno delo in razširitev fizkulture. Mladinci so si organizirali tudi mladinske čajanke, v kratkem pa mladinske pevske vaje. Tekmovanje po aktivih nam bo dalo dvig organizacije v mestu.
Zakaj mladina Tišine noče na mladinske sestanke ?
To se je že mnogokrat spraševal mladinski aktivist, vendar vpraševali so se tudi posamezni mladinci iz Tišine. Prvi sestanek Šest mladincev iz Tišine je pokazal, da bi mladina imela voljo do organizacije, posebno pri raznih sektorjih dela v mladinskem aktivu. Vendar pa se ogromna večina mladine temu načinu dela noče pridružiti. Tako mladina Tišine še ni imela mladinskega sestanka, na katerem bi bila navzoča vsa mladina.
Sliši se pa, da je tudi tukaj problem, kdaj na pade zvezda na nas, predvsem se pripravljajo že na 26. marec 1950, da pade zvezda. Mladina, ki ne čita, de hodi na sestanke, noče in se boji priti na sestanek, bo verjela takšnim katastrofam vse dotlej, dokler se ne bo sama prepričala potom študija, ali je res mogoča takšna stvar. To bo pa dosegla le potom mladinske organizacije, ki se nenehno bori za ideološki dvig našega mladinca.
Kakšni so mladinci Kroga?
Bil je množični sestanek, na katerem je bila navzoča tudi mladina. Vendar diskusija ni pokazala dovoljne zainteresiranosti mladine pri reševanju gospodarskih problemov Prav tako je kritike potrebno obnašanje mladincev, ki so mislili z nerganjem ustvariti nedisciplino
med sestankom, vendar so s tem osmešili sami sebe. Tako se mladinski aktiv Kroga ne more boriti za razširitev članstva svojega aktiva, ko ne kažejo člani aktiva tiste požrtvovalnosti in resnosti, kakor se to spodobi za člane LMS organizacije.
Mladina v tovarni perila tekmuje
Tekmovanje med ženami in mladinkami tovarne je v zadovoljivem teku, saj nam priča rezultat, da posamezne mladinke imajo lep uspeh pri delu. Tako je med najboljšimi tov. Jančar Vera, katera dosega 172%, tov. Horvat Terezija 168. Gider Kristina 165, Sečko Marija 173, Grabar Jožefa 163 in Filo Irinka 160 odstotkov norme. Tekmovanje se nada-
ljuje, ne moti jih nobena lažna parola, saj vedo, kdo jih meče med nas. Tudi namen raznih parol jim je jasen, da je le zaradi tega, da bi čim bolj zaostalo delo v produkciji. Z zavestjo, da so Članice Mladinske organizacije, tekmovanje širijo is vnašajo v vsakodnevno svoje delo.
OKLMS M. Sobota
Kmetijski pridelki,  ki jih bodo odkupna podjetja kupovala po vezanih cenah
Zvezni minister za državne nabave je izdal odločbo o kmetijskih pridelkih, ki jih bodo od 1. marca t. l. odkupovala pooblaščena podjetja (državna in zadružna) od kmečkih delovnih zadrug in njihovih članov (z ohišnice), od zadružnih ekonomij, kmetijskih zadrug ter malih in srednjih kmetijskih gospodarstev. Po vezanih cenah bodo kupovale naslednje pridelke:
1.	ŽITO: pšenico, koruzo, rž, soržico, ječmen, oves in neoluščeni riž;
2.	ŽIVINO IN ŽIVINSKE PROIZVODE, in sicer: a) klavno živino: prašiče (pitane, mesnate in za rejo), prasce, govejo živino, teleta, ovce, jagnjeta, koze in kozličke; b) plemensko živino: govedo, teleta, ovce, jagnjeta in svinje; c) delovne konje in plemenske konje; č) prekajeno meso (svinjsko, ovčje in kozje); d) svinjsko mast; e) suho slanino; f) mleko in mlečne proizvode;
3.	PERUTNINA IN JAJCA: piščance, kokoši, gosi, race, purmane in kokošja jajca;
4.	MORSKE RIBE;
5.	JESENSKI KROMPIR IN FIŽOL;
6.	ŽGANJE;
7.	JEDILNA RASTLINSKA OLJA;
8.	INDUSTRIJSKE RASTLINE: seme oljne repice, sončnično seme, ricinusovo seme, bučno seme, konopljeno seme, sojino seme in seme lanu, tobaka in maka, nadalje konopljo, lan s semenom, bom-
baž, brnistro, tobak, pivovarniški ječmen, hmelj, opij, industrijsko papriko, sladkorno peso in seme sladkorne pese.
9.	SUROVE KOŽE: svinjske, goveje, telečje, konjske, ovčje, jagnječje in kozje;
10.	VOLNO;
11.	SVEŽE SVILENE KOKONE;
12.	SEMENA KRMILNIH RASTLIN (trave, lucerne rdeče detelje, grahorice in inkarnatke);
13.	VINO IN GROZDJE, in sicer v vinogradniških področjih, kjer se pridelovalci pretežno ukvarjajo z vinogradništvom (ta področja bo določil republiški minister za državne nabave); vino se bo po vezanih cenah odkupovalo le v količinah najmanj 50 litrov, ne bodo pa podjetja odkupovala vina od samorodnic;
14.	REČNE IN JEZERSKE RIBE, PERJE OD GOSI IN RAC, SUHE GOBE ,
SUHI GRAH IN MED lahko od pridelovalcev odkupujejo po vezanih cenah odkupna podjetja, ki jih za to pooblasti republiški minister za državne nabave;
15.	SADJE IN ZELENJAVO bodo odkupna podjetja kupovala po vezanih cenah od kmečkih delovnih zadrug, ki se pretežno ukvarjajo s pridelovanjem zelenjave in sadja ali od takih, ki morajo zaradi bližine velikih tržišč ali posebnih pogojev orientirati svojo proizvodnjo v tej smeri (o tem odloča republiško ministrstvo za državne nabave na predlog okrajnega poverjeništva za državne nabave).
Tudi škropljenje sadnega drevja je pomembno za dvig kmetijske proizvodnje
Okraji so se še premalo potrudili za uspešno izvajanje te akcije. Doslej je poškropljenih manj dreves, kot jih je bilo poškropljenih lani. Dasi se opaža zanimanje kmetovalcev v škropljenju, vendar se okraji niso dovolj potrudili, da bi dali stvari značaj organizirane množične akcije. Tudi akcijo škropljenja bo treba izvajati po istih načelih, kot spomladansko setev, t. j. treba je pritegniti množične organizacije in mladino, predvsem pa vse kmetovalce. Pri tem je treba posebno poživiti splošne kmetijske zadruge, ki so najbolj primerne organizacije za tehnično izvedbo samega škropljenja.
Okrajni ljudski odbor Lendava poroča, da sta se takoj pokvarili dve motorni škropilnici, ki sta češki izdelek. Isto se je zgodilo v Mariboru-okolica. Vendar so se vMariboru-okolica domači strokovnjaki takoj popravili. V OLO Lendava že delujejo skupine za škropljenje, pripravljeno je škropivo in škropilnice, poškropljenega je 8%. V okraju Poljčane še primanjkuje škropilnic; sedaj dela 5 skupin, poškropljenega je 25%. V Ljutomeru so prevzele organizacijo škropljenja KDZ. vendar še dosedaj niso pokazale potrebne iniciative, poškropljeno je cca 20%. V mursko-soboškem okraju deluje 6 skupin, ki so že poškropile 30% sadnih dreves. V okraju Ptuj je bila lani ta akcija bolj organizirana kot letos. Lani je bilo v tem času poškropljeno 120.000 dreves, letos pa samo 10.000, t. j. 5%. V okraju Maribor-okolica še nimajo evidence, koliko je poškropljeno na privatnem sektorju; na državnem sektorju je poškropljeno 50%.
Poleg spomladanske setve je tudi škropljenje sadnega drevja izredno pomembno za dvig naše kmetijske proizvodnje. V kolikor so okraji dosedaj še premalo storili, morajo zamujeno nadoknaditi. Tako je treba izdelati podroben operativni plan za vsako akcijo posebej in ta plan ob sodelovanju ljudskih množic in množičnih organizacij dosledno izvajati.
Koruza je važna industrijska rastlina
Že od nekdaj pridelujemo v naši državi velike količine koruze. Dobre letine so dajale tudi več kot 50 milijonov metrskih stotov. To je več kot pol milijona desettonskih vagonov. Tudi danes jo pridelujemo na velikih površinah. Iz stebla te važne industrijske rastline pridelujemo celulozo, iz te pa papir in mnogo drugih proizvodov. Iz zrna izdeluje naša industrija škrob, škrobni sirup in sladkor, dekstrin, gluten itd. Vsi ti proizvodi so važne surovine za razne industrijske svrhe.
Tudi iz koruznih storžev, ki se v mnogih krajih uporabljajo kot kurivo, se lahko pridobiva važen proizvod furfurol, ki je osnovna sirovina za razne plastične mase. Zmleti, oluščeni storži, pa imajo tudi drugi pomen. Tako zvani storžni zdrob se v posebnih separatorjih očisti prahu. S preseja njem dobimo drobna, enako debela zrnca. Ta zrnca pomešana z zmletimi luskami riža dobro služijo za poliranje raznih kovin. Prav tako se ta zmes uporablja za čiščenje kalupov v steklarski industriji, pa tudi v livarnah in industriji gume se s pridom uporablja.	—gh.—
Pionirji se učijo, igrajo in gradijo
Moja radovednost, še večja pa malih cicibančkov iz Gederovec
»Zvezda bo padla jutri, potres bo«, me je presenetil krik malih cicibančkov v Gederovcih in 60 vprašujočih obrazov je zrlo vame — kaj jim povem. Pa smo dali na glasovanje, kdo je močnejši, in glej: »Očka mi je pravil, da je res,« je boječe spregovoril mali cicibanček, nato pa se dvigne draga grupa rok. »Ni res, tako mi je pravila mamica,« so klicali vsi povprek. Skoraj bi še mene ustrašili, pa sem se le spomnila: 26. III. 1950. Kaj pa je ta dan? Volitve, državne — glasno zakričijo vsi hkrati. Koga pa volimo? me je gnala radovednost še globlje: Naše najboljše člane KP in OF. Kdo pa je naš učitelj in voditelj? Oči cicibančkov so se uprle v sliko tov. Tita in veselo zakričijo: »Josip Broz-Tito«.
No, pa sem le morala malim cicibančkom govoriti o volitvah in to o volitvah v Zvezno skupščino FLRJ in kako možato so vsi poslušali. Radovednost pa le ni prenehala zaradi zvezde, saj vendar bo padla ... 5. marca 1950 in to na Prekmurje — in še potres. Joj, kar zazeblo me je — saj potem moram jutri že umreti. Pa smo le prišli do zaključka. Janezek pravi: »To jo Budimpešta, poznamo jo! Tov učitelj nam je pa povedal o zvezdoznanstvu, o utrinkih zvezd, katere lete po več let. preden jih vidimo... pa le ne bomo mi tako nesrečni, da bi padla zvezda na dan volitev na nas.
Ne, mi se bomo učili, igrali, pridno hodili v šolo, tisti pa ki smo najboljši, bomo pa pomagali svojim tovarišem in tovarišicam. Naša borba bo ta boljši učni uspeh, da bomo nekoč lahko pravilno objasnili tudi staršem, kdaj lahko, pade in kdaj ne ta nesrečna zvezda
Krog malih cicibančkov se je raztegnit v dolgo črto, živ-žav med njimi je nastajal vedno večji in rodil srečo naših najmlajših	I. G.
Vojni invalidi
vdove, otroci, starši in stari starši padlih borcev ... vsi ostali invalidski upravičenci!
Ali ste pri pristojnih KLO (RLO) izpolnili obrazec letne invalidske prijave za leto 1950?!
Ali veste, da Vam bodo s 1. julijem ustavljeni invalidski prejemki, če tega ne boste storili v predpisanem roku? Za informacije in pomoč se obrnite na Vaš pristojni Krajevni (rajonski) ljudski odbor!
V nedeljo, dne 12. marca ob 15. uri
prvenstvena nogometa tekma
KRIM (Ljubljana): SOBOTA
na igrišču  FD Sobote	Vsi vabljeni!
AEROKLUB vabi člane in ljubitelje letalstva na množični sestanek, ki bo povezan s poljudnim predavanjem o letalstvu
Predava tov. Antauer Aladar. Sestanek bo v sredo, dne 15. t. m. 
ob 18. uri v dvorani OF.
Stran 4
» LJUDSKI   GLAS«
Murska Sobota, 9. marca 1950
MIŠKO KRANJEC:
Na naše Prekmurje je padel meteor. To ni nikak »vic«, kot misli nadušljivi šaljivec Kerempuh. Živa resnica je.
Naši vrli profesorji so vzeli stvar v roke in skušali prepričati dijake, da meteor ne more in ne more kar tako . . . pa celo na Prekmurje. Ni pravega vzroka, kaj ne?
Naši, spet po svoje vrli dijaki, ki se redko spolitizirajo, so se tokrat vendar zganili in s pomočjo političnih logaritmov, ali po reakcionarno diferencialnem ali domačnostno integralnemu računu izračunali, da meteor leti proti zemlji. Samo v rezultatu se niso zedinili. Prvi so izračunali, da se bo meteor razdelil na tri dele, katerih eden bo zadel Evropo, drugi Ameriko, tretji pa Rusijo. Drugi pa so prišli do sklepa, da bo celoten zadel naše Prekmurje. In seveda z njim vso ljudsko oblast.
Poslednji so imeli prav. Meteor je zadel Prekmurje. In tako Prekmurja ni več.
Vem, da naši ljudje ne bodo prav nič razumeti tega o logaritmih, diferencijalih in integralih. Pa saj ni stvar v tem, marveč v meteorjih. Naši dijaki so stvar raznesli po vaseh in ljudje so se razburili
Mene je novica dohitela na terenu, kjer je dotlej bilo vse sicer zelo mirno, ob novici so se ljudje kratko zamislili, nato pa prestrašili in prebledeli. Moji nasprotniki bodo sicer rekli, da spet obrekujem in celo blatim naše Prekmurje kakor vedno. Toda zagotavljam tudi najbolj vnete spoznavalea in častilca starih vraž, da smo se mi tu po Goričkem in še po nekaterih vaseh resnično prestrašili. In to opravičeno. Ker konec koncev — čeprav je bilo jasno napovedano, de bo meteor zadel predvsem ljudsko oblast z okrajem in z vsemi aktivisti vred smo se vendar vsi zbali. Meteor je pač meteor, oplazi lahko tudi pravičnika. Živi pa tudi pravičnik rad. In nazadnje — v Prekmurje prihaja pomlad z bogatim soncem Marčev sneg je skopnel. Zemlja se prebuja. Gorice kličejo k obrezovanju, vina imamo sicer malo, a ga za silo še je. Človek zdaj ne bi rad umrl.
Kar milo se mi je storilo ob misli, da bi te takle meteor gredoč oplazil. Ko je nek dvanajstletni fantek videl tarnati stare ljudi, je vzkliknil že kar jezen: »Kaj vam, ki ste že stari, če vas meteor, jaz pa še nisem živel!« — Imel je prav
V tej žalosti in v polnem brezupu smo se začeli vsi vsak po svoje pripravljati na slovo iz življenja. Nekateri Sobočani smo sneli s sten podobe, da se ne bi ko bo potres, razbili rami in steklo. Zopet drugod smo bili bolj širokogrudni. Vrag po ramih in steklu! »Pit gremo!« smo dejali v en glas. »Saj tako nimaš nič na tej zemlji razen trpljenja, oddaj in aktivistov!« Hvala bogu, da naše gostilne ne vedo več, kakšno je vino in da ga ni bolj žalostnega kraja na svetu, kot je krčma! Bi videl svet, kako znamo piti! Tako smo morali k privatnikom. Pili smo, jokali, se objemati za slovo, si odpuščali lumparije in ogrizovanje, spet pili, jokali in neti. se objemali in čakali.
Nek naš vrli aktivist, čeprav prestrašen še bolj kot mi, pri vsem vendar ni porabil na svoj čut dolžnosti do odkupa. »Tovariši, državljani!« nam je dejal, »konec je tu, kaj bi! Sami vidite .. meteor. A preden, kako bi dejal... čemu nam eno in drugo... odkup izvršimo . . .človek bi rad v miru  umrl...«
»To pa ne!« smo reklu »Nima smisla. Rajši z nami pij. Če je konec, je konec. Kaj bi tam z odkupom!« In res je tudi no z nami pil, se objemal in oplakoval
gorje.
Pili smo. Pili smo zaradi meteorja 
in konca Prekmurja. Zaradi konca svojega življenja, čeprav je grenko to naše življenje, človek bi nazadnje šel tudi v frontno brigado, samo da bi še živel. A kaj zdaj pomaga, ko je vse fuč! Samo piješ še lahko. In tako smo lepo izkoristili to veliko priložnost. Spravili smo se med seboj in si vse povedali, še najbolj skrita natolcevanja. Škoda, pravim, je samo, da
je tako malo vina po naših gostilnah, ker bi se še bolj raznežili.
No, kljub temu smo se vsestransko in jako dostojno pripravljali na konec sveta ali vsaj Prekmurja. Tudi dočakali smo ta konec. Prekmurja ni več. Nekateri so sicer hoteli, da bi konec sveta in konec ljudske oblasti ter vseh dajatev bilo šele na dan samih volitev. To bi bilo nekako bolj svečano, veličastnejše. Vendar smo zmagali tisti, ki smo določili stvar na 6. marec, kar se je tudi zgodilo. Jaz mislim, da nekateri ne žalujejo za Prekmurjem, da ga ni več, da še manj žalujejo za ljudsko oblastjo in vsem drugim. Nekateri pa bodo tudi veseli, da je zdaj moje pisateljske slave konec, ker ne bom mogel več blatiti Prekmurja, kar sem počel tako nesramno vse življenje. Koliko knjig sem doslej napisal, večinoma o Prekmurju! Samo blato, kot so dognali nekateri! In koliko hi jih še napisal, če bi živel. Tako pa je meteor tudi mene ubil in konec je kakor mene, tako Prekmurja!
Ne, prijatelji! Ne Prekmurja, ne mene meteor ni zadel. Nekateri sicer rahlo upajo, da naju bo 26. marca. Pustimo jim bedno upanje. Prekmurje živi. V naše Prekmurje prihaja pomlad. Tako bogato sonce se nam ponuja. Prve rože že cvetejo, letajo čebele in metulji. Tudi ptice se bodo vrnile. Naše polje se drami. Že je pripravljen plug, da bo zaoral po njivi. Že je naš človek postal na koncu svoje njive in jo z ljubeznijo premeril. Ozeleneli bodo gozdovi, preorane bodo njive, 
pognale bodo setve. Naša lepa zemlja bo oživela.
Jaz pa mislim na neko drugo pomlad. Mislim na tisto pomlad, ki prihaja v našega prekmurskega človeka in ga bo prebudila k novemu življenju. Prihaja te pomlad in naš človek, ki se že dolgo drami, bo vstal z veliko vero k veliki prihodnosti. Nič več ne bo taval po svetu Tu doma bo živel: ali priklenjen k svoji grudi, ali v gozdove na Pohorju, ali k strojem v Strnišču, Mariboru, Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Nič ne obupujmo zaradi težav. Obup in žalost prepustimo vsem onim, ki v meteorjih vidijo ne samo konec Prekmurja, temveč tudi svojemu bednemu tavanju. Mi se pa odenimo samo še z večjo vero in prepričanjem v lepo prihodnost, katere prva pomlad je že tu.
Hodim po tem našem Prekmurja od vasi do vasi, po naših hribih, po naši ravnini, gledam lepoto naše zemlje, govorim z našim prebujajočim se človekom. Vedno sem rad imel to zemljo, rad sem imel tega človeka. Veroval sem vanj in danes samo še bolj verujem. Še več! Danes vem, da se bo tudi naš človek prebudil, da bo zrasel v socialističnega človeka. So ljudje, ki so hoteli oblatiti mojo ljubezen in mojo skrb zanj in začeli govoriti, da sem ga blatil. Jaz pa sem samo pisal o njegovem trpljenju v minulih časih in pisal o njegovi veri v prihodnost.
Ne, meteor ni zadel tega človeka in ga ne bo nikdar zadel. Nanj ne bo nikdar padel nikak meteor!
Bodo padali meteorji! Ne kak velik, ki bi uničil vse Prekmurje in vse naše dobre Prekmurce. Padali bodo posamezni drobci ali večji meteorji, ki bodo zadevali vse tiste, ki bi radi naše Prekmurje izdajali ali ga odvračali od napredka. Padali bodo in očistili vso našo prekmursko zemljo vseh naših sovražnikov. K nam samim, ki imamo vero vase in v prihodnost, pa prihaja velika, lepa pomlad, prihaja kakor velik, blesteč meteor.
SKUD „Štefan Kovač‘‘ v Slatini Radencih
Po nedeljskem gostovanju v Dolnji Lendavi je SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote priredil vokalni in instrumentalni koncert v Slatini Radencih. Organizacijo in priprave za nastop sta
prevzeli oprava zdravilišča in uprava tečajev, ki se vršijo v Slatina Radencih. Tečajniki in domačini, ki no prišli kot poslušalci, so zadovoljni zapustili dvorano po nastopu. Društvo je nastopilo s pestrim programom, ki je vseboval umetne, partizanske in delovne pesmi, a orkester je nastopil s H-mol (simfonijo od Schuberta in z intermezzom iz opere »Ksenija« od Parme.
Delo društva, ki je pomnožilo svoj pevski zbor in tudi orkester, je tudi v kvaliteti doseglo lepe uspehe. Društvo pripravlja v teh dneh svojo glasbeno in lutkovno sekcijo za gostovanja na vaseh. Delo obeh sekcij je usmerjeno po programu, katerega je izdelal Okrajni odbor Ljudske prosvete.
Račun izdan za 2 din, stroški dostave računa pa znašajo 5 din
invalidsko podjetje Mizarstvo v Murski Soboti je pred kratkim prejelo od glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov v Ljubljeni račun štev. 19 od 14. februarja 1950 v skupnem znesku — reci in piši — 2 din (z besedami dva dinarja). Mimo raznih formalnih nepravilnosti, kakor: račun je bil izstavljen šele sedem dni po dobavi »blaga«, od 1.25 din je bil »izravnan« na 2 din itd., smo mnenja, da v času, ko se vsa invalidska podjetja bore za znižanje polne lastne cene, predmetni dokument nikakor ne daje dobrega vzgleda v tem smislu. Čeprav uvidimo, da moramo tudi v malih stvareh poslovati po predpisih, smo vendar mnenja, da bi se v sličnih slučajih lahko našla v proračunu GOZVVIS-a kaka partija, iz katere bi se taki računi mogli kompenzirati. Tako bi se izognili nesorazmerno visokim stroškom za njihovo dostavo in plačilo. Najbolj enostavno bi pa seveda bilo, če bi dotični tovariš, ki je izdal predmet tega računa — 5 komadov bonov za olje — kar v gotovini kasiral fakturna iznos! Verjetno si je pa takrat mislil: »Zakaj enostavno, ko komplicirano tudi gre« in je napisal le dobavnico štev. 47. Vsekakor upamo, da na podlagi predhodnih 46 dobavnic ni razposlal takih računov, ker bi ga sicer le preveč pekla vest, ko bo po teh vrsticah uvidel, kolikšne nepotrebne stroške je povzročil s svojo birokracijo!
L. T.
Zakaj tem gostom nebi pokazali vrata
Že večkrat sem videl v kavarni Central v Murski Soboti, kako je tovariš upravnik pokazal vrata vsiljivemu pijancu. ker je pač ta lokal namenjen oddihu delovnih ljudi in njihovemu razvedrilu in ne navadna krčma, zato se mi zdi čudno, zakaj nikdar ne pokaže vrat štirinogim gostom, ki jih v vseh prirodopisnih knjigah označujejo z imenom — pes. Morda se mu zdi, da so ti gostje potrebni najboljše postrežbe in celo razvedrila ob glazbi ali pa je je preveč obziren do njihovih gospodarjev. Kakor koli je, priporočam mu, naj poskrbi za to, da jih ljudje več ne bodo srečavali v lokalu, kajti nikomur ne bi bilo prav, če bi se v soboški kavami nalezel bolh.
Pred pričetkom nogometnega prvenstva
Slovenije
V nedeljo, dne 12. marca 1950 se prične nogometno prvenstvo Slovenije. Soboško moštvo igra prvo tekmo proti NK Krim iz Ljubljane v Murski Soboti. Nasprotnik je nevaren in bo moralo moštvo zaigrati res požrtvovalno, če bo hotelo doseči zmago. Kondicija moštva je  še slaba, kajti treningi so se začeli komaj pred dvema tednoma in odigrana je bila vsega samo ena prijateljska tekma v Mariboru proti Železničarju, kjer je naše moštvo katastrofalno zgubilo tekmo. Istotako smo videli na treningtekmi proti mladinskemu moštvu, da primanjkuje kondicije igralcem. Pred prvenstvom bodo imeli igralci še dva treninga, tako da bodo pridobili nekaj kondicije. Vigranost moštva je tudi slaba, zato za ne-
deljsko tekmo ne smemo biti optimisti in pričakovati ne vem kakšne igre od našega moštva. Toda kljub vsemu temu lahko pričakujemo uspeh, če bo moštvo vse te pomanjkljivosti nadoknadilo s požrtvovalnostjo. Vse ljubitelje nogometa pa naprošamo, da v čim večjem številu pridejo bodrit igralce k zmagi in to na dostojen način. Gledalci naj se zavedajo tega, da je to prva tekma tega moštva in zato naj ne pričakujejo nemogoče od njega in naj ne zmerjajo posamezne igralce, če naredijo kako napako, kajti s tem samo jemljejo voljo igralcem in tako samo škodujejo. Pravtako je potrebno, da se gledalci zavedajo, da je sodnik tudi zmotljiv in zato naj ne zmerjajo takoj sodnika, če naredi kakšno napako.
V nedeljo, 12. marca 1950 bo mladinsko moštvo prav tako odigralo prvo prvenstveno tekmo v Kopru. Mladinsko moštvo bo odpotovalo že v petek v Koper s ozirom na oddaljenost kraja. V zvezi s tem bi rad pripomnil, da se bo NK boril z velikimi finančnimi težkočami Murska Sobota je zelo oddaljeno od centra Slovenije in bo tako moralo naše prvo in mladinsko moštvo prepotovati na tisoče kilometrov na prvenstvene tekme. Izdatki za potovanja bodo zelo visoki. Da bi klub vsaj delno kril stroške potovanja, je bil primoran, dvigniti cene za nogometne tekme. Nove cene so sledeče: loža 40 din, tribuna 30 din, stojišče 20 din, dijaki 15 din, vojaki v skupini 2 din. Vemo, da nekateri ljubitelji nogometnih tekem ne bodo odobravali teh ukrepov, toda mislimo, da bo vsak pošten simpatizer kluba prišel do zaključka, da je ta ukrep pravilen. V kolikor ne bi dvignili cene, bi bili primorani odpovedati sodelovanje mladinskega moštva v prvenstvu Slovenije, kar pa bi bilo nepravilno, kajti ravno v mladini lahko upamo dvig kvalitete nogometa v Murski Soboti. Če vsak izmed simpatizerjev preračuna, da mora naše prvo moštvo 13-krat potovati iz Murske Sobote na prvenstveno nogometno tekmo in to v Koper, Jesenice, Kranj, Gorico, Ljubljano itd. ter mladinsko moštvo 11 krat na isto daljino, bo prišel da zaključka, da je ta ukrep bil čisto pravilen. Tudi s tem ukrepom finančno vprašanje ne bo rešeno in se bo morala uprava kluba boriti z velikimi težkočami, da bodo lahko vsa moštva kluba nastopala na prvenstvenih tekmah.
Vsled tega naprošamo vse ljubitelje nogometa in simpatizerje kluba, da v čim večjem številu obiščejo vse tekme, ki bodo odigrane v Murski Soboti ter s tem pripomorejo klubu s finančnimi sredstvi ter obenem bodrijo naše moštvo k zmagi. Obenem opozarjamo občinstvo, da, v kolikor bi v začetku izostali uspehi moštva, ne zgubi takoj voljo in ne pride več na tekmo, kajti igralci redno posečajo treninge ra je upanje, da bo naše prvo moštvo dobro zaigralo.
Z ozirom na to, da nastopa tudi naše mladinsko moštvo, bodo imeli ljubitelji nogometa priliko, videti vsako nedeljo nogometno tekmo, ker žreb je določil, ko igra prvo moštvo v tujem kraju, igra mladinsko moštvo doma in nasprotno. Pri tem bi rad pripomnil, da naše občinstvo v bolj manjšem Številu poseča mladinske tekme, kar je pa nepravilno. Naše mladinsko moštvo nikakor kvalitetno ne zaostaja dosti za prvim moštvom in prav tako tudi ostala mladinska moštva Slovenije ter so mladinske tekme prav tako zanimive in napete kot tekme prvih moštev. Zato pozivamo občinstvo, da v čim večjem številu poseča mladinske tekme in s tem dokaže, da posveča pažnjo razvoju mladine in daje voljo mladincem do igranja nogometa. Vsak se naj zaveda, da je treba posvečati največ pažnje ravno mladinskemu moštvu, kajti iz mladinskega moštva bo črpalo prvo moštvo kvalitetne nogometaše.	—kl.
Poslušajte
ljudski radio
SPORED RADIA MARIBOR
Sobota, 11. marca:
15.30—15.50 Koračnice in polke. 15.50 do 16.00 Iz življenja in dela množičnih organizacij. 16.00-—16.30 Pisan spored zabavne glasbe — za vesel konec tedna. 16.30—16.45 Literarna oddaja. 16.45 do 17.00 Slovenske narodne pesmi poje Vokalni kvintet SKUD »Slava Klavora«.
17.00—	17.10 Poročila, objave. 17.10 do 17.20 Deset minut za ljubitelje resne glasbe. 17.20—17.30 Kaj žele poslušalci in kaj želi Radio Maribor. 17.30—18.30 Za konec oddaje malo plesa: igra plesni orkester, pod vodstvom Franca Robnika.
Nedelja, 12. marca:
8.00—8.15 Za dobro jutro nekaj vedrih melodij. 8.15—8.30 Jutranja poročila — prenos iz Ljubljane. 8.30—9.00 Igra godba na pihala — Emil Vitek. 9.00—9.30 Kako se pripravljamo na volitve... 9.30 do 10.00 Prenos programa Radia Ljubljana. 10.00—11.00 Veseli nedeljska spored Radia Maribor. 11.00—11.20 Prenos programa Radia Ljubljana. 11.20 Poje zbor Narodne milice iz Maribora.
Ponedeljek, 13. marca:
16.30—	17.00 Igra zabavni orkester Radia Maribor, vodi D. Boštele. 17.00 do
17.10	Poročila, objave. 17.10—17.30 Operne arije poje član mariborske opere, Danilo Merlak, pri klavirju Heribert Svetel. 17.30—17.40 Tedenski fizkulturni pregled. 17.40—18.00 Igra Mariborski pihalni trio.
Torek, 14. marca:
16.30—	17.00 Simfonična glasba. 17.00 do 17.10 Poročila, objave. 17.10—17.40 Igra tamburaški zbor SKUD »Angel Besednjak«. 17.40—17.50 Oddaja za mladino. 17.50—18.00 Glasbena medigra.
Sreda, 15. marca:
16.30—	17.00 Operna in baletna glasba.
17.00—	17.10 Poročala, objave. 17.10 do 17.25 Vokalni koncert Poje tenorist Nino Uršič, pri klavirju Dušan Babič. 17.25 do 17.40 Oddaja za pionirje. 17.40—18.00 Igra plesni orkester p. v. Fr. Robnika.
Četrtek, 16. marca:
16.30—	17.00 Igra zabavni orkester Radia Maribor, p. v. D. Bošteleta. 17.00 do
17.10	Poročila, objave. 17.10—17.30 Mariborski umetniki pred mikrofonom: koncert violinčelista Otona Bajdeta, pri klavirju dr. Roman Klasinc. 17.30—17.45 Gospodarska reportaža. 17.45—18.00 Slovanska kola in plesi.
Petek, 17. marca:
16.30—	17.00 Poje mešani zbor MKUD »Jože Kerenčič« pod vodstvom profesorja Segule. 17.00—17.10 Poročila, objave. 17.10—17.30 Operne fantazije.
MESTNI KINO
V MURSKI SOBOTI
bo predvajal v prihodnjih dneh naslednje filme:
od 10. do 12. t. m. avstrijski film »BELI SEN«;
od 14, do 16. t. m. sovjetski film »AKADEMIK PAVLOV«.
Predstave so ob delavnikih ob 20. uri vsak dan razen ponedeljka, a v nedeljo ob 15., ob 17.30 in ob 20. uri.
ZAKAJ NI BLAGA?
(Zgodba iz mojega vsakdanjega življenja)
Kupil sem si blago. Res, da sem ga težko dobil kot vsi ostali; šena je morala en dan stati v vrsti. Sicer se je jezila, pa sem ji končno le dopovedal, da ne gre drugače. Če vsi ljudje hočejo stati v vrsti, morava tudi midva; pravzaprav mora žena, ker jaz ne morem izostati od dela. No, in ker je zima je nastopila, moram imeti plašč čimprej.
Ko je žena srečno preskrbela blago, sem se nekega popoldne vesel napotil h krojaču. Vstopil sem v mestno krojaško delavnico. Prijazno so me sprejeli kot se spodobi.
»S čim vam lahko postrežemo?«
»Zima je nastopila in bi rabil plašč«, sem začel za uvod.
»Prav, bomo narediti, samo morali boste malo počakati.« Vzel mi je sveženj z blagom, »Bomo kar vseli mero.«
»Kdaj pa lahko pridem na poskušnjo?« sem vprašal medtem, ko me je obračal in meril.
»Za dva meseca lahko pridete pogledat.«
Ta odgovor mi je vzel sapo. Ko sem se malo zbral, sem ugovarjal:
»Potem bo prej zima mimo, kot bo plašč zašit. Pa ali sploh veste, da nimam nobenega plašča —,«
»Na žalost vam ne moremo pomagati,« mi je odgovoril mirno, kot da se njega ne tiče, če jaz nimam plašča.
To me je razburilo. Jas sem si zamišljal: ko sem srečno dobil blago v trgovini, bo iz tega hitro nastal plašč. Zdaj
pa tako zapostavljanje. Hudičeva protekcija. Glasno, skoraj preglasno sem rekel:
»Nič se ne razburjajte, dragi tovariš!« me je tolažil mirno. »Zdi se mi, da nimate dosti opravka s krojači; sicer bi vedeli, da morajo vsi čakati. Če hočete imeti zimski plašč o pravem času, ga morate naročiti poleti.«
»Pa odkod vam toliko dela? Saj ni blaga; trgovine so prazne; če pa kaj pride, pa je tak naval kupcev, da joj m kmalu zmanjka...«
»Ravno zato, ker v trgovinah ni blaga, ga je pri nas preveč. Poglejte!« Odprl je vrata v stransko sobo, ki je služila za nekako skladišče. Res, blaga je bilo več kot v trgovini, dela za tedne in mesece.
Nisem mogel verjeti. Ko sem se prepričal, da me oči ne varajo, mi je padlo v glavo: pa to ne more biti pri vseh krojačih toliko blaga; saj ljudje vsak dan godrnjajo, da ni in da ni.
»Bom šel še drugam pogledat«, sem rekel, »mogoče mi bodo lahko kje drugje hitreje zašili. Saj ne bi,« sem se opravičeval, »toda mraz je in nimam plašča...«
»Le pojdite pogledat! Če vam bodo kje hitreje zašili, lahko odnesete tja. Mi zaradi tega ne bomo hudi, ker dela imamo še preveč. Toda svetoval bi vam, da blaga ne nosite s sabo, ker boste verjetno oblezli vse krojaške delavnice. Pozneje pridite ponj, mi vam ga radi vrnemo. «
Takrat me je spravil v zadrego. Pa se
nisem hotel uplašiti. Grem se prepričati sem sklenil. In sem šel; najprej v okrajno delavnico. Brez uspeha. Potem v zadružno. Nič boljše. Vmes sem se oglasil pri štirih privatnih krojačih. Približno ista slika.
Tako me je na ulici dobil večer. Tudi snežiti je začelo medtem. Srečal me je znanec iz podjetja.
»Kaj se v takem vremenu sprehajaš po ulici?« me je vprašal, ker sem zašel daleč od svojega stanovanja na drugi konec mesta v Kranjčevo ulico.
Potožil sem mu svojo težavo in ga prosil za nasvet.
»Je pač tako, preveč blaga je,« mi je odgovoril.
»Ali pa premalo krojačev«, sem ugovarjal. »Saj povsod slišiš razburjanje ljudi, zakaj ni dovolj blaga.«
Zasmejal se je.
»Kakor se vzame. Če ne bi bil iz mesta, bi morda mislil tako kot ti. Toda jaz živim tukaj od svoje mladosti in vera, da nikoli ni bilo v mestu več krojačev in šivilj kot danes; še več, nikoli jih ni bilo toliko. In ti, ki so bili, niso imeli večkrat kaj šivati. Imam prijatelja krojača. Ta trdi, da sedaj v enem letu več zašije kot te včasih v dveh. treh letih. Takole, vidiš, je res premalo krojačev, čeprav jih je več, kot jih je bilo včasih «
»čudna stvar! Kdo bi na to pomislil, če ne bi sam doživel!« sem se moral čuditi.
»Tako je, tako. Kdor vsega tega ne pozna, tisti trdi, da ni blaga. Jaz pa vem, da ga je v omarah polno, da ga je pri krojačih polno, zato ga v trgovini biti ne more. Blaga bi  dovoli, le denarja je preveč, zato ljudje vse pokupijo, kar vidijo.«
Tako sem se prepričal, da mi ne preostane drugo, ko da pustim blago v mestni krojaški delavnici Po ušesih pa mi je dolgo brnelo: blaga je dovolj, le denarja je preveč.
To sem razložil ženi, ko sem se vrnil. Toda me ni razumela. Za tepčka me je nazvala in še vse druge priimke mi je dajala, zato ker verjamem, da blaga ni premalo, le denarja je preveč. Skoro sprla sva se in se prerekala tri dni Toda ves čas sem ji dokazoval svoje mnenje. In na koncu mi je le uspelo jo prepričati, da nisem tepček, ampak da sem pameten mož.
Takole sem ji razložil:
»Za časa madžarske okupacije je bila malo blaga. Ljudje so hodili raztrgani Ali se še spominjaš, kako sva se smejala Berdenovemu stricu, ko sem rekel, da ima iz toliko najrazličnejših pisanih krp sešito obleko, da bi Stermeckemu lahko služila za zbirko vzorcev.«
S tem pripovedovanjem sem spravil ženo v dobro voljo. Smejala se je:
»To je bila res lepa šala, pa tudi resnična, čeprav žalostna.«
»Tudi midva nisva bila dosti na boljšem,« sem pripovedoval naprej. »Hlače si mi zašila iz lanenega platna, da nisem kazal zadnjice. Potem še suknjič in srajco. Sicer ni bilo prijetno nositi tako srajco, toda le bolje kot biti gol. Pa so v trgovinah bile srajce in tudi obleke, a jih nisva mogla kupiti. Zakaj?« sem vprašal, da vidim, kaj žena sploh misli
»Nisva imela denarja in predrage so bile.« je odgovorila.
»In drugi ljudje: ali so imeli denar, ali so jih lahko kupili?«
»Tudi ne, ker so bile tako drage, da nihče ni imel toliko denarja, da bi si
lahko kupil dovolj obleke,« mi je odgovorila lepo in pametno, da sem bil z njo kar zadovoljen. Saj moja žena ni neumna ženska; toda včasih ne more in ne more razumeti.
»Vidiš, zato so bile v trgovini srajce in obleke in drugo blago, ker je bilo tako drago, da nismo mogli kupiti,« sem ji razlagal naprej. »Denarja je bilo premalo proti visoki ceni. Do tega pa je prišlo tako — saj se spominjaš, kako hitro je cena rastla — zjutraj je stala srajca 10 pengov, zvečer že 15, drugo jutro pa tudi 20 in tako naprej. Če so ljudje rajši kupovali, je cena rastla hitreje. Trgovci in tovarne so dvigale ceno, kakor se jim je zljubilo. Cene gor, da trgovine ne bodo prazne, da bodo lahko kupili le tisti, ki imajo največ denarja. Za ostale pa treba ni; naj si pomagajo, kakor si vedo in znajo. Takšna trgovina, pravijo, je kapitalistična. Pri nas pa je socialistična trgovina. Cena je vedno ista, če je malo ali dosti blaga; in cena se ne dviga, čeprav imajo nekateri ljudje preveč denarja in se trgovine v par dnevih izpraznijo.«
»In zato moraš v vrsti čakati, če hočeš kaj kupiti,« se je ozlovoljila žena.
»Če čakaš v vrsti, vsaj dobiš Takrat pa nisi čakala v vrsti, ker nisi imela denarja. Čeprav čakaš v vrsti, ni treba ne tebi, ne meni nositi lanene srajce . . .« sem ji dopovedoval.
»Ti pa si pameten mož,« mi je priznala na koncu. »Kdo bi na vse to mislil! Jaz že ne. Ti pa se vsega spominjaš, kakor da ie bilo včeraj.«
Tako sem na koncu bil še	na
ženino priznanje. Zato sem sklenil, da bom to svojo zgodbo povedal tudi vara.
Vohačev Vid.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski  las« Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.