novega vrtca v. Zireh bo že januarja prihodnje leto. Daljši zapis o Zireh lahko preberete na 6. strani. — Foto: F. Perdan
Leto XXVIII. Številka 81
Ustanovitelji: občinske konference SZDL in T-?e* Krani> Radovljica, Škofja Loka uVa m ~ IzdaJ« ČP Glas Kranj. Glavni reanik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar
GlA8Ilo soci
Kranj, petek, 24. 10. 1975 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
za gorenjsko
*QbraG^<i}JA REPUBLIKE TURČIJE V SLOVENIJI - Kranj, 23. ok-
veliki
Kemal C • skupščine republike Turčije, ki jo vodi predsednik gospod Na kranfVun' ^anes Je delegacija za en dan prispela na obisk v Slovenijo. sj^Wi i železniški postaji so goste pozdravili podpredsednik republiške čičt flr *f Vladimir Logar, član republiškeg izvršnega sveta inž. Ivo Klemen-Brajnif7Secinik komisije za mednarodne odnose pri republiški skupščini Edi Deleoa '..Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in drugi, niko in*/ i • P° P™hodu obiskala in si ogledala tovarno Iskro Elektromeha-Sednik f nno tovarno na Laborah. Zatem pa jo je v Ljubljani sprejel pred-slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj. — A. Z. - Foto: F. Perdan
Na povabilo zvezne skupščine se mudi v naši državi delegacija
^°baniheSfne^a P°djetja iz Kranja so te dni tudi na ceste v Gorenji vasi v 7°° met lini Pol<>žili asfalt. Prvi asfalti rani odsek je dolg nekaj več kot ^V'OOoS"' (irUA'1 P(l nekaj več kot 500 metrov. Vsa dela so veljala več kot kovnih n'P°l('K feK° Pa so domačini žrtvovali še prek 1000 prostovoljnih v^zani Ur' ^a asfoltiranje so precej denarja prispeva/i prebivalci, ki so ^edstva® 'Q <fta cestna odseka (od 1000 do 5000 din), poleg tega pa so n^aj ori * t a'° ^e '2 sklada, kjer se zbirajo prispevki za mestno zemljišče, °atye i ?t*ov Je krajevna skupnost namenila iz sredstev za redno vzdrže-bOtitrofij U anuitet letos na novo asfaltirane hotaveljske ceste, ki je na JU Sorenjevaške krajevne skupnosti. (/g) - Foto: F. Perdan
Kako rešiti problem črnih gradenj
V radovljiški občini se nameravajo zavestno odločiti za postopno legalizacijo nekaterih črnih gradenj (tam, kjer za to ni ovir) — Odločna akcija in ostri ukrepi
Radovljica — Težava je, da kljub večkratnim razpravam, stališčem, konkretnim akcijam in poostreni kontroli ne moremo in ne moremo priti na čisto okrog črnih gradenj v občini, je bilo rečeno na zadnji seji izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine, ko je le-ta obravnaval predloge komisije za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini. Povod za ponovno in temeljito razpravo je bil primer na črno zgrajenega vikenda na planini Uskovnica. Komisija je namreč na podlagi mnenj Zavoda za urbanizem Bled in Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, ki sta si objekt ogledala in ga strokovno preučila ter dala soglasje zanj, predlagala, da se gradnja legalizira in z "lastnikom (če se strinja) izpelje ustrezni postopek; kar z drugimi besedami pomeni, naj lastnik plača vse prispevke in dajatve, ki so pri normalni gradnji oziroma pridobitvi gradbenega in drugih dovoljenj predpisani.
Ko je izvršni svet razpravljal o tem predlogu, se je zelo težko odločal za pritrdilno stališče. Res je namreč, da zadeva ni tako preprosta, in sicer iz več razlogov. Eden od pomembnih je nedvomno, da je v radovljiški občini ugotovljenih ali registriranih črnih gradenj kar precej, ter da vse niso niti registrirane in so podatki še vedno nepopolni. Še' vedno se namreč dogaja, da na nekem področju tako rekoč čez noč zrastejo temelji ali celo objekti na črno. Inšpekcijske službe, ki so v takšnih primerih prve poklicane, da ukrepajo, so največkrat v težavah zaradi nepopolne zasedenosti in preobremenjenosti glede na razsežnost občine. K temu pa največkrat pripomorejo tudi občani in krajevne skupnosti, ki iz različnih razlogov z inšpekcijskimi službami premalo sodelujejo in jih pogosto sploh ne ali prepozno obveščajo ali opozarjajo na črne gradnje.
Će ne upoštevamo, da prihaja do črnih gradenj večkrat zaradi neizdelane    urbanistične dokumentacije
Vsak torek in četrtek od 9. do 28. oktobra
MODNA REVIJA
v veleblagovnici Globus
ob 16.30
v I. nadstropju
KRANJ
Vsi
prikazani modeli so že v prodaji
(zaradi prepočasnih izdelav zazidalnih načrtov, kar je povezano s pomanjkanjem denarja za izdelavo le-teh), potem je drugi vzrok za določeno neučinkovitost na tem področju ugotavljanje kršilcev. Morda čudno, vendar je res, da je nič kolikokrat sploh težko ugotoviti lastnika na črno grajenega ali zgrajenega objekta. Preprosto se zgodi, da nihče v kraju ne ve ali noče vedeti, kdo je graditelj.
Prav tako se dogaja, da lastnik, ko ga odkrijejo in pokličejo na razgovor, da bi izvedli ustrezni postopek, sploh ne pride oziroma se ne odzove vabilu. Za takšno ugotovitev pa bi že lahko rekli, da kaže bolj na izgovarjanje ali opravičevanje odgovornih v pristojnih organih. Vemo namreč, da upravni postopek dopušča možnost, da se občana, ki se v takšnem primeru enkrat ali dvakrat ne odzove vabilu, privede s prisilo. Treba je le izdati ustrezni nalog.
Še bi lahko naštevali takšne in drugačne ugotovitve in vzroke, vendar naj bo za ilustracijo stanja dovolj. Povrnimo se k tehtanju, ali črne gradnje legalizirati (kjer je to mogoče) ali ne. Številni primeri v radovljiški občini kažejo, da ustrezne strokovne službe nimajo nič proti legalizaciji. Vendar so na izvršnem svetu menili, da vsa stvar le ni tako enostavna. Gre namreč tudi za to, da bi si lahko legalizacijo nekateri napačno razlagali, nekateri pa celo izkoriščali tako, da bi se število črnih gradenj še povečalo in bi se tako srečevali s svojevrstnim izsiljevanjem. Skratka, nekateri bi željo, zahtevo ali prošnjo za vikend ali objekt, kjer ni dovoljen, skušali izsiliti z začetkom črne gradnje. Prepričani, da bo gradnja kasneje legalizirana. In ne nazadnje so upravičeni pomisleki glede tistih, kjer se črna gradnja ne more legalizirati (ker stojijo objekti na rezervatih ali na kraju, kjer takšnih objektov sploh ne bo) in bo zato najbrž slej ko prej prišlo do prisilnega rušenja. Prišlo bi lahko do številnih očitkov, razburjanj in podobnega, češ, tukaj vztrajate pri rušenju, tam pa ste objekt legalizirali.
Kot rečeno, je izvršni svet temeljito razpravljal o tem, dokler ni nazadnje prevladalo mnenje, da je nekatere črne gradnje (vendar od primera do primera) treba legalizirati in tako napraviti določen red oziroma rešitev odprtih vprašanj, nekatere pa ustaviti in tudi rušiti (spet od primera do primera). Skratka, nekaj je treba storiti, da se ti problemi ne bodo v neskončnost vlekli kot rdeča nit s seje na sejo, iz razprave v razpravo med občani in v organih v občini.
Sicer pa legalizacija nekaterih tako zgrajenih objektov (kjer bi bilo to mogoče) pomeni še nekaj drugega. Zdaj se dogaja, da lastnik na črno zgrajenega vikenda (od vseh na črno zgrajenih objektov v občini je prav največ vikendov) v praksi nima tudi nobenih obveznosti: ne plačuje predpisanih dajatev, ne odvaja in
Nadaljevanje na 4. stranb>
4. stran:
Predor Karavanke
16. stran:
Prazne police popoldne
POS AV EC
Izletniki, vozniki!
Obiščite naše ponovno odprto in preurejeno gostišče — Posavec, kjer se boste okrepčali s specia-litetami gostišča:
• domače klobase v zaseki
• domače krvavice z zeljem
• domače pečenice z zeljem
• postrvi
• žabji kraki
• in druga jedila po naročilu
• pestra izbira pijač
Gostišče odprto vsak dan razen srede od 11. do 22. ure
špeceriDa
©o©©
Naročnik:
J*
s?
m
'it
Na okopih svetovnega miru
Kapverdski
premier v Jugoslaviji
Predse dn ik repu blike J osip Broz-Tito je v sredo sprejel predsednika republike Kap-verdskih otokov Pedra de Verona Rodrigueza Piersa, ki se je mudil na obisku v naši državi. Predsednik republike Tito se je z gostom več kot uro pogovarjal. Sprejema se je udeležil tudi predsednik Zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič.
Delegacija ZKJ v Mongoliji
Delegacija ZKJ, ki jo vodi sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc, je na prijateljskem obisku v LR Mongoliji. Je gost centralnega komiteja mongolske ljudske revolucionarne partije. Gostitelji so našo delegacijo seznanili z razvojem LR Mongolije, o aktivnosti njihove partije in njeni vlogi v družbenopolitičnem življenju ter s svojimi stališči do aktualnih mednarodnih vprašanj in pogledih na mednarodno delavsko gibanje.
Predsedstvo o zunanji politiki
V sredo je bila v Beogradu pod predsedstvom dr. Vladimira Bakariča 39. seja predsedstva SFRJ, ki so se je udeležili tudi drugi najvišji funkcionarji federacije. Predsedstvo je obravnavalo poročilo predsednika ZIS Džemala Bijedića o obiskih v DR Vietnamu, LR Kitajski, Sri Lanki, Indiji, Singapuru in Iranu.
Predsedstvo je proučilo tudi poročilo podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča o obisku na Portugalskem. Poleg tega je obravnavalo še nekatera druga aktualna zunanjepolitična vprašanja.
Mladina za Kumrovec
Na letošnjih mladinskih delovnih akcijah v Srbiji je sodelovalo nad H(XX) brigadirjev, ki so izvedli dela v vrednosti okrog 20 milijonov dinarjev. Denar, ki so ga zaslužili, bodo med drugim namenili kot solidarnostno pomoč za gradnjo naselja v Kragujevcu, kjer bodo prihodnja leta organizirali akcije za ureditev Lepenice in komunalnih objektov. Zgradili bodo tudi spominski park v Sumaricah.
Sindikalna lista 76
Osnutek sindikalne liste za prihodnje leto prinaša predvsem dve novosti: predlog za znižanje   nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni od sedanjih 90 na HO odstotkov poprečnega  osebnega dohod ka iz preteklega leta ter pobu do za tromesečno usklajevan/c osnove za obračun nadomestil. S temi ukrepi naj bi pri pomogli k zmanjševanju bolniškega staleža.
Prva otroška vas
Ob koncu meseca bodo v Sremski Kamenici v avtonomni pokrajini Vojvodini odprli naselje »S.O.S. Otroška ras,,. V trinajstih novih hišicah bo našlo dom okrog 100 otrok brez staršev. Otroška ras pomeni novo obliko otroškega varstva v Jugoslaviji
Sindikati v SZ
Na povabilo centralnega odbora sindikata delavcev komunalno-storitvenih dejavnosti Sovjetske zveze je v Moskvo odpotovala delegacija sindikatov storitvenih dejavnosti Jugoslavije, ki jo vodi predsednik zveznega odbora Pre drag Petrovski.
Petek, 24. oktoora 1975
Preteklo soboto je bila pod Jerebikovcem na Mežakli spominska svečanost ob obnovljenem obeležju, kjer je 11. novembra 1944 padlo sedem partizanov prve čete prvega bataljona Jeseniško-bohinjskega odreda. Ob obeležju L spregovoril Anton Svetina, učenci osnovne'šole Mojstranai pa so t vedli
Jesenice
V torek, 21. oktobra, je bila na Jesenicah seja komiteja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri so obravnavali osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti, potrdili sklepe o utrjevanju zakonitosti ter razpravljali o predlogu kadrovske in organizacijske izpopolnitve izvršnega sveta občinske skupščine. Na seji so v razpravi največ govorili o samoupravni delavski kontroli, ki je v nekaterih organizacijah združenega dela že zaživela, predvsem v manjših organizacijah pa bi morala učinkoviteje delovati. Pri občinskem sindikalnem svetu zato pripravljajo analizo o delu pravne posvetovalnice. Analizo o posameznih primerih bodo posredovali delavskim kontrolam, da bodo tako lažje delale. Govorili so tudi o ustanovitvi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in skupnih inšpekcijskih služb ter o osnutku družbenega dogovora o družbeni samozaščiti. O družbeni samozaščiti bodo v prihodnje razpravljale vse osnovne organizacije in sprejele svoje akcijske programe, svoje naloge na tem področju pa bodo opredelile tudi družbenopolitične organizacije. D. S.
V sejni dvorani skupščine občine Jesenice bo v soboto, 25. oktobra, volilna seja Koordinacijskega sveta ZSMS Železarne Jesenice. Delegati osnovnih organizacij ZSMS iz oddelkov in obratov bodo poslušali poročila o delu dosedanje tovarniške konference ZSMS v preteklem dvoletnem obdobju, potrdili bodo akcijski program ter sprejeli pravila Koordinacijskega sveta in poslovnik za delo 00 ZSMS. Na sobotni seji bodo mladi železarji izvolili novo 15-člansko predsedstvo, predsednika, sekretarja in predsednike posameznih komisij. Poleg delegatov 00 ZSMS se bodo seje udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij Železarne in samoupravnih organov, predstavniki OK ZSMS Jesenice ter mladi iz več slovenskih in jugoslovanskih sorodnih kolektivov. J. R.
Kranj
Ko so na zadnji seji kranjske občinske skupščine delegati vseh treh zborov predložili gradivo o letošnjem polletnem gospodarjenju v kranjski občini, v nobenem zboru skupščine praktično ni bilo razprave. Le član delegacije tovarne Sava je na seji vprašal, zakaj v gradivu ni bolje in temeljiteje prikazana izguba v polletju v tovaimi Iskra. Menil je, da bi delegati morali biti dobro in pravilno seznanjeni z nekaterimi težavami posameznih delovnih organizacij, da bi tudi lahko uspešno in aktivno razpravljali, dajali predloge in odločali. Odgovor, ki je bil posredovan, je bil, da Iskra Elektromehanika Kranj ob polletju ni imela izgube. Pač pa so izgubo izkazale nekatere temeljne organizacije v delovni organizaciji; med drugim tudi TOZD Meta-conta. A. 2.
Radovljica
Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je ugotovil, da bo v kratkem treba narediti rebalans proračuna in zmanjšati tako imenovano splošno porabo v občini. Dohodki proračuna namreč zaostajajo za planiranimi za letos in prav tako tudi v primerjavi z lanskimi. Menijo tudi, da bo predvsem treba urediti vprašanje odvajanja turistične takse. Dogaja se namreč, da hoteli turistično takso zadržujejo. Prav tako pa ni jasno, komu dejansko turistična taksa pripada. Ponekod jo dobivajo turistična društva, drugje pa krajevne skupnosti, ki del le-te odstopijo turističnemu društvu, del pa porabijo zase oziroma za reševanje različnih komunalnih in drugih problemov. Dogaja pa se tudi, da krajevne skupnosti celotno takso zadržijo.
Vorašanip ip Hnvnli kruMiiv/* ir. lokL
Organizacija združenih narodov, ki slavi danes skupaj z vseoj) miroljubnimi ljudmi sveta 30. obletnico delovanja, je nastajala _^ bobnenju topov, ob padanju letalskih bomb, ob ječanju ranjenin ' krikih groze milijonov trpečih in onesrečenih ljudi, ob potokih pre 1 krvi. Združeni narodi so se kovali v trenutkih, ko je svet že sP°^ni strahote vojne in nečloveške posledice nacistične in fašistične napaa nosti in ko se je od nemških, italijanskih, japonskih udarcev ranje svet zaklinjal na veke ohraniti mir! ., gg
Na tako pomemben dan svetovljanov, ko mogoče nosimo v srcin iskrenejše hrepenenje po trajnem miru in prijateljstvu med vse ^ narodi in ljudmi v svetu, obudimo spomine na pomembnejše mejnik nastajanju Organizacije združenih narodov in oblikovanju hstinq,i organizacije. Omenjamo Londonsko deklaracijo z 12. junija let^_ j*. ' Atlantsko listino, ki je bila podpisana 14. avgusta istega leta, De k racijo združenih narodov s 1. januarja leta 1942, moskovsko in ten ransko konferenco s 30. oktobra in 1. decembra leta 1943 in konfete v VVashingtonu ter na Jalti, ki sta bili konec leta 1944 in v začet leta 1945. . 5q
25. in 26. junija leta 1945 so se v San Franciscu sestali delegati držav. Soglašali so z besedilom ustanovne listine Organizacije za ženih narodov, katere temelji so bili postavljeni predvsem na K ferencah v VVashingtonu in na Jalti, in s statutom novega meC|i1»rvS nega sodišča. Na današnji dan pa je listina, ki jo je podpisalo 51 drža. • Kitajsko, Francijo, Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in Združeni državami na čelu, začela veljati! -mj
Rodila se je Organizacija združenih narodov. Med ustanovn člani je bila tudi Jugoslavija. ve.
Organizacija združenih narodov je postala v treh desetletjih tovna organizacija v pravem pomenu besede. In to ne le zaradi usp nega posredovanja v številnih žariščih hladne vojne, ki jih še vzdrz ^ jo nasprotniki trajnega miru in bi utegnila še bolj skaliti sicer nesta ni svetovni mir, temveč tudi po številu držav članic. Ustanovno |)s OZN je podpisalo 51 držav. Leta 1961 je OZN združevala 99 drza^ danes, po 30. jubilejnem zasedanju generalne skupščine, pa je ^anl5oV. 145. Le redki so torej kotički zemeljske oble, kjer ni prijateljev svef ne organizacije in kjer ni duha ciljev in načel ustanovne »s vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti, razvijanje prijatelj med   narodi,   zasnovanega   na   spoštovanju enakopravnosti samoodločbe narodov, sodelovanje pri reševanju mednarodnih #° darskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih vprašanj ter skrb za spoštovanja osnovnih človekovih pravic. . • e-
Čudovite so besede, napisane v uvodnem delu ustanovne ,u*\, :a »Mi, ljudje Združenih narodov smo zadolženi rešiti Pr* gtvu pokolenja žalosti vojne, ki je dvakrat v tem stoletju prinesla ^° ^e toliko trpljenja. Poklicani smo vzpostaviti vero v osnovne ^'°vraV. pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, v enakop nost ljudi, žena in velikih ter malih narodov . .. Živimo drug z drug) . miru kot dobri sosedje, združimo sile in moči za mednarodni nur ^ varnost. Uporabimo orožje le v splošnem interesu. Pomagaj01 gospodarskemu in socialnemu napredku vseh narodov!« -a|j
Malo je držav, kjer bi ljudje tako živo spremljali in zagova, OZN, kot v Jugoslaviji. Cilji San Francisca in razširjajoče se Oo ^ enaki ciljem neuvrščene politike. Zato Jugoslovani pozdravljamo dosedanje uspehe svetovne organizacije, njen prispevek k odstra vanju kolonializma in prizadevanja za pravičnejši svetovni gospod ^-ne red. Mar niso srečanja neuvrščenih držav zavzeto uresničevanje n  . v Organizacije združenih narodov? Mar nimajo enakega pomena in clJ druga srečanja? Mar ne pozivajo k uresničevanju listine klici o oa^in0. ljanju lakote, nepismenosti, smrtnosti otrok, nezaposlenosti, neve sti ter ogromnega prepada med razvitimi in nerazvitimi. K ^ernJ^7j»J prispevalo srečanje v Limi in zasedanja generalne skupščine u j ter pozivi k odstranjevanju zaprtih ekonomskih grupacij in u^eva. enakopravnega mednarodnega gospodarskega in političnega sodeio ^ nja. Izročilo ustanovne listine je upoštevala letošnja konferenca ^ Helsinkih. K popuščanju na svetu je veliko prispevala JugoslaviJ sporazumevanjem z Italijo! , v.
Današnjega dne pa naj se še posebej spomnijo zagovorniki blok ske razdelitve sveta, netilci sodobnih žarišč hladne vojne in spo db J valci oboroževalne tekme. Ljudje, za katere je bila na današnji OZN ustanovljena, njihovih hotenj ne cenijo. Ljudje želijo enakopr nost, razvoj in mir! J. Košnjek
Tržič
.  ...   .nuiiil\.i.   //.ll t >  UUUU  I lil  »CJ« P"^ -J)
predstavnike delovne skupine, ki se v BPT ukvarja s tem vprašanjem. Rayffr tega bodo člani komiteja obravnavali tudi predlog reorganizacije nekate ^ osnovnih organizacij in stalnih aktivov v občini ter razpravljali o poroc predsednikov komisij komiteja in konference ZK.
V začetku tedna sta predsedstvo občinske skupščine in izvršni svet za^fj|e razpravljali  o zasnovah  osnutka  družbenoekonomskega  razvoja *r nt, občine do leta 1980. Ker gre za pomemben srednjeročni razvojni doku m«1 kaže vključiti v razpravo čim več ljudi, saj je njihovo sodelovanje pri dru* nem načrtovanju ustavna pravica in naloga. Skupščinsko predsedstvo i° vršni svet sta zato sklenila vključiti v pripravo razvojnega dokunie najprej delegate skupščinskih zborov. Le-ti bodo o predloženem gradivu pravljali na zasedanjih v začetku novembra.
V sredo je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega sveta Zveze s!!^v katov Tržič. Na seji so razpravljali predvsem o stanovanjski problemati Q tržiški občini. Govora je bilo o zakonu o nosilcih stanovanjske prav,c<?'jjj nadaljevanju graditve stanovanj v Bistrici pri Tržiču in o obnavljanju stanovanj v mestu v okviru načrtne obnove tržiškega mestnega sredi-Člani predsedstva so razpravljali tudi o uresničevanju devetmesečnega nančnega načrta občinskega sveta Zveze sindikatov. *J*
Prihodnji teden se bo v Tržiču sestal na 22 redni seji komite občinsK* Vprašanje je dovolj kočljivo in lahko pr^akuje^rda^^nlS s'sprejet-' K?tE2L«& P° kTiteja bodo na P^odnji seji ra^
jem zakona o turistični družbeni organizaciji, o čemer na Gorenjskem nnv 1? * U^»*?van£ »klepov in poročdu o oblikovanju temeljnih organizaj kar teč« razprava o osnutku predloga tega zakona Gorenjskem prav-    združenega dela v Bombažni predilnici in tkalnici. Zato bodo na sejo povaNj
Škofja Loka
Poročali smo že, da se bo izvrsni svet pri skupščini občine Škofja Loka s sedmih povečal na devet članov, torej na število, ki ga predvideva občinski statut. V občini se je že začel postopek evidentiranja možnih kandidatov, vendar ne po teritorialnem principu, kakor smo pisali, temveč po področjih dela. Tako bosta nova člana v izvršnem svetu zastopala krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnost i.
V ponedeljek, 27. oktobra, ob 16. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka razgovor s predsedniki delegacij in predsedniki konferenc delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela za zbor združenega dela. Sejo sklicuje predsednik zbora združenega dela Jože Pavlic. Predsedniki delegacij bodo ocenili dosedanje delovanje delegacij in konferenc delegacij v TOZD in OZI) ter spregovorili o udeležbi delegatov na dosedanjih sejah skupščine, dosedanjih razpravah in doslej postavljenih delegatskih vprašanjih.
V sredo, 29. oktobra, ob 13. uri bo v Skofji Loki v prostorih družbenopolitičnih organizacij seja koordinacijskega odbora družbenih organizacij in društev. Člani odbora bodo obravnavali načrt dela koordinacijskega odbora.
j K
Predstavniki
FAO v Škofji Loki
Škofja Loka, 23. oktober - Da
nes popoldne so prispeli na tridnevni obisk v , Škofjp Loko predstavniki organizacije za prehrano FAO. Po sprejemu pri predsedniku škofjeloške občinske skupščine Tonetu Polajnarju so se takoj začeli pogovori o razvoju občine, njenem
napredku, delovanju samoupravnega sistema, vplivu občine na gospodarstvo, delovanju krajevnih skupnosti in samoupravnih interes nih skupnosti ter drugih vprašanjih, ki so zanimala goste. Proti večeru so si gostje ogledali šolo »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi, kjer so se zanimali predvsem za učne programe na naših šolah, zvečer pa so gostitelji goste popeljali na Stari vrh. -jg
Sreili leta smo bili prisiljeni podražiti naš časo/iis in dvigniti naročnine. O tem smo že pisali v Clasu m prosili naše naročnike za razumevanje. Po tihem smo upali na zvestobo večine ras. In nismo se zmotili, 98 odstotkov naših naročnikov nam je ostalo zvestih, 2 odstotka pa je menilo, da za razliko v ceni (25 din na pol leta) denarja ne zmorejo, ali pa da za časopis vloženi denar ne dobijo vsega ustrezno povrnjenega. v
Za prve nam je iskreno zelo zelo žal, saj so morda bili naši dolgoletni naročniki. Morda se nismo dovolj potni dih tanj*, da bi jih prepričali o tem, da naj še vztrajajo. Razumemo jih, saj denarja nikoli ni odveč, še najlaže se v hiši morda pogreši časopis, ko nam vse važnejše sve tovne novice sproti posreduje radio, televizija . . . Kljub temu pa OUu kdaj pa kdaj v gorenjski dom le /irinese tudi kaj takega pomembnega ali nepomembnega, vendar domačega, našega, kar ne najdete kje drugod. To je morda razlog, da svetujemo vsem, ki vam je ta časo/>is tako ali drugače prišel v roke, pa ste ob polletju odpovedati svoje naroči/o, da o tem ponovno premislite in se premislite. Vaši zvestobi bo sledila tudi naša zvestoba: kot vsa leta nazaj, bomo tudi v prihodnje redno prihajali k vam vsak torek in vsak petek, in obljubimo, da se bomo trudili in potrudili, da bomo časopis vedno izboljševali.
sKiueti OottiO za vseoino in vam prinašali vesti od tam, predvsem pa iz naše čudovite in lepe ožje dorn°l Gorenjske, v0r V uredništvu želimo, da bi ta naš javni P°rnQifl, z bralci ne bil osamljen primer, da bi vi pisali ^ o vaših problemih in pripombah, mi pa bi vam v obliki odgovarjali v našem časopisu. Velja!'
plavni urednik Igor Slave # Kako j<- zadnja podražitev vplivala na število naro^^lj-naAega caaopiaa (računamo, da je to glavni razlog za odp° ,
o*"1
Občine Jesenice Kamnik
Ijubljana-Siska
Skorja Loka
Trtic
Kranj
Radovljica
Ostalo
Odpovedi
3 I
10 23 7 75 17 7
Novi n«r
1« 1» 32 13 143 40
Žf&P "m° dobili ir "««Iednjih krajev: z Je-enic g{
mTkonH|( V' n^V"!95*' ,>r«l«vora (21), Bleda (10), Kad<>v£ „
hl h«.m. ^ *V' V2? in Tr**a (13>- R«nl*no nam je zal > ne bomo angažirali in trudili. H« al iih __________ „_jj„Ki«,n. l*s .
d«™        "nabirali in trudili, da si jih ponovno pridobimo. fSSL    ' l v ur«»nl*uev teh *e,j- v mnogocem odvian. °d " »amih. nekaj pa tudi od naaih ustanoviteljev
5
Delegati ocenili dosedanje delo
Škofja Loka - V sredo, 22. oktobra, je bil v sejni dvorani škofjeloške občinske skupščine razgovor s predsedniki delegacij s področja občine. Sestanek je na predlog predsedstva občinske skupščine sklical Predsednik zbora krajevnih skupnosti Tone Rakovec.
Najprej so predsedniki delegacij Poslušali poročilo o dosedanji udeležbi delegatov na sejah občinske skupščine ter o dosedanjih razpravah in postavljenih delegatskih vprašanjih na teh sejah. Ugotovljeno je bilo, da zbor krajevnih skupnosti na dosedanjih sejah ni bil glede sklepčnosti nikdar problematičen, da pa se ta vprašanja pogosto pojavljajo znotraj delegacij samih v krajevnih skupnostih. Tu se* nesklepčnost pojavlja vedno bolj pogosto, vedno bolj pa se pojavljajo tudi Primeri, ko se delegacije sploh ne sestajajo. Predsednik občinske konference SZDL Jože Šubic je nato opozoril še na nekatere pomanjkljivosti v delovanju delegacij v krajev-
Francu J ago-dicu-Krstanu v slovo
V torek popoldne so na trži-Škem pokopališču položili k večnemu počitku prvoborca in revolucionarja Franca Jagodica-Kr-stana. Od njega so se poslovili borci, pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, rezervne vojaške starešine, predstavniki tržiške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter krajevnih družbenopolitičnih organrza-C1J> znanci, prijatelji in vsi, ki so ga poznali, spoštovali in cenili njega ter njegovo delo.
Prane Jagodic-Krstan se je rodil «3- septembra leta 1914 v Tržiču. Oo okupaciji Jugoslavije je sledil Ppzivu Komunistične partije in osvobodilne fronte in se priključi organiziranemu odporu proti okupatorju. Najprej je bil tere-°ec, aprila 1942 pa so mu zaupali °alogo štabnega kurirja Kokrške-ga odreda. Potem postane Krstan organizator mladine in Osvobodilne fronte na tržiškem področja leta 1944 pa načelnik VOS in kasneje šef obveščevalnega cen-tra Kokrškega odreda. To dolžnost je opravljal do osvoboditve.
Tako kot med vojno je bilo tudi Povojno Krstanovo delovanje razgibano in ustvarjalno. Bil je načelnik narodne milice v Skofji
L-Oki    in -
^ - hi v jeseniškem okraju. Nato sekretar tovarne Peko in di-d ii°r Inc,ustrije bombažnih iz-oeikov Kranj. Potem mu je druž-a zaupala dolžnost poverjenika a lokalno industrijo in obrt Krajnega ljudskega odbora f ra.nj. Od leta 1952 do leta 1961, *° Je odšel v pokoj, pa je bil po-JVOčmk glavnega direktorja Peka, krati je bil nepogrešljiv sode-avec komiteja ZKS Kranj in ko-niteja v Tržiču, tržiške občinske '^uPščine, raznih društev, še po-Y°no pa borčevske organizacije. in let je vodil tržiški odbor ZH r^xSe vsakodnevno zavzemal za ^evanje največjih problemov orcev, obenem pa je stalno zagovarjal in prispeval k prenašanju izročil NOB na mlajše rodo-3 številna odlikovanja je prejel: rižansko spomenico 1941, red ra,n[abrost, red zaslug za narod, .;j bratstva in enotnosti in red Val Z 'latim vencem. Napredo-_jl Je tudi v kapetana višjega izreda.
8l°d tebe, dragi Krstan, se pobijamo mnogo prezgodaj, s st.r°/nnim opisom tvoje osebno-Vr!i ' 8e Je kovala in skovala v re-lu,c,Ji  in  povojni socialistični
Jjjri z ZKJ, ki"si ji bil predan, vZor     Hvala ti za vse! Ostal boš
TO!
r\ilCa J^volucionarja in zagovor-
listicJp"at''tve samoupravne socia-ne Jugoslavije .
Skupščina občine in družb«yiopolitične organizacije Tržič
nih skupnostih škofjeloške občine. Slaba je bila že udeležba na seminarju za delegate. Prav zato je mogoče trditi, da se delegati še niso popolnoma vpeljali v delo. Čeprav bi bilo večkrat potrebno ne sklicujejo zborov občanov, slaba je povezava z družbenopolitičnimi organizaci-mi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi pa povezave še sploh ni. Mogoče je trditi, da delegacije čaka v prihodnje še več dela. Ze v kratkem bodo, denimo, nosilci razprav
Predavanja iz obrambe in zaščite
Radovljica — Na podlagi programa o usposabljanju delavcev v TOZD in OZD, v delovnih skupnostih zavodov in ustanov ter občanov v krajevnih skupnostih (ki nimajo vojaških razporedov) so v radovljiški občini sredi oktobra spet začeli z rednimi predavanji. Na programu so teme o organizaciji in oblikah odpora v sovražnem zaledju in o sovražni propagandi kot obliki specialnega vojskovanja in njenem preprečevanju ter o vojaških kadrovskih potrebah. Predavanja organizira radovljiška delavska univerza in bodo trajala do konce novembra. Pripravili jih bodo za najmanj 25 skupin slušateljev v vseh krajih občine. JR
o programih krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti.
Zakaj delegati na nekatera delegatska vprašanja dobivajo odgovore šele po več mesecih? se je nato na sestanku glasilo vprašanje enega od predsednikov delegacije. Na to je dal odgovor predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar. Menil je, da so bili odgovori, ki so se nanašali neposredno na delo posameznih občinskih služb posredovani pravočasno in dokaj hitro, da pa na vprašanja, ki so se nanašala na delovne organizacije in druge ustanove in so bila le-tem tudi posredovana, odgovorov res ni bilo dalj časa. Zato je svetoval, naj se odslej delegacije obračajo direktno na te organizacije.
Večina predsednikov delegacij je menila, da gradivo za seje prihaja skoraj vedno pravočasno, da pa je preobširno in ga ni mogoče v celoti preštudirati. Prav zato so ponekod že razdelili delo po posameznih področjih.
Sklenjeno je bilo tudi, da se bodo odslej na posebne želje delegacij, seveda ne za vsako malenkost, rade volje udeležili sej delegacij po posameznih krajevnih skupnostih občine tudi člani predsedstva občinske skupščine, člani izvršnega sveta in starešine upravnih organov ter pojasnjevali razna nejasna vprašanja. J. Govekar
Gostje iz Zaječarja v Tržiču
Včeraj je prispela v Tržič na tridnevni obisk štiričlanska delegacija občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij južnosrbskega mesta Zaječarja, središča Timoške krajine. Temelji sodelovanja med -Tržičem in Zaječarjem so bili postavljeni na lanskem srečanju predstavnikov slovenskih in srbskih občin v Velenju v okviru vlaka Bratstva in enotnosti. Med aprilskim obiskom delegacije Tržiča v Timoški krajini se je sodelovanje še okrepilo in dobilo nove razsežnosti.
Tržičani bodo skušali v treh dneh povedati gostom čim več o Tržiču in
Prireditev ob 30-letnici OZN na Javorniku
Osrednja prireditev v počastitev 30-letnice OZN v jeseniški občini bo danes, 24. oktobra, ob 18. uri v dvorani Delavskega doma na Javorniku. Prireditev pripravljajo člani občinske konference klubov OZN Jesenice, ki bodo tudi sami izvajali program. Na prireditvi bodo med drugim podelili priznanja najboljšemu klubu OZN v občini ter najbolj aktivnemu članu in mentorju.
J. R.
Gorenjski. Po dopoldanskem sprejemu na občinski skupščini so gostitelji goste povabili na ogled Peka, popoldne pa so jih seznanili s turističnimi in zgodovinskimi znamenitostmi Tržiča.
Danes bodo gostje najprej obiskali koncentracijsko taborišče na Ljubelju, potem pa šolo heroja Bračiča in otroški vrtec v Bistrici pri Tržiču. Sledil bo ogled osnovne šole Kokrškega odreda v Križah in razgovor o reševanju vzgojnovarstvenih problemov v tržiški občini ter pomenu in pozitivnih plateh samoprispevka občanov za gradnjo šol in vrtcev. Najvidnejši predstavniki zaječarske občine bodo nato obiskali Bombažno predilnico in tkalnico, popoldne ob treh pa konfekcijo TRIO. Zaječar ima namreč Triu podobno organizacijo združenega dela in bogato domačo zalogo surovin. Popoldne ob petih bodo najvišji predstavniki obeh občin sedli za mizo in se. pogo-* varjali na razširitvi ter novih poteh ■sodelovanja med občinama.
Jutrišnji dan pa bo večinoma namenjen ogledu zgodovinskih in turističnih zanimivosti - Gorenjske. O obisku gostov iz Zaječarja bomo še podrobneje poročali. -jk
Razmišljajo o referendumu za samoprispevek
Stražišče pri Kranju — V mestni krajevni skupnosti Stražišče v kranjski občini se je v zadnjem času že trikrat sestal politični aktiv in enkrat aktiv komunistov. Na dveh ožjih političnih aktivih, kjer so bili predsedniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev, so razpravljali 0 možnostih, da bi v krajevni skupnosti asfaltirali ceste. Tako kot na obeh ožjih aktivih SO se tudi na širšem, kjer so bili člani vseh odborov posameznih organizacij in društev, strinjali, da bi bil referendum o samoprispevku najbrž edina najbolj realna oblika za zagotovitev sredstev za asfalt. Pri tem so seveda skrbno pretehtali tudi sedanji gospodarski položaj, stabilizacijska prizadevanja in obremenitev občanov; posebno zdaj, ko občani na podlagi družbenega dogovora v občini še naprej prispevajo en odstotek od osebnih dohodkov za gradnjo nekaterih objektov v krajevnih skupnostih.
Vseeno p;t so se nazadnje odločili
(na podlagi vseh dosedanjih razprav), da bodo pripravili referendum. Tako so v torek zvečer na zadnjem ožjem političnem aktivu že predlagali posamezne člane odbora za pripravo in izvedbo programa referenduma in za nekatere druge organe. O tem bo zdaj še razpravljala krajevna konferenca socialistične zveze, sestav posameznih organov pa mora potrditi tudi svet krajevne skupnosti. Sicer pa je na podlagi dosedanjih pogovorov in stališč predvideno, da je treba do 15. novembra pripraviti vse potrebno za organizacijo zborov občanov po posameznih volilnih okoliših. Če bo na teh zborih prevladalo mnenje o razpisu referenduma, potem naj bi bil referendum o samoprispevku sredi decembra letos, z novim letom pa bi že začeli pobirati samoprispevek. Če se bodo odločili za referendum in če bo le-ta tudi uspel, potem za zdaj kaže, da bi občani plačevali tri leta po 1,5 odstotka od osebnih dohodkov. A. Z.
Odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri
Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
strokovnega delavca
za področje strokovnega izobraževanja
Pogoji: visoka ali višja izobrazba pedagoške ali tehnične smeri,
leta izkušenj v delu z odraslimi. Poleg moralnopolitičnih kvalitet morajo imeti kandidati tudi veselje do dela z odraslimi.
Pismene prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah sprejema odbor 15 dni po objavi razpisa.
Oktober
je mesec izobilja. Prihranim takrat, ko imam največ.
/© ljubljanska banka
Pred
srečanjem aktivistov
V nedeljo, 26. oktobra, se bodo na Koprivniku zbrali aktivisti, ki so v letih 1944 in 1945 delovali na Pokljuki, na Gorjušah in na Koprivniku, kjer je bil sedež okrajnega odbora OF, SKOJ, partije. Zbrali se bodo na tovariškem srečanju in se prvič po osvoboditvi domovine pogovorili o nekdanjih, hudih dneh, ki so jih preživljali v pokljuških gozdovih in vaseh.
Janez Beznik, komunist in vsa leta vojne aktivno udeležen v NOB, se tedanjih dni, veselih in žalostnih dogodkov, še vedno dobro spominja. Doma z Gorjuš, znane partizanske vasice, se je že decembra leta 1941 vključil v borbo in kot borec, obveščevalec, intendant, član gospodarske komisije, kot pravi in zavedni komunist deloval v njej vse do konca vojne.
»Ko so Nemci požgali Radov-no, se je sedež okrajnega odbora OF, SKOJ, partije in drugih organizacij prenesel na Kopriv-nik, na Pokljuko, nad Jelje, kjer je bila v bližini tudi ambulanta E. Prav tam, nad Jeljami je bil sedež, v nekdanji gostilni Korošec na Koprivniku je bilo le veliko skladišče. Spominjam se, da smo nekoč prav na Koprivniku prevzeli okoli stopetdeset kilogramoy raznega sanitetnega materiala za ranjence in ko smo material sprejeli, smo nedaleč proč opazili Nemce, kako se približujejo. Posrečilo se nam je prav ves material hitro poskriti, tako da ga niso našli.
Nemci pa nas niso presenetili le tedaj, vseskozi smo morali biti v stalni pripravljenosti. Včasih je prišlo prav do smešnih dogodkov, ko smo v neprestani budnosti kar instinktivno ukrepali tudi tedaj, ko pač ni bilo potrebno. V koči, kjer smo imeli prav ves material, vso dokumentacijo, smo nekoč, po opozorilu stražarja, prav hitro vse pospravili in se začeli oddaljevati, ker smo bili pač prepričani, da se nam približujejo Nemci. A bili so le ,naši', ki so h koči prihajali po drugi poti kot običajno. Pisalni stroj je tedaj romal kar v grm, ves papir pa smo vzeli s seboj, kajti huda bi nam predla, če bi Nemcem prišel v roke.
Malo je bilo takih dogodkov, ob katerih smo se sami sebi smejali, mnogo več je bilo stalne budnosti, napetosti ob pričakovanju nevarnosti, ki se je lahko vsak hip približevala in pred katero nismo bili nikoli povsem na varnem. Zelo hudo nam je bilo predvsem takoj ob začetku vojne, ko so
Gorjuše dale svoj prvi krvni davek za svobodo. Tedaj so Nemci zaradi izdajstva ujeli Viktorja in Lovrenca Beznika, vsi ostali pa smo sodelovali v napadu na Nomenj. Nemci so ju najprej odvlekli v Bohinjsko Bistrico, od koder so ju nameravali peljati v begunjske zapore. Ko pa so naleteli na nemire v Nomenju, so v onemoglem besu oba 'tovariša porinili v hiše in ju živa zažgali.
Aktivisti smo se zbirali nad Koprivnikom, na sedežu, kjer je bilo šest barak, celo svojo informacijsko pisarno smo imeli. Prav tako smo imeli radio sprejemnik in radijske valove smo lovili kar tako, da smo radio priključili na dinamo od nekega avtomobila. Imeli smo sestanke, ki jih je vodil Aleš Jelene in drugi, zbirali smo podatke o številu kmetij in živine, o zalogah, o prevozih na železnici itd. Železničarji so bili izredno dobri obveščevalci, saj so nam stalno pošiljali podatke o tem, kaj vse prevažajo Nemci po železnici.
Vsi, ki smo tedaj delovali, smo prav gotovo veseli srečanja, ki sta ga pripravili občinski konferenci SZDL Jesenice in Radovljica ter odbor aktivistov OF nekdanjega jeseniškega okrožja, saj se bomo tokrat prvič po osvoboditvi spet srečali in se pomenili o tistih dneh, ko smo delovali kot aktivisti na Pokljuki.« D. S.
Petek, 24. oktobra 1975
ČGP Delo TOZD Časopisi,.
podružnica Kranj, Koroška 16 sprejme takoj
prodajalke — prodajalce
za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih: v GORENJI VASI in v RADOVLJICI. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce) ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu.
raznašalce
za časopis Delo v jutranjih urah za območja: Tržič, Kranj, Škofja Loka — center, Škofja Loka — Podlubnik in Radovljica.
Delo je pogodbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Nastop dela je možen takoj. Kandidati dobijo informacije v podružnici CGP Delo Kranj, Koroška 16. tel. 21-280. Prijave na objavo sprejema podružnica Delo Kranj, Koroška 16 do 31. oktobra.
Konfekcija Mladi rod Kranj
Pot na kolodvor 2
razpisuje prodajo osnovnih sredstev po sklepu delavskega sveta dne 17. oktobra 1975, in sicer:
1. 10 ŠIVALNIH STROJEV,
2. 8 ELEKTROMOTORJEV,
3. VEČ REZERVNIH DELOV ZA ŠIVALNE STROJE
Prodaja bo 30. oktobra 1975 v Kranju, Savska cesta 8 za družbeni sektor ob 8. uri, za zasebni sektor ob 10. uri. Ogled eno uro pred prodajo.
Zastopniki družbenega sektorja morajo imeti pooblastilo delovne organizacije, udeleženci zasebnega sektorja pa morajo položiti pred licitacijo 20 % pologa. Prometni davek za zasebni sektor plača kupec.
JELOVICA
lesna industrija Škofja Loka
razpisuje za šolsko leto 1975/76 kadrovske štipendije:
2 štipendiji za 3. ali 4. letnik na upravno administrativni šoli
3 štipendije za 1. in 2. letnik na ekonomski srednji šoli
3 štipendije za 2. ali 3. letnik na tehnični srednji
šoli — lesna smer 2 štipendiji za BTF — lesna smer
Prošnje sprejema kadrovsko socialni oddelek. Prošnji priložite prepis zadnjega šolskega spričevala ali sporočilo o opravljenih izpitih ter lastnoročno napisano izjavo, da ne prejemate kadrovske štipendije pri drugem štipenditorju.
Poseben pravilnik o nagrajevanju delavcev
Kropa — V soboto, 18. oktobra, je bila delovna konferenca izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata tovarne vijakov Plamen. Poleg delegatov in predstavnikov kolektiva so se je udeležili tudi sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Srečko Mlinaric, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica Marjan Vrabec, predsednik občinskega odbora za industrijo Janko Kralj, predstavniki podjetja Slovenske železarne in vsi še živi povojni predsedniki sindikata v Plamenu. Slednjim so se na konferenci tudi zahvalili za njihovo delo v tovarni in jim izročili knjižna darila.
Predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v Plamenu Marko Berce je uvodoma govoril o razvoju samoupravljanja in delu samoupravnih organov ter o možnostih za formiranje TOZD, nadalje o izvrševanju akcijskega programa za gospodarsko trdnost podjetja, o stanovanjski gradnji, kadrovski politiki in izobraževanju ter drugem. Tajnik izvršnega odbora Igor Blaznik je seznanil udeležence z delom samoupravnih organov v zadnjih dveh letih in podrobno opisal delo posameznih organov. O gospodarskem položaju v podjetju pa je govoril direktor tovarne inž. Franc Mlakar.
V živahni razpravi je sodeloval tudi sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Srečko Mlinaric. Rekel je, da tako gradivo kot razprava kažeta, da
je konferenca nekakšna prelomnica tistega, kar se je dogajalo v preteklosti. Zavzel se je, naj sindikat dela po navodilih zadnjega kongresa. Predlagal pa je tudi, naj analiza pokaže, ali so v Plamenu potrebne TOZD. Govoril je še o nalogah samoupravne delavske kontrole in z zadovoljstvom ugotovil, da je delovni kolektiv Plamena že izdelal in sprejel pravilnik tega organa.
Na konferenci so nazadnje sprejeli več sklepov. Tako so komisiji, ki je odgovorna  za   analizo pogojev za ustanovitev TOZD, priporočili, naj nadaljuje z delom. Glasilo tovarne Plamen naj bo v prihodnje še bolj popolno in naj redno objavlja rezultate o poslovanju oziroma gospodarjenju. Cimboljša obveščenost Članov kolektiva naj bo v prihodnje tudi naloga odbora za informiranje. Za službo varstva prfdelu so menili, da mora tesno sodelovati s samoupravnimi organi. Sicer pa je dolžnost samoupravnih organov, da se redno udeležijo   sestankov   sindikata organizacije oziroma njenih organov. Se naprej je treba v podjetju posvečati vso skrb stanovanjski gradnji. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata pa se je obvezal, da bo izdelal poseben pravilnik o nagrajevanju delavcev, ki se bodo izkazali s prizadevnim in uspešnim delom na samoupravnem   in družbenopolitičnem   področju.   Sprejeli   so tudi priporočilo   družbenopolitičnim in samoupravnim organom, da nenehno dopolnjujejo delegatski sistem v podjetju. C. Rozman
Osnovna šola Železniki .
objavlja javno licitacijo za prodajo
kombija IMV 1600
letnik 1971, 8+1 sedež, začetna cena 10.000 dinarjev.
Licitacija avtomobila bo v sredo, 29. oktobra, ob 12. uri v Osnovni šoli Železniki, Otoki 13. Ogled vozila je možen v sredo, 29. oktobra, ob 11. uri pred šolsko telovadnico.
Kako rešiti problem črnih gradenj
Nadaljevanje si. strani Š^SŠ"^
dajatev, kot pa da bi morali redno odvajati vse prispevke in ne v redkin primerih poravnati račune tudi za nazaj. Zakon namreč dopušča izterjavo za pet let nazaj.
Nazadnje je izvršni svet obravnavano črno gradnjo na Uskovnici legaliziral oziroma se je končno strinjal z vsemi predlogi, da se gradnja legalizira. Sklenil pa je, da bo na en j prihodnjih sej ponovno razpravlja
najbrž tudi ne pobira turistične takse in podobno in ne nazadnje niti ne prijavlja in ne odjavlja pristojni službi v občini, kdo vse je dopust-niški gost v njegovi letoviški hišici. Legalizacija bi torej rešila tudi kopico tovrstnih vprašanj in odkrito povedano, družba bi tako dobila pre-nekateri dinar več.
Ob takšnih ugotovitvah in stališčih pa so člani izvršnega sveta prišli še do enega zanimivega primera. Prepričani .so, da nekateri lastniki vikendov niti ne bodo zadovoljni, da se njihov objekt legalizira. Zakaj?
o tem in da bo ponovno zahteval od inšpekcijskih služb, da sproti m odločno ukrepajo ob vsakem posa' meznem primeru. A. Žalar
Predor Karavanke
Kakor je za sosednjo Koroško življenjskega po- metrov, v smeri čez stol 13 kiiome
mena Turska avto cesta (Salzburg-Beljak), tako T^^^Ž^X»
je tuai za razvoj naših prometnih komunikacij °&revaJ° za dokaj sprejemljivo loka
pomembna izgradnja cestnega omrežja in nje- Ž«^°^A^^^
gova povezava z mednarodnimi cestami Hrušico).
Študije upravičenosti in izvedljivosti cestne povezave Ljubljana " Beljak s posebnim ozirom na kar ' vanški predor so na podlagi natan nih izračunov tudi marsikaj naS.^ tovale. Predor naj bi bil dolg okoli o kilometrov, gradil naj bi se čimprej in čimhitreje, s sodobnim načino gradnje, z dvema deloviščema, s pr ' zračevalnimi in drugimi napravam' lastno TV mrežo za nadzorovanj.
Pri nadih zahodnih sosedih, predvsem v bližnji Avstriji in v Italiji, se z modernizacijo cestnega omrežja prilagajajo sodobnemu prometu neprimerno hitreje kot pri nas. Naše ceste postajajo vse bolj ozko grlo, v prihodnje pa bi takšno stanje lahko hudo zavrlo razvoj inozemskega turizma in tranzitnega blagovnega prometa.
Najustreznejša povezava med Srednjo Evropo in Vzhodom je na območju severnozahodnega dela Slovenije. Predvsem Korensko sedlo, Ljubelj ter deloma tudi Jezersko so zaradi primernih razdalj zanimivi za vse smeri iz južne ZRN proti Reki in Jadranu, proti Beogradu in Bližnjem vzhodu. Strokovnjaki pa pričakujejo, da bodo prometne težnje čez Karavanke vedno bolj naraščale. Mejni prehodi pa so že zdaj skrajno neprimerni, saj zaradi ozkih cest, ostrih zavojev, nepreglednosti, strmih vzponov po njih ni mogoč tovorni promet, nemalo nevšečnosti pa pozimi povzročajo gostemu prometu lažjih vozil.
TURŠKA AVTO CESTA IN KARAVANKE
Ker drugod mrzlično grade cestno omrežje — v Alpah predor za predorom — predstavlja za našo sosedo Koroško izgradnja Turske avtoceste Salzburg —Beljak razmah njenega gospodarstva, posredno pa je pomembna tudi za promet prek Slovenije. Će se ne bi Koroška s to avtocesto vključila v mednarodno cestno omrežje, bi bila njena izolacija ne le vidna, ampak tudi gospodarsko boleča.
Turska avto cesta zajema precejšen življenjski prostor s 182 kilometri dolžine, od tega čez Koroško 75 kilometrov, njeno vplivno območje pa sega do Jadrana in Dardanel na jugu in do Antvverpna in Hamburga na severu. Po svoji zasnovi predstavlja najlažje in zelo varno prečkanje vzhodnih Alp in je zato primerna tudi za tovorni promet.
Prav zaradi tega, ker je pri Beljaku pomembno prometno križišče dveh mednarodnih cest in avto cest, južne avto ceste, ki se tu najbolj približa naši meji, in Turske avto ceste, je bilo povsem umestno in smotrno, da se iščejo in poiščejo primerne zveze z našim cestnim omrežjem prek Karavank. Takšna povezava je bila zanimiva tudi za nadaljnjo gradnjo mednarodnega cestnega omrežja E-cest (cest za mednarodni promet) in tudi v interesu Avstrije in Jugoslavije. Povezanost Turske avto ceste s cestno navezavo z Jugoslavijo je bila očitna, prednosti nesporne, zato so začeli intenzivno razmišljati o možnostih avto cestne zveze na območju Kavarank.
KARAVANSKI PREDOR
Ko so iskali ustrezno varianto cestne povezave (inačic je bilo okoli 30, so Že takoj v začetku ovrgli zamisel, da bi čez Karavanke zgradili avto cesto in v vseh možnih variantah pretehtali možnosti le za izgradnjo predora, ki bi bil prometno in geografsko kar najbolje povezan s cestno smerjo Turske avto ceste. Ekonomsko neupravičeno bi bilo tudi popravilo sedanjih cest prek mejnih prehodov, kajti stroški rekonstrukcij bi bili precej višji, obenem pa bi bila popravila znatno manj primerna kot predor
Predvsem so izhajali iz ugotovitve, da mora biti povezava čimkrajša, če hoče biti mednarodnim konku-
renčna. Čeprav dolžina v kilometrih ni edini kriterij za konkurenčnost, je pa izredno pomemben. Območje, na katerem bi gradili predor in dovozne ceste k predoru, zajema na zahodu tromejo pri Korenskem sedlu in na vzhodu Jezersko. Na severu pa bi po variantnih rešitvah segalo območje do Beljaka oziroma do južne avto ceste, na jugu pa se omejuje na dolino Save.
Zveza skozi karavanški predor je po ocenah strokovnjakov skoraj brez konkurence za relacije: Miin-chen —Rijeka, Munchen— Beograd, Slazburg—Rijeka, Salzburg —Beograd, ob tem pa cestno zvezo skozi predor spremljajo ali »ogrožajo« konkurenčne zveze: Salzburg —Trst, Linz — Mestre, Linz — Trst (upoštevali so le dolžine v kilometrih).
ZAHRBTNOSTI KARAVANK
Ko so natančno obdelali okoli dvajset inačic predora Karavank, so pri iskanju najboljše lokacije upoštevali prav vse: od višinskih razlik med cestami, geoloških, hidroloških in hidrogeoloških značilnosti do predvidevanj o predornini ter obenem pripravljali in se udeleževali sestankov s sosedi. Na sosednjem Koroškem pa so predvsem podpirali zamisel, da bi avto cesta do predora potekala v čimvečji dolžini po območju Koroške.
Niso zanemarili tudi izkušenj pri gradnji železniškega predora skozi Karavanke, ki so ga med Hrušico in Podrožco gradili v letih 1901 do 1906. 7976 metrov dolgi predor je pokazal pri izgradnji vse zahrbtnosti Karavank: dela je tedaj predvsem ovirala voda z izparevanjem žveplovodikove kisline. Največje nesreče pa so se pripetile predvsem zaradi pojava zemeljskega plina. Velika eksplozija leta 1904 je terjala petnajst človeških življenj. Nekaj obokov so zaradi močnih hribinskih pritiskov gradili s takšnimi težavami, da so tedaj že pomišljali, če bi se odločili le za enotirni železniški predor.
.vmvkv     a  v     uličnu   z>a    t - J^j
prometa, z dvopasovno povezavo, bi zadostovala do leta 1985, ah s ^ ripasovno povezavo, ki bi ustrez do leta 2000 itd.
Izgradnjo  karavanškega ?*?e dora so podprle vse gorenj« ^ občine, vključen pa je skupaj izgradnjo avto ceste Ljubljan* t Naklo tudi v srednjeročni n»c izgradnje slovenskega cest»e»a omrežja. Karavanški predor. ^ katerega smo se v Sloveniji odločili, je treba po nasvetu P j metnih   strokovnjakov   z&r.f e\e čimprej in se tako kar najhn* J. povezati z mednarodnimi bi*rI cestami. Vsako odlašanje bi P~
edn»
NOVA ZAMISEL - NA VZHODU ZGORNJE SAVSKE DOLINE
Za vse variantne predloge je bilo tudi pomembno dejstvo, da so Karavanke v zahodnem delu ožje, saj sta dolini Zilje in Save pri Korenskem sedlu • oddaljeni okoli 8 kilo-
vzročilo nujno zaporo v rn-rodnem cestnem prometu, i*kU čitev ne le Gorenjske in 2 nije, temveč vse Jugoslavije mednarodnih cestnih zvez. Nj gova izgradnja je torej izredneg gospodarskega pomena. .
Darinka Sedej
Doslej že 68 stanovanj
Tržič - Te dni bo 20 TržiČa< prejelo ključe stanovanj, ki )^ c v Bistrici zgradila enota za družb pomoč v stanovanjskem gosP°%i stvu pri samoupravni stanovanj skupnosti  tržiške  občine.   V n domove se bo vselilo 15 mladih žin in 5 občanov in njihovih druž *> nizkimi osebnimi odhodki.  V P^ polovici   prihodnjega   leta Pa prišlo na vrsto 20 novih prosilcev
Doslej se je v stanovanja, z$Af na z denarjem prejšnjega s°*l J nostnega sklada za družbeno P0^ v stanovanjskem gospodarstvu , roma sedanje enote za družj> pomoč v stanovanjskem gosp°a]lU stvu vselilo že 68 tržiških drU^. Največ je bilo tako imenovanih & dih družin, sledijo pa družine 1 j^] kimi  osebnimi  dohodki. Do
vseljena stanovanja so veljala oW 17 milijonov dinarjev.
Razpisna komisija
Komunalnega podjetja Tržič
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
direktorja OZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati:
jI*
"'ft'V*- »  "l"" nji" v jih .
— da ima višjo izobrazbo gradbene, pravne, ekonomske ali org«0'^ cijske smeri in 5 let delovnih izkušenj od tega 4 leta na vodim delovnem mestu ali, jet* srednjo izobrazbo istih smeri, 8 let delovnih izkušenj od tega 4
na vodilnem delovnem mestu
— da ima pravilen odnos do samouprave v združenem delu, org»n (). cijske in vodstvene sposobnosti in da je moralno, politično ne * rečen aktiven družbeno politični delavec
— da mora predložiti program dela za mandatno dobo. Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku pisnega roka.
Kandidati morajo poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev, " '0-žiti še potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da niso v sodnem V;^ stopku na naslov: Razpisni komisiji Komunalno podjetje *r
Ob30-letnici amaterskega gledališča »Tone Čufar« Jesenice
...      , .... :__ nr*i<Wa komediia Tripče de
Jeseni 1945 je bilo ustanovljeno Slovensko ljudsko gledališče na Jesenicah v prostorih prejšnjega Krekovega doma. Gledališče je bilo vsebinsko angažirano, prevzelo je, lahko bi rekli, cankarjansko umetnost dramskega odseka pri Svobodi. Že v sezoni 1945/46, torej v prvi povojni sezoni, je gledališče priredilo 12 premier in z njimi gostovalo še v drugih krajih Gorenjske. V repertoarju so bili seveda  najmočneje zastopani slovenski avtorji: Cankar s Pohujšanjem v dolini šentflorjanski, «olia z igrama Triglavska bajka in Princeska in pastirček, Cesar s Tremi vaškimi svetniki, Finžgar 2 Razvalino življenja in domačin *ranc Klinar s partizansko dramo Vida Staša. Igrali so še Nušiča, "Nestroya,   Zweiga,    Katajeva in kvarkina. Vseh predstav je bilo 97, ogledalo si jih je kar 70.614 prebivalcev Jesenic in okolice. Gledališče j« v tej sezoni razpolagalo s 6 režiserji p 6 scenografi pa tudi igralcev je buo dovolj na voljo. Takšnega raz-m»ha jeseniško gledališče po tem ni več doživelo.
Ze v naslednji sezoni je gledališče uprizorilo le 6 premier, torej polo-Vlco manj, skupno je bilo 34 predstav s 13.147 obiskovalci. S sezono 1947/48 se je gledališče preimeno-Va"> v Sindikalno gledališče Jesenice, doživelo je tri premiere in po-| novilo   Linhartovega   Matička iz Pfejšnje sezone. Vse tri predstave je Pnpravil en sam režiser Srečko Tič. Repertoar je, žal, padel tudi v umet-biSki moči. Toda s sezono 1948/49 so f za gledališče že začenjali boljši casi. Na oder je prišlo 6 premier, ^seh predstav z gostovanji vred je buo  60,   obiskovalcev   pa 24.872. sodelovali so 4 režiserji, med njimi tudi Jože Tomažič, ki je bil pozneje celih 20 let, vse do svoje smrti, tesno Povezan s to gledališko hišo. V
tej
----sta prišli na oder kar dve
Jrami Bratka Krefta, starega prijavlja tega gledališča: Celjski grofje S njegova priredba Levstikovega tugomera. Uprizorili so tudi Cankarjeve Hlapce, Kranjčevo Pot do zločina in druga dela. V tem letu je gledališče   doseglo   nekatera pomembna priznanja: I. mesto na vse-arzavnem mladinskem gledališkem Jestivalu v Ljubljani za predstavo Jugomera in še II. mesto v Beo-ffadu. Delo je pripravil Aleksander Valf Na republiškem tekmovanju v Mariboru je bilo predstavi Rusko ^rašanje dodeljeno I. mesto. . V naslednji, to je v sezoni 1949/50, Je bilo postavljeno na oder 7 premier s skupno 68  predstavami  in kar 5J«*J9 obiskovalci. Igrali so Golia, ^šiča, Držiča  (Dundo Maroje), ^nakespeara  (Romeo  in Julija), ?«mllerja (Kovarstvo in ljubezen) ekatr— -'ežije
in s     J   lliovarstvo in 1}
Ion nekatera dela. V tem času se je ^«1 režiie še mladi in nadarjeni
- "J~    ww    uuaui in
8t»i GebulJ- ki je poslej vsa leta 1111 v prvi vrsti te gledališke skupine
ter se uspešno udejstvoval kot igra lec, režiser, scenograf in organizator.
S šesto sezono, z letom 1950/51, se je gledališče preimenovalo v Mestno gledališče Jesenice.  Odigralo je 8 premier in pet ponovitev. Repertoar je bil bolj prirejen okusu širše publike.  Igrali so Jurčiča (Desetega brata in Rokovnjače), Milčinskega Mogočni prstan, Molierovega Skopuha in druge. Tudi v naslednji sezoni 1951/52, ki je sicer doživela 5 premier, se je repertoar zadrževal na ravni povprečnega okusa. V sezoni 1952/53 so še vedno prizadevni gledališki delavci postavili na oder 9 premier, med-katerimi je nova igra Jožeta Tomažiča Pohorska bajka s 16 predstavami privabila v dvorane največ   obiskovalcev   (kar 6.835). Igrali so še Moliera, 0'Neilla, Ne-strova in druge. V sezoni 1953/54 se je gledališče lotilo nekaj težavnejših nalog; uprizorili so med drugim tudi Tijardovičevo  opereto  Mala Flo-ramie v sodelovanju z Glasbeno šolo. Predstava je, vsaj pri občinstvu, izredno uspela. Na oder so prišli še Kreft (Kranjski komedijanti), Shakespeare (Othello), pomembna pa je bila obnovitev Cufar-jeve delavska drame Polom, s katero gledališče praznuje tudi 30-let-nico obstoja. Premier je bilo 8 in to število se je v tej gledališki hiši začelo vedno bolj utrjevati. V sezoni 1954/55 so občinstvu pripravili sicer 7 del, med njimi spet opereto, to pot Melodije srca. Pomembno delo je bilo  Priestlevev Nevarni ovinek v prevodu domačega igralca in režiserja Marjana Stareta. V naslednji sezoni (1955/56) je gledališče nihalo med težjim in lažjim programom. Tako so igrali spet Moliera, Maug-hama, Klabunda (Krog s kredo) in še nekatere. Pomemben dosežek te sezone je bil Cankarjev Kralj na Betajnovi s Pavlom Kovičem kot Kantorjem. V sezoni 1956/57 je gledališče predstavilo kar 9 premier, med njimi Scapinove zvijače, To-mažičevo ljudsko igro Lepa Vida, Emilio Galetti in Čapkovo Mater in še nekatere. Sezona 1957/58 je dala   Nušičeve   Žalujoče ostale, Gorkega Mati, Millerjev Lov na čarovnice,   Goldonijevo Krčmarico Mirandolino in druge. V obeh zadnjih sezonah je gledališče odigralo na gostovanjih kar 76 predstav.
S sezono 1958/59 se je gledališče preimenovalo v Gledališče »Tone Cufar« Jesenice. Dokaj zahteven repertoar je vseboval 9 premier, med njimi Zupančičevo Veroniko Dese-niško, Huxleya Giocondin nasmeh, pa še Dnevnik Ane Frank, Tugomera in druge. Uprizorili so 99 predstav, ogledalo pa si jih je 31.077 obiskovalcev. S premiero Veronike Deseniške je gledališče praznovalo stoto premiero po osvoboditvi. Sezona 1959/60 pomeni določeno stagnacijo po umetniški moči reperto-Najboljša  predstava je bila
r
arja.
Prva letošnja premiera v Prešernovem gledališču
Gledališkimi besedili po jugo
Hju .--vi«ovo gledališče v Kra-*ro Je friPravilo kot prvo premi-»* ,,y. letošnji sezoni uprizoritev
•*UZlćf— -   * ___ w/imY 17« r» \T
*jur?Sern ei
Citeve komedije"»HlTLER V Ski u ZANIH«- Sodobni zagreb-<*oži ?.med»ograf Fadil Hadžič, ki ,vlJa v zadnjih letih s svojimi
75-letnica Prve mature
K
&ols£anJska gimnazija bo konec tega ^-let a   'eta   8Večano proslavila leta iSrf0 prve mature' ki Je bila ^ek     b ^er Je to Pomemben dogo-sko Za jSranJ i" tudi za vso Gorenj-*rja' }e °il za izvedbo tega praznovati lnLenovan častni odbor, ki mu ^Juje Tone Volčič, predsednik L laske skupščine Kranj. V jubi-^ltii   N8kem letu 1975/76 bo več ^zii nm in drugih prireditev. Gim-Wl;a pa bo izdala tudi almanah, v ^lo eJ?- D°d° prikazani razvoj in vloR gimnazije  doslej   ter njena
K*'^družbeni pomen. H k adi praznovanja Gimnazije so ^ovr!6 ^0(^° ^ odzvale mnoge naše ^■"at?6 organizacije, da s svoje Prispevajo k uspešnosti delo-^bicn reformirane šole, da se no,0iri- Posodobi učno-vzgojna teh-«ke *Va. kar bo dalo dijakom kranj-°olj pomnazije še temeljitejše in še dobljeno znanje. L S.
gledališkimi besedili po jugoslovanskih odrih velike uspehe, nam tudi v Sloveniji ni več neznan, odkar je v pretekli sezoni Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo njegovo »Naročeno komedijo«, s katero se je seznanilo tudi kranjsko gledališko občinstvo v okviru rednega abonmajskega repertoarja Prešernovega gledališča.
»Hitler v partizanih« pa bo slovenska praizvedba besedila, ki je doslej krožilo že po velikem številu gledališč srbskohrvatskega jezikovnega območja — dobrodušen, duhovit in anekdotičen splet nevšečnosti, težav in zapletov, pa tudi iskrivih in radostnih trenutkov, ki so spremljali kulturno delo med partizanskimi enotami v naši narodnoosvobodilni vojni.
Za kranjsko uprizoritev je preskrbe! prevod Hadžićeve komedije Milan Jesih, režijsko delo je opravil gost Iztok Tory, njegovi sodelavci pa so bili scenograf Saša Kump, kostumografinja Anja Dolenčeva, komponist Aleš Kersnik ter lektorica Nataša Skrtova. Zasedba vključuje celoten igralski ansambel Prešernovega gledališča.
Premiera bo v torek, 29. oktobra, v Prešernovem gledališču, predpremiera za abonma in izven pa že dan poprej.      A. K.
Držičeva komedija Tripče de Utol-če, s katero so se v naslednji sezoni gledališčniki prvič predstavili tudi v tujini, in sicer v Monacu na mednarodnem festivalu amaterskih gledališč. V tej sezoni so uprizorili še kriminalko Mišelovka, Tremerski dukat,  Punčka  sanja  in druge. Z uspehom so na gostovanjih ponavljali še Tripča de Utolča. V sezoni 1963/64 je bilo 5 premier, s Tripčem de Utolčem so gostovali tudi v Pe-saru v Italiji. Uprizorili so še Goldo-nijeve Ribiške zdrahe, pa Hišo na robu mesta in druga dela. Vrh te sezone je Lorcova drama Dom Bernarde Albe, a katero je gledališče doseglo zlato medaljo na Festivalu jugoslovanskih amaterjev na Hvaru. V sezoni 1964/65 so uprizorili 5 premier, med njimi Haškovega Dobrega vojaka Svejka, Ingoličevo dramo Milica ne sme umreti, predvsem pa Cankarjeve Hlapce, s katerimi je gledališče praznovalo 20-let-nico delovanja po osvoboditvi. V sezoni 1965/66 je gledališče uprizorilo poleg nekaterih ponovitev 6 premier: Držičevega Botra Andraža, Mikelnovo kabaretsko satiro Inventura, Finžgarjevo igro Divji lovec ter Marinkovičevo Na koncu poti. S Tripčem so gostovali tudi v belgijskem Gentu.
Repertoar z 8 premierami v sezoni 1966/67 je bil dokaj kvaliteten, saj je gledališče z uspehom predstavilo Novačanovo dramo Herman Celjski, Knittlov dramatiziran roman Via Mala, Mikelnovo dramatizacijo Samorastnikov, Molierovega Tar-tuffa in Fischerjev Prosti dan.
Vrh sezone 1967/68 je bila prav gotovo uprizoritev Shakespearovega Hamleta. Umetniški učinek je bil izreden in nekateri igralci so pod režijsko taktirko Srečka Tiča daleč presegli amatersko povprečnost. Igrali so še Kastelko, Vdovo Roš-linko, Mary-Mary in Kozakovo Punčko. Spet so se preizkusili, seveda v sodelovanju z Glasbeno šolo, z opereto Pri belem konjičku, ki je pri občinstvu naletela na izreden odziv.
V sezoni 1968/69 je gledališče postavilo dela kot Boeing-Boeing, Brechtovo Dobri človek iz Se-čuana, delo domačina Franca Kli-narja Plavž in druge.
V sezonah, ki so sledile, je število premier padalo. Gledališče je zašlo v krizo iz več razlogov: primanjkovalo je režiserjev in predvsem moških igralcev, tudi dvorana ni' več ustrezala. Toda amaterji so vztrajali, čeprav je število gledalcev upadalo in so v sezoni 1969/70 uspešno ponovili Plavž, sicer pa pripravili še 4   premiere:   Cebuljevo mladinsko igro Janko in Metka, Benedetti-jevo komedijo 30 sekund ljubezni, Rabadanov   Ognjeni   vihar ter Ingejev Piknik v režiji gosta Jožeta Voznyja.  Naslednja sezona pa je bila, vsaj kvantitativno, bolj skromna, saj so zaradi urejanja centralnega ogrevanja pripravili le dve premieri: poleg Golievega Jurčka za mlajše obiskovalce še Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski, s katero so se uvrstili tudi na Festival amaterskih gledališč Jugoslavije na Hvaru.
Boljši časi pa so se začeli s 27. sezono po osvoboditvi, v letu 1971/72. Uprizorili so 6 del, med njimi O'Neil-lovo Strast pod bresti, Ustinova Komaj do srednjih vej, Devalo-vega Etienna in Kozakovo Vido Grantovo. Repertoar je bil kar zahteven, le borba za publiko je še vedno trajala; 48 predstav si je ogledalo le 7.684 gledalcev. V naslednjih sezonah do letošnje, 30. po vrsti, so uprizorili še dela kot: Romeo in Julija (druga postavitev), Ščuke pa Plinska luč, Prvi dan svobode a  uprizoritev Kruczkovvskega na Slovenskem) in zlasti Law-rencevo delo Snaha, ki je v Trebi-nju na Zveznem festivalu dobilo posebno pohvalo. Za jubilejno predstavo so izbrali delo avtorja, po katerem nosi gledališče ime, namreč Toneta   Cufarja   delavsko dramo Polom. Tako je to gledališče eno redkih amaterskih odrov v Sloveniji, ki kljub nekaterim krizam ter finančnim težavam, uspešno vztraja naprej in torej praznuje že trideseto leto uspešnega uveljavljanja odrske kulture na Jesenicah in v okolici. Za konec pa še nekaj statističnih
podatkov:
V tridesetih letih je bilo število premier 206, število režiserjev pa 17. Doma so uprizorili 1705 predstav, na gostovanjih pa 436 torej vsega skupaj 2.141. Predstave si je ogledalo 614.429 gledalcev. Gostovali so v 65 različnih krajih po Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi na Slovenskem Koroškem, v Monacu, v Italiji in Belgiji.
Igor Skrlj
Za začetek letošnje sezone je kulturno društvo v Retečah pripravilo v organizaciji tamburaškega zbora »Bisernica« tamburaški koncert. K sodelovanju na ta koncert so povabili še tamburaški zbor iz Borovnice in Bohinjske Bistrice ter dekliški sekstet iz Bukovice. Koncert, kije bil v nedeljo, 19. oktobra, v Retečah, je zelo dobro uspel. Vsi izvajalci so se potrudili za čim boljšo izvedbo naštudiranih skladb, zato so jih številni poslušalci nagradili z živahnih ploskanjem. Nedvomno je bil skupni nastop vseh treh tamburaških zborov v zadnji točki programa res nekaj posebnega, saj je nastopilo preko 50 tamburašev. Predvidevajo, da bi ta koncert ponovili še v Bohinjski Bistrici in Borovnici. Saj prav ti nastopi navajajo mlade tamburaše k intenzivnemu delu in jim vlivajo veselje do glasbene dejavnosti. — F. Rant
Loški muzej
Zbirke Loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15.
do 18. ure.
Gorenjski muzej v Kranju
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je odprta razstava del mojstra fotografije TONETA MARCANA, v 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI.
V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava del akademskega kiparja ALADARJA ZAHARIAŠA.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM, republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v galeriji iste stavbe pa si lahko ogledate občasno razstavo DELAVSKA IZOBRAŽEVALNA IN KULTURNA DRUŠTVA, ki jo je posredoval Muzej revolucije v Celju.
Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. ^__,__,
Nov korak h krepitvi bratstva med narodi
Kranj — Prešernovo gledališče je navezalo stike z gledališčem, likovnimi in glasbenimi umetniki, družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino v Prizrenu
Jutri, 25. oktobra, se bodo v Prizrenu na Kosovem sklenili 10. jubilejni Večeri bratstva, na katerih so sodelovala amaterska gledališča iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, ter književniki in likovni umetniki iz Kosova. Med sodelujočimi je bilo tudi Prešernovo gledališče iz Kranja, ki se je prizrenskemu občinstvu predstavilo z dramo Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Ansambel Prešernovega gledališča so za nastop v Prizrenu izbrali na srečanju gledaliških skupin Slovenije.
Čeprav je večini občinstva slovenski jezik nepoznan, so skoraj do zadnjega kotička napolnili dvorano prizrenskega gledališča. Med obiskovalci je bilo posebno veliko gimnazijske mladine. Tudi kritike, ki so izšle v Biltenu Večerov bratstva in v pokrajinskem tisku, so bile zelo ugodne.
Namen Večerov bratstva v Prizrenu ni le v prikazovanju gledaliških del in seznanjanju gledaliških ansamblov, ki na večerih sodelujejo, temveč predvsem utrjevanje bratstva med narodi. Kranjski gledališčniki so že ob prvem obisku navezali stike s številnimi občani, kulturniki,
z družbenopolitičnimi organizacijami in predstavniki občinske skupščine. Ob tem se je rodila zamisel, da bi Kranj in Prizren prijateljstvo in bratstvo poglabljala. Menili so, da ne bi pripravljali uradnega pobratenja mest, temveč bi sodelovanje razvijali tako, da bi v Kranju pripravili dan Prizrena in obratno. Mesti bi se predstavili predvsem s svojo značilno kulturo: gledališkimi deli, folkloro, narodnimi običaji, dosežki na likovnem in knjižnem področju, filmi. Hkrati pa bi navezovali tudi prijateljstvo med ljudmi.
L.B.
Popravek
Pri oglasu Dijaškega doma Kranj, objavljenem v Glasu št. 80 z dne 21. oktobra 1975, kjer iščejo vzgojitelja, kuhinjsko pomočnico in čistilko, velja nastop dela s 1. decembrom samo za čistilko, ne pa tudi za ostala delovna mesta.
ni,
krstna dela
Filmsko izobraževanje mladine
.  .     .   .   j____i._   s. . u: Ki
Film je zelo pomembno sredstvo za idejno vplivanje na zavest mladih ljudi. Filmski ustvarjalci doma in v svetu vse bolj pogosto segajo po scenarijih, ki so problemsko vezani na življenje mladih. Seveda se mnoga takšna prizadevanja izjalovijo. Pristop režiserjev do te dokaj občutljive tematike je pogosto enostranski, površen in podrejen zakonom komercialnega filma. Tako v naših kinematografih večkrat zasledimo filme, ki so škodljivi in lahko negativno vplivajo na mladino. Zato mora lilmska vzgoja postati pomembna komponenta pri moralnem nadzorskem oblikovanju mladih ljudi.
Mlade, ki vsak večer hodijo v kino, docela prepuščene na milost in nemilost svoji (ne)izobraženosti, je treba učiti filme gledati in jih pravilno vrednotiti. Temu se v Kranju posveča tudi komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS. V zadnjih dveh letih je dosegla lepe rezultate s filmskim gledališčem. Odziv med mladimi postaja vedno večji, kmalu bodo uvedli dve
iiimsKi predstavi tedensko. Će bi bilo filmsko gledališče deležno večje materialne podpore, bi svojo dejavnost lahko še razširili na prepotrebne filmske večere, povezane s pogovori o filmski problematiki. Zaradi pomanjkanja prostorov pa bo zaenkrat ostalo le pri abonmajskem ciklu.
Letošnji program filmskega gledališča predstavlja osem tematsko zelo sorodnih, a žanrsko različnih filmskih stvaritev. Tokrat so se odločili za filme, ki problemsko posegajo v življenje do-raščajočih ljudi. Prejšnji petek so si mladi ogledali slovenski film Vesna. Letos pa se bodo zvrstili še tile filmi: Lacombe Lucien, Suzana in Jeremija, Šum na srcu, Ljubimci in ostali tujci, Diplomiranec, Ameriški grafiti in Maturanti. A. Boc
Petek, 24. oktobra 1975
Žiri včeraj, danes in jutri
Predstaviti majhen kraj, že vasico ali zaselek, ni lahko. Se teže pa je predstaviti kraj s prek 4000 prebivalci, tak kraj pa so Žiri, naselje, ki ima dobro razvito industrijo, bogato razvito kulturno in športno dejavnost ter še marsikatero zanimivost. Ko sva v torek zjutraj s fotoreporterjem zavijugala proti zgornjemu delu Poljanske doline, se mi je zastavljena naloga — predstaviti Žiri in Žirovce — zdela izjemno težka. Toda že ob prihodu v gorenjsko čevljarsko središče sem ugotovil, da bo drugače. Žirovci so se namreč na srečanje s predstavniki »sedme sile« temeljito pripravili. V sobici ravnatelja domače osnovne šole, v »kajuti« kjer ravnatelj Slobodan Poljanšek »uradu-je« med delovnim časom, so se zbrali predstavniki žirovskih družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti,    gospodarstva, predstavniki kulturnih in športnih društev ter drugi.
»Vse ,.; evečkrat se je dogajalo, da so bile stvari z našega področja prikazane precej enostransko,« je dejal uvodoma član sveta krajevne skupnosti VIKTOR ŽAKELJ. »Prav zato smo se odločili za tako srečanje. Prav tako pa menimo, da je potrebno popularizirati našo dejavnost v zadnjem obdobju in naše načrte za naprej. Kot veste je naše področje znano že iz zgodovine, zlasti iz Časa zadnje vojne. Letos praznujemo 32-letnico osvoboditve kraja. V Žireh je bil ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor na Gorenjskem. Resda je moral kasneje v ilegalo, toda partizansko gibanje se je nadaljevalo. Že leta 1945 pa je bila neverjetno hitro vzpostavljena nova ljudska oblast.«
Nato se je oglasil predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Bogataj. Ugotovil je, da se je življenjski standard Žirovcev dolga leta zanemarjal. Zadnja leta pa je drugače. Žiri na vseh področjih doživljajo nesluten napredek. Krajevne ceste so dobile novo asfaltno prevleko;- v gradnji sta vrtec in telovadnica, nov televizijski pretvornik, novi športni objekti. Tudi načrti za naprej so neverjetno smeli.
KOMUNALA V PRVEM PLANU
»Zastavili smo si res dokaj obsežne načrte za prihodnjih pet let,« je dejal JOŽE BOGATAJ, »toda menimo, da niso neures-ničljivi. Najprej je na vrsti asfaltiranje nekaj več kot dva kilometra dolg cestni odsek v Račevi. Predračunska, vrednost za ta dela znaša 2,500.000 din. Naslednja naša slabost je kanalizacija. Načrtno bomo to vprašanje začeli urejati že v najkrajšem času. Kajpak pa bomo morali za vse to odšteti spet najmanj 10,000.000 din. V tej predračunski vrednosti je všteta tudi gradnja čistilne naprave. Že prihodnje leto bomo začeli preurejati vodovodno omrežje. Zgraditi nameravamo nova zajetja v Žireh in Žirovskem vrhu, položiti nove vode... Zračunali smo, da nas bo vse to veljalo blizu 20,000.000 din. Gradnja, mostu čez Soro na Ledinici, ki je prav tako v načrtu, nas bo predvidoma veljala 10,000.000 din, v načrtu pa imamo še ureditev pločnikov v središču Žirov ter elektrifikacijo sosednjega kraja Brekovice. Pričakujemo, da bodo prebivalci s tega področja že v kratkem dobili boljši električni tok. Gradnja novega transformatorja je načrtovana že nekaj časa. Čakamo le še na strokovno mnenje s podjetja Klektro Ljubljana-okolica.«
In kateri bodo viri financiranja? Letošnja dotacija občinske skupščine je znašala 1,310.000 din.. Predvideno je, vsaj tako v Žireh pričakujejo, da se bo ta vsota vsako leto povečala še za 20 do 30 odstotkov. Prav tako   na   račun   domače krajevne skupnosti priteka tudi po 4,60 odstotka denarja od bruto osebnih dohodkov zaposlenih v žirovskih podjetjih. Na krajevni skupnosti so ta denar namenili v naslednje namene: 1 odstotek odteka za gradnjo novih šolskih prostorov, 1,65 odstotka za splošne potrebe KS, 1 odstotek za kanalizacijo, 0,60 odstotka za gradnjo novega TV pretvornika, 0,35 odstotka sredstev pa odteka na občino. Delavci v vseh podjetjih v kraju pa so za komunalno dejavnost namenili tudi zaslužka dveh sobot. To pa še vedno ni vse. Krajani so se odločili tudi za samoprispevek. V denarju so za komunalna dela, predvsem za asfaltiranje cest, prispevali 800.000 din ter prek 4500 prostovoljnih delovnih ur. Prav zaradi tolikšne zavzetosti pa je pri komunalnih delih v letošnjem letu priskočila na pomoč tudi škofjeloška  občinska  skupščina. V Žireh so se namreč zavestno odločili, da ne bodo vedno trkali le na razna vrata s prošnjami za pomoč, ampak bodo tudi sami radi zagrabili za delo. Žirovci menijo, da bodo vsako leto za razna dela v njihovem kraju in na njihovem  področju   lahko potrošili okrog 4,000.000 din. Toliko naj bi namreč vsako leto znašal krajevni proračun, kar pomeni približno 10-kratno   povečanje   v   primerjavi s preteklimi leti. V kraju so se odločili povečati tudi prispevek za komunalno opremo zemljišč. Prav zato pa so predvidene nekatere nove ugodnosti. Lastniki gradbenih parcel, torej graditelji, bodo imeli zagotovljene glavne električne vode do gradbišča, utr-
Žirovci te dni praznujejo krajevni praznik — Spominjajo se dogodkov pred dvaintridesetimi leti, ko je bil kraj osvobojen izpod okupatorja — Veliki uspehi v letošnjem letu — Asfalt na krajevnih cestah, nov vrtec in telovadnica ter nov televizijski pretvornik — Smeli načrti za prihodnjih pet let
jeno makadamsko cestišče ter glavne in sekundarne vode za kanalizacijo.
»Velika pridobitev za nas bo nedvomno tudi nov televizijski pretvornik, ki ga gradimo na vzpetini nad Koprivnikom,« pa je dejal podpredsednik sveta krajevne skupnosti JANKO HABJAN; »V kraju je okrog 850 televizijskih sprejemnikov. Doslej smo imeli izredno slab sprejem. Vsaka najmanjša burja ali strela je poškodovala sedanjo napravo na Žirku. Šele letos v avgustu smo opravili prve meritve in takoj zagrabili za delo. Predračunska vrednost je znašala 750.000 din. Del denarja bo prispevala krajevna skupnost, ostalo pa skupščina občine Škofja Loka, RTV Ljubljana, nemalo sredstev pa bodo na podlagi podpisanega samoupravnega sporazuma prispevali tudi delavci. krajevnih podjetij. Poleg tega pa so domačini že doslej žrtvovali prek 900 prostovoljnih delovnih ur. Krajevna skupnost Žiri je h gradnji TV pretvornika hotela pritegniti tudi krajevni skupnosti Trebija in Sovodenj, a odziva ni-bilo. Po mnenju strokovnjakov ljubljanske RTV pa bi novi pretvornik, če bi bil postavljen le 5 metrov višji stolp, odlično pokrival tudi področji teh dveh krajevnih
skupnosti.« .......1111......"""^^^^^
Žirovski družbenopolitični delavci so vedeli veliko povedati o svojem kraju.
POSLUH ZA LJUDSKO OBRAMBO
čarani nad financiranjem. Letos smo, denimo, dobili za celotno dejavnost borih 400 starih tisočakov. Toda obupali nismo. Našo dejavnost bomo razvijali naprej. * svoje vrste bomo pritegnili še več domačinov. Ne, obupali pa ne bomo.«
Pogovoru o kulturni dejavnosti se je pridružil tudi pevovodja Slobodan Poljanšek. Povedal je, da imajo v kraju dva moška pevska zbora, oa hočejo poživiti tudi delo mešanega pevskega zbora, da imajo pihalno godbo Alpina, ki je že dolgo znana po svoji kvaliteti. »Zakaj tako bogata kulturna dejavnost pri nas, ni potrebno posebej razlagati,« je poudaril Slobodan Poljanšek. »Veliko zaslug za to ima pevovodja in skladatelj Anton Jobst. Pa tudi zdaj nismo ravno v kadrovski stiski. Trije smo kar v Žireh taki, da vodimo glasbeno dejavnost, četrti pedagog pa prihaja še iz Idrije. Tudi v prihodnje računamo na lepe čase. Ustanoviti nameravamo glasbeno šolo in mislimo, da bomo potem poleg množičnosti lahko ustvarili tudi bolj«0, kvaliteto. Seveda pa bo potrebno rešiti nato tudi financiranje.
Miha Govekar - tajnik kra-
jevne skupnosti Žiri, tri mesece opravlja to dolžnost je spregovoril o športu. V Žireh so seveda najbolj znani košarkarji, smučarji in judo-isti, zadnja leta pa vse večje uspehe dosegajo tudi nogometaši, balinarji in taborniki. Seveda pa je pri tem treba omeniti tudi prizadevne p'3' nince, športnike ŠŠD Tabor in Čevljarskega šolskega izobraževalnega centra iz Žirov. Mladi športniki so zgradili že celo vrsto športnih objektov, letos, denimo, gradijo 15- in W metrsko skakalnico, prihodnje let0 bi smučarji 35-metrsko »pručko« radi prekrili s plastično maso. Kar osemdeset skakalcev se letos p1*1' pravlja na novo smučarsko sezono. In že čez leto ali dve jih kakih Vei kani priti * sam jugoslovanski smu-
Nova ustava je krajevnim skupnostim naložila pomembne in zahtevne naloge tudi na področju ljudske obrambe. »Tega se že od vsega začetka dobro zavedamo,« je dejal član predsedstva skupščine občine Škofja Loka FRANC JEREB, ki ima v krajevni skupnosti na skrbi to področje. »Odbori za ljudsko obrambo in civilno zaščito dobro delujejo. Natanko so seznanjeni s svojimi nalogami in tudi na organizacijskem področju so člani odborov dobro podkovani..Pripravili smo številne tečaje. Sistem financiranja še vedno ni popolnoma urejen, a tudi tu se stvari popravljajo. Ljudska obramba je zdaj že sestavni del načrta naše krajevne skupnosti.«
MOŽNOSTI ZA RAZVOJ INDUSTRIJE
Alpina trenutno zaposluje 1080 delavcev, skupno z ohrati pa kolektiv šteje blizu 16(K) članov, v Kladi-varju, Etiketi, Mizarskem podjetju, Poliksu in KGZ Sora, torej dosti manjših podjetjih od slovenskega in jugoslovanskega giganta v čevljarski industriji, pa si služi vsakdanji kruh nekaj več kot 5(K) Žirovcev in okoličanov. Res, industrija je v Žireh kaj dobro razvita! Toda, gospodarske organizacije s tega področja tarejo mnoge težave.
ljudje so vse preveč odhajali in še vedno odhajajo drugam.
»Morda jih tudi nismo znali pritegniti doslej,« pravijo Žirovci. »Zlasti pa nam primanjkuj« ljudi z višjimi in visokimi šolami,« je bilo rečeno na našem srečanju. Zato so se vsa podjetja v Žireh že odločila, da bodo posvetila večjo pozornost kadrovski politiki.
Zirovska industrija je pripravljena, da se tudi vse bolj mehanizira.
Kajpak pa letošnje leto ni bilo niti najmanj ugodno za žirovska podjetja. Prizadeli so jo ukrepi glede izvoza in uvoza, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet v Beogradu. »Poglejte,« so dejali predstavniki Alpine, »pri vsakem izvoženem paru smQ letos prizadeti za 14 din.«
NOV VRTEC IN TELOVADNICA
Projekt za nov vrtec, telovadnico in šolske prostore ter stranske objekte v Žireh je izdelal docent na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo inž. arhitekt Dušan Mo-škon. Investitor je temeljna izobra-
Letos je bil asfalt položen na več kot dva kilometra dolgih odsekih v Z**
vrtca, bo imela zmogljivost 700 obrokov dnevno (za osnovno šolo in VVZ).
»Gradnja šolskih prostorov v Žireh je razdeljena na tri dele,« je pojasnil Slobodan Poljanšek. »Prva faza je v izvajanju v tem letu, drugi del gradnje pa bo mogoče izvesti le, če bodo Žirovci v začetku leta 1977 za podaljšanje samoprispevka. No, naslednja faza predvideva, da bi bilo zgrajenih še deset učilnic za predmetni pouk, večnamenski prostor ter knjižniea in predavalnica. Istočasno razmišljamo tudi o gradnji športnega stadiona šole že v prvi in drugi fazi gradnje. Ko bo končana druga faza gradnje, ho mogoče v Žireh preiti tudi na celodnevno šolo. In tretji del načrta? Tu je, naj povem, predvidena postavitev zimskega bazena v neposredni bližini šole. To bo naš študijsko rekreacijski center Žirov!«
Kajpada je potrebno pripomniti, da v vseh predračunih še vedno niso vračunane podražitve v času gradnje, oprema obeh objektov, ureditev okolice šole in VVZ ter postavitev transformatorske postaje.
Košarkarji, «j pa se že borg za nastope v višje razrednih tekm vanjih.
carski skakalni vrh gometaši in judoist
»Pozna se, da smo začeli z načrtnim ^ lom,« tako sta dejala na koncu torkovega * čanja z  novinarjema Glasa  pred kraj«*v'q. praznikom Žirov sekretar Sveta ZK v kraj" p GOMIR COKAN in predsednik krajevne 0W
»To je. P\;
preo
mzacije SZI H. JANKO JURCA. »" ° pričani smo, prinesel zlasti novi delci? ^ sistem. Delo, ki smo ga imeli ob vo" $p. mnogo ga je bilo, vidimo, da ni bilo zHHit}t V organe krajevne skupnosti in .j j>-družbenopolitične organizacije so .-^$0 voljeni ljudje, ki so pripravljeni delati ^ sposobni za delo. Nekateri so se s'ct*JJflVf časom družbenopolitičnemu delu ° "ijciii dali, toda Se vedno smo jih Pr'Praj„ s" sprejeti v svoje vrste, kajti yem°'^0b)ti
sposobni.   In  delo se je poživilo tudi na drugih področjih M delo v turističnem društvu, hoda   in   drugod.   Dosegli smo uspehe.«
Tudi cesta v Račevo bo dobila asfaltno prevleki
oktobra 1975
»Preveč zaprti smo,« je zatrdil predsednik ibora delegatov TONE niti \h »Kar poglejte! Komunikacije nas silijo, da smo skoraj odrezani od sveta. Prometne žile Žiri — Sk. Loka, Žiri — Logatec ter Žiri — Idrija so neprimerne za sedanji promet. Zato z izrednim zanimanjem spremljamo razprave, ki potekajo v zvezi z bodočo modernizacijo slovenskih cest. Domala vse gospodarske organizacije v Žireh imajo težave z delovnimi prostori. Alpina, denimo, že tri leta uvaja nov način proizvodnje, uvaja vse več plastike V svojo proizvodnjo. Prav toliko Časa se spoprijema s prostorsko stisko. Čevljarji, pa n«- več v nekdanjem pomenu besede, kajti zdaj proizvajajo obutev na modernejši način, proizvajajo po vsem svetu poznano kvalitetno smučarsko obutev, se že dlje časa prizadevajo, da bi /.gradili, da bi povečali proizvodne prostore. Prihodnje leto, tako delavci Alpine pričakujejo, bo tudi dolgoletna zelja vseh članov kolektiva, razširiti in povečati prostore /a proizvodnjo, uspešno!«
Kladivar iz Žirov ima podobne načrte. Možnosti za delo v sedanjih prostorih so namreč skoraj nemogoče. Zato so se člani kolektiva zavzeli, da že v letu 1976 zastavijo vse sile, da se začne gradnja nove proizvodne hale.
Ostalim podjetjem primanjkujejo predvsem stranski prostori.
Predvsem Kladivar ima, vsaj tako kaže, velike možnosti, da se še močno razširi. Toda v žirovski kotlini že zdaj primanjkuje delavcev. Na tem področju skorajda ni ljudi, ki bi M bili le pripravljeni zaposliti. Mladi
Loza
s
ževalna skupnost Oočihe Škofja ka. In kdo bo prispeval denar gradnjo? Prebivalci KS Žiri bodo samoprispevkom prispevali 3,120.000 din, iz sklada otroškega varstva skupščine občine Škofja Loka bo v »sklad« za gradnjo priteklo 1,600.000 din, izvajalec del — 8GP Tehnik Škofja Loka — pa je primaknil premostitveni kredit v višini 2,000 000 din. Sklad otroškega varstva je sred stva namenil strogo namensko zgolj za gradnjo vzgojno varstvenega zavoda ter kuhinje.
»V tem finančnem načrtu pa še vedno ni vračunana gradnja prizidka garderob, kar bo obenem predstavljalo tudi enega od funkcionalnih delov telovadnice,« |e dejal v lorek ravnatel) šole »Padlih prvoboreev « i/. Ži ro> SLOBODAN POMANSKK. »Vrednost teh del pa cenimo na 1,000.000 din. Toda letošnja prošnja na telesnokulturni skupnosti SK Slovenije, žal, ni bila uslišana. Kje dohiti potrebni denar, za zdaj še ne vemo, toda prihodnje leto pri republiški telesnokulturni skupnosti ponovno nameravamo /.aprostiti za posojilo — tokrat v višini 1,500.000 din.«
Po predvidevanjih bo nova vzgoj-novarstvena ustanova, pod svoje okrilje predvidoma lahko ■prejeli 120 otrok na dan, odprta v prvih dnei) januarja prihodnjega leta, telovadnica s prizidkom sedanje garderobe pa v septembru prihodnje leto. Kuhinja, ki bo zgrajena poleg
Nov televizijski pretvornik b grama
KULTURA IN ŠPORT
Žiri so te dolgo /nane BO i/redin> i .izgilmiiciu kulturnem življenju Podpredsednik zbora de legalov m vodja Likovne sekcije pri domačem DPI) Svoboda JOŽE PETERNELI. suer /na ni slikar samorastnik, je o kulturnem življenju v Žireh povedal naslednje1 »Vsako leto v Žireh pripravijo člani igralske skupine iz Žirov najmanj po eno predstavo, včasih tudi po več, po več gostovanj, kaki dve razstavi . . . Skratka, kulturno življenje je neverjetno razgibano. Žal pa smo zelo razo-
omogočil Zirovcem boljši sprejem
pfi'
In tej trditvi je treba še kaKf/hO
trditi! Žirovski krajevni Prafnjrff tako še lepši. Žirovci ga bod<> C.Ugfi kali t zavestjo, da so v Prt>t\J letu   dosegli   velike  in poine«11 uspehe.
Besedilo: J. Govekar Slike: F Perdan
41
Športna sobota in nedelja
Osnovna organizacija ZSMS v tovarni pohištva Alples v Železnikih vsako leto pripravlja za svoje člane zanimive izlete po naši ožji in širši domovini. Tudi letos se mladi iz Alplesa niso izneverili tradiciji. Na pot so se podali v soboto, 18. oktobra, domov pa so se vrnili naslednji dan. Obiskali so Štajersko, Prekmurje in del Dolenjske. Ogledali so si nekatere znamenitosti Vranskega, Maribora, Radencev, Murske Sobote, Moravcev, Krapine, ustavili pa so se tudi v rojstnem kraju Josipa Broza-Tita v Kumrovcu. V Murski Soboti so mlade Železnikarje, dekleta in fantje so v resnici zbrani iz vseh krajev Slovenije, sprejeli predstavniki občinske konference ZSMS Murska Sobota: sekretar konference Stanko Sakovič ter član predsedstva konference Geza Farkaš. Skupaj s kapetanom Adolfom Korošcem s komande obmejnih enot so jih popeljali do tromeje med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Na karavli v bližini tromeje, tromejo so obiskali domala vsi izletniki, pa čeprav je bilo potrebno pešačiti kar nekaj kilometrov do tromejnega kamna, so vojaki in starešina Adolf Korošec obiskovalcem rade volje razkazali karavlo, jim povedali to in ono o njihovem življenju, o življenju na tromeji, sodelovanju z okoliškim prebivalstvom, nazadnje pa so^pripravili za prišleke tudi kulturni program. Nič z manjšim zanimanjem pa si mladi iz Alplesa niso ogledali spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu ter Titovo rojstno hišo. Zadnji večer pa so se seveda udeleženci izleta še nekolikopoveselili v Skocjanu na Dolenjskem. — (J. Govekar) — Slika: L. Nastran
Ansambel domače zabavne glasbe »Veseli planšarji« je bil ustanovljen pred dvema desetletjema. Planšarje je zbral in skupino še vedno vodi Franček Povše. Njemu je 55 let in je po poklicu učitelj glasbe.
S Frančkom Povšetom sva se srečala na njegovem domu. Delovno sobo krasijo številna priznanja, spominki, pa tudi instrumenti popularnih godcev so v njej. Franček je zares popolnoma predan glasbi. To je moč spoznati po številnih zapisih in fotografijah, po ploščah, ki jih je ansambel »Veseli planšarji« v preteklih dvajsetih letih posnel še in še. Prav pred dnevi je izšla nova plošča Povšetovih muzikantov in to mi je možak tudi predstavil.
»Vsi člani ansambla smo igrali v pihalni godbi ljudske milice«, mi je pripovedoval Franček Povše. »Začeli smo razmišljati, če morda ne bi bilo pametno, da ustanovimo svoj domači ansambel. Toda to je bilo dokaj težko. Ansamblov je bilo že takrat veliko. Zato smo morali poiskati svoj poseben stil. Odločil sem se, da bomo tradicionalnim instrumentom v našem ansamblu pridružili še hribovski boben — bum bas, rog in zvonce. Kajpak smo se oblekli tudi v planšarsko nošo, obuli cokle ter začeli igrati naše izvirne skladbe. Že po prvih nastopih smo bili zadovoljni. Gledalci so nas z navdušenjem sprejeli.«
In kdo so zdaj člani ansambla? Naj jih naštejemo! Harmoniko igra Vinko Frelih, trobento Marjan Bone, kitaro Drago Bre-zovački, bas Janez Sajovic, klarinet Franček Povše, pevec pa je Franc Babic.
Kje pa ste že vse igrali? sem pobaral Francka.
»Prek osemsto nastopov smo že imeli doslej. Obredli smo že domala vso Jugoslavijo, pa tudi naših nastopov onkraj meja domovine ni manjkalo. Najbolj pa nam je ostalo v spominu igranje na Sutjeski, ta-
krat, ko smo se predstavili predsedniku Titu ter njegovemu gostu — predsedniku Egipta Gamalu Abdelu Naserju. V lepem spominu pa imamo tudi koncerte med našimi izseljenci ter nastope na folklornih festivalih v Celovcu. V Celovcu nas je, denimo poslušalo najmanj 15.000 poslušalcev. Posneli smo že tudi pet velikih in večje število malih plošč ter nekaj kaset. Prek šestdeset svojih skladb smo že naštudirali v teh letih.«
Kje pa dobite navdih za melodijo?
»Veliko hodim v hribe in takrat navadno najlaže komponiram. Seveda je potem še mnogo dela. Lev Svetek pa nam piše najboljša besedila.«
Kako boste proslavili jubilej?
»Že v kratkem bomo izdali našo novo veliko ploščo Dom pod Triglavom. Dogovarjamo pa se tudi za izvedbo jubilejnega koncerta. S tega koncerta pa bomo čisti izkupiček namenili za dobrodelne namene.«
-fr
SOBOTA
ROKOMET - Stražišče - Gorenjski sejem : Stor-žič že drevi ob 19.30 (Šuštaršič-Teran), Tržič - Tržič B : Veterani ob 16.30 (Zupan-Humer) in ob 19. uri Tržič : Mlinotest (Šparemblek-Vačovnik), Stražišče -Sava : Bore ■ ob 18. uri (Veligošek-Pečovnik), in ob 19. uri Sava : Olimpija (Rakovec-Udir), Tržič - Tržič : Šešir (ženske) ob 17.30 (Zupan), Jesenice - Jesenice : Preddvor ob 16. uri (Kozamernik-Arko), Križe — Križe B : Duplje B ob 17.30 (Hafner), ob 19. uri Križe : Mokerc (Hvasti-Hafner), Cerklje - Krvavec : Radovljica ob 19. uri (Šušteršič-Kramar), Stražišče -Sava B : Stadion ob 16,45 (Udir), Škofja Loka - Šešir B : Zabnica B ob 15.45 (Zun), Radovljica - Radovljica B : AJples C ob 15.30 (Vodnov);
NOGOMET - člani - Kranj - Triglav : Bohinj ob 15.45 (Zirovnik), Primskovo — Primskovo : Plamen ob 15.45 (Petrovič), Britof - Britof : Filmarji ob 10. uri (Kaštivnik), Šenčur - Šenčur : Sava ob 15.45 (Ključevič), Medvode - Medvode : Lesce ob 15.45 (Benkič), Bled - Bled : Alples ob 15.45 (Sekne), Žiri - Alpina : Tržič ob 15.45 (Drinovec), Zbilje — Jezero : Tabor ob 15.45 (Pikon), Godešič - Kondor : Kokrica ob 15.45 (Grošelj), Preddvor — Preddvor : Podbrezje ob 15.45 (Mesec), Olševek - Grintovec : Reteče ob 15.45 (Tutič);
pionirji — Kranj - Korotan : Sava ob 10. uri (Cvirn) in ob 13.45 Triglav : Primskovo (Kotnik), Stražišče - Sava B : LTH ob 10. uri (Smajič), Medvode - Medvode A : Medvode B ob 13.45 (Krajnik), Bled - Bled : Alples ob 13.45 (Tomažin), Naklo -Naklo : Podbrezje ob 13.45 (Reš) in ob 15.45 člani Naklo : Jesenice (J. Eljon), Žiri - Alpina : Preddvor ob 13,45 (Rupar), Tržič - Tržič : Kondor ob 10. uri (Mežek), Jesenice - Jesenice : Šenčur ob 10. uri (.Sedlar), Lesce - Lesce : Bohinj ob 10. uri (Tutič);
NEDELJA
ROKOMET - Selca - Alples : Kamnik ob 10. uri (T eran-Vidovič), in ob 11.15 Alples : Kranjska gora (Pičulin-Rakovec), Kranj - Huje : Radovljica B ob 10. uri na igrišču OŠ F. Prešeren (Vidmar);
NOGOMET - člani - Škofja Loka - LTH : Adria ob 14.30; mladinci — Železniki — Alples : Jesenice ob 10. uri (Rupar), Bohinjska Bistrica — Bohinj . Lesce ob 10. uri (Petrovič), Tržič - Tržič : Bled ob 10. uri (F. Gros), Kranj - Triglav : Naklo ob 10. uri (Cuderman), Žiri - Alpina : Filmarji ob 10. uri (Cvirn), Šenčur - Šenčur : Sava ob 10.30 (Ažman), Medvode : Preddvor ob 10. uri (Kotnik). Trboje — Trboje : Podbrezje ob 10. uri (Likozar). Škofja Loka - LTH : Mercatorob 12.30 (Cufer).
SMUČARSKI SKOKI - Kranj - ob 10. uri poletno prvenstvo SRS za mladince in meddruštveno tekmovanje za člane na 50-m plastični skakalnici v Kranju (Gorenja Sava). Vstop prost. -dh
Franček Povše in »Veseli
planšarji«
Foro: -fr
nagradna križanka    od vsepovsod    za smeh
1	2	3	4	5	6 l			7	8	9	10	11	12	
13						14		15						16
17		■					19		■	20				
21		22	l		23					■				
	26			27				■	1		■ 30			
		31						■	■	32	33			
34	35						36	37	38					
39				40	41		42						43	
44			45	■	46	47				■				49
50				51	■					53		■	r	
55					56			57				58		
	59								60					
Rešitev nagradne križanke z dne 17. oktobra: 1. steklo, 7. Bao Dai, 13. Strelec, 14. estrada, 16. era, 17. omelika, 19. sir, 20. nivo, 22. Anera, 23. tele, 24. Opava,£6. ažur, 27. Knin, 28. riba, 30. Atila, 32. KA, 33. ok, 35. naval, 37. Salk. 39. saje, 41. Erna, 43. scena, 46. tlak. 47. naiva, 49. Irak, 50. APD, 51. dirkalo, 53. A po, 54. partija, 56. lanolin. 58. Kornat, 59. ananas
Izžrebani reševalci: prejeli smo 84 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Tatjana Trilar, 64000 Kranj. C. 1. maja 61; 2. nagrado (40 din) Rezika Ramovš, 64000 Kranj, Mladinska l/I; 3. nagrado (30 din) Zinka Rus, 64000 Kranj, C. kokrškega odreda 21. Nagrade bomo poslali po pošti.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Zlo izpostavljenega kralja
Kralj je figura, s katero je treba računati v šahovskem spopadu. Vendar pa praviloma kralja v otvoritvenem delu igre zavarujemo z rokado in ga le redko izpostavljamo nevarnostim na sredini deske. Namreč na izhodiščnem položaju je kralj izpostavljen diagonalnim napadom z obeh kril kot tudi neposrednemu napadu iz središča šahovske arene. Rokada pa te možnosti omeji. Kaj se lahko zgodi izpostavljenemu kralju nam prikazuje primer na sliki. Pozicija je iz partije Mikenas-Keres (prvenstvo ZSSR 1949), po 13. potezi belega.
4. Dc2 - a4    La6 x d3 +
5. Ke2 - dl   b6 - b5
6. Da4 - a6   Dd8 - d7!
Poteza z dvojnim namenom. Očitna je pretnja Dg4 +, vendar pa skriva v sebi tudi grožnjo beli dami. Poglejmo!
7. Kdl - cl
8. Da6 - a5
b5 - b4 a7 - a6!!
S				
I			&	i i
11 *	i		•Hi	
				■
	■	■		■
				• ■
		S		.-H
9				
Beli se je vdal. Ne le, da je njegov kralj v nerodnem položaju, poleg tega je v še hujši stiski njegova dama. Pretnja Se5 — c4 z osvojitvijo dame je prehuda. Na 9. Da5 — b6 bi sledilo Dd7 — a4 z neubranljivim matom na c2 — polju. Poučen primer izkoriščanja možnosti, ki jih je nudila izhodiščna pozicija.
dr. S. Bavdek
Beli je v težkem položaju, kajti e2-kmet, ki varuje kralja, je ogrožen z dveh strani, po diagonali črnega belopoljnega lovca in po odprti e-liniji. Črni to skuša izkoristiti s takojšnjim udarcem, da se mu nasprotni kralj ne izmuzne na varnejši kraj.
1........ g7 - g5! •
2. Sf4 - d3   Te8 x e2 + !!
3. Kel x e2   Sd7 - e5
Sedaj se igra razvija sama po sebi. Beli skakač je privezan na svojega kralja in se ne more spopasti s črnimi figurami.
Vodoravno: 1. naklonilo premoženjske narave osebi, ki ni dedič, 7. reka v severnem delu evropske SZ, ki se izliva v jezero Lača, 13. Homerjeva pesnitev o Odiseju in njegovih blodnjah po svetu, 15. področja pod gospostvom emirov, arabskih knezov, 17. kratica za Delavska enotnost, 18. okrajšava za Telegrafsko agencijo nove Jugoslavije, 20. francoski sociolog, soustanovitelj nauka o revolucionarnem sindikalizmu, Georges. 21. teritorij občinske ali vaške samoupravne oblasti v Srbiji in Vojvodini.
23. jugoslovanski šahovski velemojster. Bora. 25. znaka za kemični prvini titan in nikelj, 26. pesnik, ki piše pesmi v stancah, v pesniških kiticah s stalnim verzom iz osmih enajstercev, 28. oznaka za sovjetska letala, ki jih je konstruiral Andrej Tupoljev, 30. pogovorna beseda za neresen, smešen ali zabaven dogodek, za šalo. 31. indonezijska tiskovna agencija. 32. južno-italijanski kraj pri rtu S. Maria di Leuca v Apuliji, 34. zemeljsko nadglavišče; vrhunec, najvišja točka, 36. mesnat plod nekaterih rastlin, npr. jagodnjaka, borovnice, 39. kratica za avstrijske) poročevalsko agencijo, Austria Presse Agentur, 40. osebni zaimek. 42. zemlja, kjer je ilovica. 44. del pohištva, posebno pisarniškega. 46. razmerje, relacija, 48. zgornji del stopala, 50. nravoslovje, 52. srbsko moško ime. Rastislav. 54. Anton Aškerc, 55. zanikanje, prikrivanje česa. 57 plavut onožec severnih morij, foka, 59. pročelje, sprednja stran. 60. italijanski skladatelj, značilni predstavnik Rimske šole, Felice, njegov brat Giovanni Francesjco tudi skladatelj.
Navpično: 1. prozorna, brezbarvna tekočina, ki pokriva okrog tri četrtine površine Zemlje, 2. ameriški dramski realistični pisatelj, najboljši proleterski dramatik v ZDA, Clifford, 3. znak za kemično prvino litij. 4. prebivalci Istre, 5. tuje žensko ime, Leonida, 6. glavna os nekaterih motorjev z notranjim izgorevanjem; oje pri vozu, 7. znamka igralnih kock za otroke, 8. Edo Mohorko, 9. ocet, 10. naš telovadec. Tine, 11. mamilo iz. listov in cvetov istoimenske rastline, hašiš, 12. prebivalec Aten, 14. pikantna srbska solata, 16. najdaljša zagrebška ulica, 19. nekdanje zgodovinsko področje Kijevske Rusije, republika v SZ. 22. nesmrtnost,
24. Vida Tomšič, 27. ena od kratic za čisto težo, 29. lovski plen. ulovek. 33. samo. edino, 34. sneg. ki ga veter nagrmadi. 35. nagrobni napis, 37. francosko ime za Aalst, flandrijsko industrijsko mesto v Belgiji, 38. gostiteljica, ženski gost. 41. kratica za Narodno obrambo, 43. kraj v Boliviji, jugovzhodno od glavnega mesta Bolivije La Paz, 45. v grški mitologiji Polifemov tekmec v ljubezni do nimfe Galateje. 47. razžagan in navadno naklan les za kurjavo, 49. najdaljša reka Pirenejskega polotoka, v portugalščini Tejo, 51. oče, 53. vzdevek partizana, slikarja in grafika Dorđa Andrejeviča, 56. ameriško moško ime. Kdward. 58. znak za kemično prvino erbij.
Rešitve pošljite do torka, 28. oktobra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
— Horoskop je imel prav . . . Pisalo je, naj raje pustim avto v garali.. .
Najbolj iskano truplo
ZDA doživljajo »zlato mrzlico« posebne vrste. Tokrat ljudje ne iščejo zlatih zrn, ampak truplo nekdanjega sindikalnega funkcionarja Jamesa Hoffa, ki ga pogrešajo od 20. julija. Obstaja domneva, da je postal žrtev svojih nekdanjih prijateljev iz vrst mafije. Hoffova družina je razpisala 200.000 dolarjev nagrade za tistega, ki bi pogrešanega našel živega ali mrtvega.
Iskanje je še pospešilo sporočilo pogrešanče-vega prijatelja Harryja Hallerja, češ da hoče mafija na vsak način najti Hoffovo truplo in s tem dokazati, da ni vpletena v umor. Haller je postregel celo z nekakšnim zemljevidom kraja, kjer naj bi bil zakopan Hoff. Množica gospodinj, šolarjev in drugih se je odpravila v ta kraj. Našli so le nekaj pasjih kosti.
Njen prvi film
Imela je samo 18 let, ko je objavila svoj prvi roman Dober dan, žalost. Njena zgodba o mladem dekletu, ki doživlja svojo prvo ljubezensko avanturo in vzporedna zgodba o dekletovem očetu in ljubici, sta osupnili Francijo ter jo skupaj z njenim sodobnim načinom življenja postavili v središče pozornosti. Danes je za njo že 11 romanov in šest gledaliških del in po vsem tem Francois Sagan, sedaj ji je 40 let, išče nove poti ustvarjanja. Odločila se je za film, za katerega je sama napisala scenarij in ga tudi sama režira.
Film je ljubezenska zgodba dveh parov na lovskem potovanju. Mož, žena, najboljši možev prijatelj in dekle, ki jo je slednji povabil. Mož izve, da je njegov najboljši prijatelj ljubimec njegove žene in sklene, da ga bo med lovom ubil. Na koncu pa ne ubije nikogar, niti jelena ne, ker spozna, da je v glavnem vsega sam kriv. Vrne se domov k ženi, ki jo ima še vedno rad.
Še en vzrok za odvečno težo
Moški se zredijo, ker jedo preveč mastno hrano in pijejo preveč alkohola. Ženske se tudi redijo, ker preveč rade pogledajo v kozarec — .s sadnim sokom. To so ugotovili zdravniki na visoki medicinski šoli v Hannovru, ko so raziskovali prehrambene navade 121 preobilnih žensk.
s šolskih klopi
VII. srečanje
pionirjev dopisnikov
Letošnje srečanje pionirjev dopisnikov je bilo v mestu ob vznožju Karavank, v Tržiču. Srečanje, že sedmo po vrsti, je bilo 18. in 19. oktobra.
V soboto dopoldne so nas z avtobusi odpeljali iz Ljubljane. Med vožnjo nas je zabaval tovariš Lon-gvka, ki nas je sproti seznanjal z znamenitostmi krajev, skozi katere smo se peljali. Približevali smo se Kranju in kot strela z jasnega sem zaslišal: »Zdaj naj pa pride k mikrofonu Zoran, da nam bo kaj povedal o Kranju in Gorenji vasi.« Obotavljal sem se, končno pa se s koraki obsojenca, ki gre na morišče, le prerinil do neljubega cilja. O tem, kaj sem povedal, raje molčim, ker jecljajočih, z veliko tremo izgovorjenih besed ne bi rad spravljal na papir. Kranj je bil mimo in kmalu smo se ustavili v Tržiču na osnovni šoli heroja Bračiča, kjer so nam izrekli dobrodošlico. Po okusnem kosilu smo odšli z gostitelji na njihove domove. Mene je sprejel Boštjan, ki obiskuje 8. razred. Z njim sem se poznal že z lanskega srečanja, zato sem se pri njem počutil kar se da domače.
Popoldne smo si ogledali Tržič in njegove zanimivosti. Med drugim smo si ogledali muzej NOB in rojstno hišo pesnika Vojteha Kurnika.
Še istega dne smo se pogovarjali z uredniki mladinskih listov. Mi, povabljenci Pionirja, smo kramljali s stricem Pipo ali Jožetom Snojem, Drago Tarman, Markom Aljančičem in Igorjem Longyko. Beseda je tekla o Literarnih igricah, o vsebini Pionirja in bodočih načrtih te revije. Na koncu dvournega klepeta so nam podelili diplome in knjige.
V soboto pa smo na osnovni šoli heroja Grajzer-ja prisostvovali otvoritvi razstave šolskih glasil. Po njej je sledil pester kulturni program. Med njim so bile podeljene nagrade za najboljša šolska glasila. Tovariš Tišler, domačin, nas je s svojimi vojnimi spomini popeljal v tisti hudi čas, na katerega nas nemo opozarja spomenik internirancem na Ljubelju. Po končani prireditvi smo se tudi odpeljali tja.
Na osnovni šoli v Križah je potekel še zadnji del letošnjega srečanja in razšli smo se z željo, da bi se še kdaj srečali.
Tudi letos sem se vrnil domov z mislijo, da se morajo med nami mladimi, ki nas združuje lepa slovenska beseda, stkati še tesnejše vezi.
Zoran Jelovčan, 7. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Vi in mi
Življenje je eno samo presenečenje. Včeraj ti je še ponujalo roko, danes pa . . .
Vsak dan smo starejši, vsak dan več vemo. Naše predstave o življenju postajajo izrazitejše. Hočemo biti odrasli. Pred leti sem za trenutek osvojila mnenje odraslih. Mislila sem: če tako mislijo večji, mora že biti prav! Danes pa se je v meni marsikaj spremenilo. Mislim s svojo glavo in hočem, da ljudje slišijo moje mnenje in ne mnenje, recimo, moje mame. Moji bližnji so večkrat presenečeni, kako izrazim svoje mnenje. Pravijo, da sem trmasta. Pa nisem! Le želim, da bi upoštevali tudi mene, čeprav včasih še nerodno izrazim svoje hotenje.
Govorimo, da smo vsi enakopravni. Res je. Toda kljub temu se pojavljajo drobna nasprotja. Posebno v šoli. »Ti si punca, kaj pa ti veš o tem!« lahko dan za dnem poslušaš fante. Ali pa: »Ti mala, bodi kar tiho!« Tako mi govori brat. No, sicer pa ni tako hudo.
Spremenila sem se. Nisem več tista prestrašena, bojazljiva mala deklica. Mati včasih pozabi, da imam štirinajst let. Mogoče si želi nazaj malo dekletce: pridno in ubogljivo. Ali pa želi, da bi kaj kmalu odrasla? »Pridno se uči, da boš dosegla več kot sem lahko jaz!« mi vedno govori. Zeli mi pomagati. Mogoče ne bom nikoli dosegla njenih idealov. Razočarana bo, pa mi bo kljub temu še vedno pomagala iz težav. Verjetno ne bom nikoli izpolnila materinih želja, toda močno si želim, da bi dosegla svoje.
Irena Šimnovec, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
Ob srečanju pionirjev dopisnikov, ki je bilo v Tržiču, so mladi novinarji osnovne šole Kokrškega odreda v Krizah še isti dan izdali informativni bilten o dogodkih. Naslovna stran Dopisnika prikazuje letošnja nagrajena glasila.
Pionirski dan Ljubljanske banke
Že nekaj let in tudi letos je Ljubljanska banka pripravila pionirski dan za člane šolskih hranilnic. Udeležila sva se ga dva učenca naše šole in mentorica tovarišica Nuša Hafnerjeva. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali do Ljubljane, kjer je bil zbor vseh pionirjev v klubu poslancev.
Vsak je dobil svojo mapo, v kateri je bil natančen program, dve znački in še nekaj turisitčnih prospektov. Ko smo vstopili v dvorano, so bili tam že pionirji iz vseh jugoslovanskih republik. Bili smo presrečni. Na mizi nas je še čakal zajtrk. Po zajtrku je imela tovarišica Barličeva pozdravni govor in nam želela prijeten dan. Na bližnjem postajališču sta nas čakala dva avtobusa, s katerima smo se odpeljali proti brniškemu letališču.
Tu smo dobili vodnika, ki nam je razkazal letališče. Najprej smo si ogledali letalo DC —6 B, ki je s svojim delom že odslužilo. Nato smo odšli v restavracijo, kjer smo dobili slaščice in sok, da bi laže počakali do kosila. Ogledali smo si notranjost letališke zgradbe in vse posebnosti. Videli smo tudi brezcarinsko cono. Strokovnjaki letališča so nam pokazali kontrolni stolp, varnostne naprave in garažo za letala.
Vreme nam je bilo naklonjeno, bili pa smo presenečeni nad odlično pripravljenim progamom. Z letališča smo se z avtobusoma odpeljali do restavracije Štern na Jezici, kjer smo dobili zelo dobro kosilo. Ko smo pojedli, se je začel zabavni program v obliki kviza, ki je zajemal razne spretnosti.
Še enkrat bi se prisrčno zahvalil Ljubljanski banki za dan, ki smo ga preživeli pod njenim pokroviteljstvom, saj nam je vsem ostal v lepem spominu.
Sergej Rus, osn. šola heroja BraČiča, Tržič, novinarski krožek
Pismo uredništvu
Kot že nekaj let zapored, smo se tudi letos že v septembru zbrali mladi novinarji od 1. do 4. razreda osnovne šole Peter Kavčič v Škofji Loki. Zbrali smo se z namenom, da bomo pisali, risali, pesnili o vsem, kar se okrog nas dogaja. Sklenili smo tudi, da bomo obiskovali razne razstave in prireditve, ki bodo v našem kraju. Seveda, bomo b tem pisali. Napravili smo načrt dela. V ta načrt smo vnesli, da bomo prispevke pošiljali Glasu. Zato te, dragi tovariš urednik, prosimo, da naše prispevke prebereš in po možnosti tudi objaviš.
Mladi novinarji od 1. do 4. r. osn. šole Peter Kavčič, Šk. Loka
TEGA NE BOM NIKOLI POZABILA
Pred dobrim letom dni sem se ponesrečila. Na stopnicah v našem bloku sem padla in zlomila desno roko. Zelo me je bolelo in roko so mi dali v mavec. Hudo mi je bilo, ker nisem mogla v šolo. Vse sem morala jesti z levo roko.
Vesela sem bila, ko so mi po treh tednih odstranili mavec. Zopet sem se lahko igrala in hodila v šolo.
Brigita Galjčič, 2. a r.
OGLED RAZSTAVE NA GRADU
V petek, 3. oktobra, smo člani novinarskega krožka šli na grad gledat razstavo slik. Hodili smo po poti navzgor in srečali študente s Hrvatske. Ko smo prišli do gradu, smo videli nad vrati napis: »Razstava«. Najprej smo hodili po dolgem hodniku in nato prišli v zelo velik prostor. V tem prostoru so bile razstavljene slike. Meni je bila zelo všeč slika, ki prikazuje smrekov gozd, v katerega je prodrla svetloba. Všeč so mi bile še: majhni slapovi potoka, -ki je tekel po ozki strugi, vijoličaste rože v vazi, , razsute rdeče češnje. Slikar Pavle Bozovičar je vse barve mešal in nastala je lepa slika. Potem smo šli še v prostor, v katerem pa niso bile slike, ampak oltarji in velik zvon. To so pripeljali iz Dražgoš. V tem prostoru je bil še velik črn klavir. Pri vratih je stala omara, v kateri so bile razstavljene razne kamenine. Vide/i smo veliko lepega in se nekaj novega naučili.
Izidor Rozman, 4. d r.
v___/
Luna
Ko sonce zaide, se luna pokaže in zvezde pokliče pokonci.
Že vstale so zvezdice male in se na nebu prižgale.
Luna že spat je šla, zvezdice šle so z neba in sonce je že šlo čez goro.
Jasna Zontar, 7. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka
radio
. kino
sobota
25. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Glasbena pravljica, 9.53 Naši umetniki mladim poslušalcem, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Sedem dni na radiu, 12.10 Godala v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino, 18.05 Pogovor s poslušalci, 18.15 Čustveni svet računalnika Rupreta, 19.40 Minute z ansamblom Milana Ferleža in Latinos, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi. 13.33 Vodomet melodij. 14.00 Odrasli tako. kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.33 Slovenska ročk selekcija. 15.40 Portret .orkestra- George VVilliams. solist Gene Krupa. 16.00 Naš podlistek. 16.15 Zvočni kaleidoskop, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Francija Puharja, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Iz slovenske zborovske tradicije - skladbe Antona Lajovica, 19.25 W. A. Mozart: Figarova svatba, opera v 4 dejanjih, 22.40 Po Mozartovih poteh, 23.55 Iz slovenske poezije
nedelja
26. OKTOBRA
6.00 Dobro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Se pomnite, tovariši, 9.55 Glasbena medigra. 10.05 Prvi aplavz. 11.10 Nedeljska reportaža, 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljsko popoldne, 17.50 Radijska igra - P. Zidar-J. Zlobec: Romeo in Julija, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program JRT, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.05 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam. 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.33 Melodije po pošti, 13.17 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Glasba iz starega gramofona. 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Naš likovni svet, 23.00 Trije slovenski godalni kvarteti, 23.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
27. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro,' 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pitali svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Mali vokalni ansambli in solisti, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem. 11.05 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Nenavadni pogovori, 14.2.0 Godala v ritmu, 14.33 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Max Greger, 16.00 Novosti s knjižne police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba. 17.40 Besede-in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu
torek
28. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih Sol, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Promendani koncert, 12.10 Popevke brez besed, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz dela glasbene mladine Slovenije, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Družba in čas, 17.20 Zvočni portret sopranistke Marijane Križmanove, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Od premiere do premiere: Z Borštnikovega srečanja, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Orkestrske etude, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.33 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Borci nam pripovedujejo, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta, 14.33 Znana imena — znane melodije, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples, 16.40 Tri tisoč sekund Radia študent, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Arsenom Dedičem, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini, 19.15 Predstavljamo vam opero Atila Giuseppa Verdija, 20.35 Salzburški festival 1975, vmes ob 21.00 Vidiki sodobne umetnosti, 22.25 Iz romantične koncertantne literature, 23.55 Iz slovenske poezije
sreda
29. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 10:15 Kdaj, kam. kako in po čem. 11.05 Urednikov dnevnik, 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Latinsko ameriška glasbena folklora, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak. 16.45 Naš podlistek. 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Po poteh odločanja, 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč. otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202, 13.(K) Danes smo izorali, 13.33 Ritmi Latinske Amerike, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Ročk jazz, 15.40 Srečanja melodij, 16.(K) Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu valčka. 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Zgodnjebaročna kantatna glasba, 19.30 Znanost in družba, 19.45 Koncert v Handlovi rojstni hiši. 20.35 Bruno Bjelinski: Suita iz Korkvre. 2*1.10 Sodobni literarni portret, 21.15 A. Borodin: odlomki iz opere Knez Igor. 22.15 S Sovjetskega kulturnega tedna 1973. leta v Budimpešti. 23.55 Iz slovenske poezije
četrtek
30. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Zborovska glasba iz dobe čitalnic, 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem, 11.05 Uganite, pa vam zaigramo pO želji, 12.10 Predstavljamo vam, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz glasbenih šol, 14.40 Enajsta šola, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05^Naš gost, 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.35 Vedre melodije, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko npč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Večer umetniške besede: Mira Sardoč, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije. 13.33 Zvoki orkestra Jack VVolfe, 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma. 14.20 Otroci med seboj in med nami. 14.33 Mozaik glasov in instrumentov, 15.40 Radi jih poslušate, 16.00 Okno,v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Top albumov, 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 S pevci jazza, 18.40 Non stop ples
Tretji program
19.05 Vprašanja telesne kulture, 19.10 Večerni concer-tino, 19.50 Pota izobraževanja, 20.05 Prisluhnimo sodobnemu zborovskemu zvoku, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Slavnostne igre v Bergenu 1975, 21.30 A. Dvorak: Godalni kvartet v d-molu, op. 34, 22.00 Lirični utrinki za glas in orkester, 23.15 Koncertantni plesi. 23.55 Iz slovenske poezije
petek
31. OKTOBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Po Tali-jinih poteh, 12.10 Revija orkestrov in solistov, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Veseli domači napevi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Pavel Sivic: Slovenska umetna glasba naših dni, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dov-žana, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 2.3.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.33 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.33 Za mladi svet, 15.40 Izložba popevk, 16.00 Filmski vrtiljak. 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.(K) Stereo jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra - T. VVeissenborn. Dva pojefa sredi noči, 20.02 Chopinove mazurke v interpretaciji pianistke Hilde Horakove, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.00 V nočnih urah, 23.30 Marij Kogoj: Prizor »ob katafalku« iz opere Črne maske, 23.55 Iz slovenske poezije
Kranj CENTER
24. oktobra ital. barv. drama NOČNI PORTIR (mladini do 15. leta ogled ni dovoljen) ob 16. in 20. uri, amer. barv. SUZANA IN JEREMIAH OB 18. uri za Filmsko gledališče
25. oktobra ital. barv. drama NOČNI PORTIR ob 16.. 18. in 20. uri (mladini do 15. leta ogled ni dovoljen), premiera amer. barv. ZADNJI UKAZ ob 22. uri
26. oktobra ital. barv. drama NOČNI PORTIR ob 15.,
17. in 19. uri (mladini do 15. leta ogled ni dovoljen), premiera angl. barv. pust. JAMES BONI) - ZlVI IN PUSTI UMRETI ob 21. uri
27. oktobra amer. barv. ZADNJI UKAZ ob 16.. 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
25. oktobra amer. ban. akcij. TEXAS EXPRESS ob 16. uri, amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASA-JEV ob 18. uri, ital.-angl. barv. SOMRAK BOGOV ob 20. uri'
26 oktobra amer. barv. risani SREČNI LUKEC ob 10. uri. amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MA-SAJEV ob 16.'uri, premiera nam. barv. fant. MESTO SANJ ob 20. uri
27. oktobra nem. barv. fant. MESTO SANJ ob 16.. 18. in 20. uri
Tržič
24. oktobra amer. barv. grozlj. MOČNEJŠI OD MAFIJE ob 18. in 20. uri
25. oktobra amer. barv. grozlj. MOČNEJŠI OD MAFIJE ob 18. in 20. uri
26. oktobra amer. barv. akcij. TEXAS EXPRESS ob 15.. 17. in 19. uri
27. oktobra amer. barv. akcij. TEXAS EXPRESS ob
18. uri Kamnik DOM
25. oktobra amer. barv. vvestern DUŠA ČRNEGA CHARLIA ob 16. uri, ital.-franc. barv. krim. HUDIČ V MOŽGANIH ob 18. in 20. uri
26. oktobra ital.-franc. barv. krim. HUDIČ V MOŽGANIH ob 17. in 19. uri
27. oktobra amer. barv. vvestern DAN ZEMLJEPO-SESTNIKOV ob 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
26. oktobra amer. barv. vvestern BRATJE MAŠČEVALCI ob 16. uri Škofja Loka SORA
24. oktobra ital. barv. vvestern TIHI MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri
25. oktobra amer. barv. akcij. VLAK ZA DVA POTEPUHA ob 18. in 20. uri
26. oktobra amer. barv. akcij. VLAK ZA DVA POTEPUHA ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
24. oktobra amer. barv. akcij. VLAK ZA DVA POTEPUHA ob 20. uri
25. oktobra amer. barv. drama LIUBEZEN SAMO DO POLNOČI ob 20 uri
26. oktobra amer. barv. risani SNOOPY SE VRAČA ob 17. uri, ital. barv. vvestern TIHI MAŠČEVALEC ob 20. uri
Radovljica
24. oktobra franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 20. uri
25. oktobra amer. barv. vvestern UMAZANI BILLY ob 18. uri, amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA DIRKA
26. oktobra amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA DIRKA ob 16. uri, franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 18. uri, amer. barv. vvestern UMAZANI BILLY ob 20. uri
27. oktobra ital. barv. komed. MORILEC STOLETJA ob 20. uri
Bled
24. oktobra amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA
25 oktobra franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 18. uri, franc. barv. krim. BREZ NA LOGA ob 20. uri
26 oktobra amer. barv. vvestern UMAZANI BILLt ob 16 uri, franc. barv. krim. BREZ NALOGA ob 18. uri. ital. barv. komed. MORILEC STOLETJA ob20. uri
27. oktobra amer. barv. vvestern KEHIL, SERIr ZDA ob 20. uri Jesenice RADIO
24. oktobra amer. barv. CS pust. METULJ
25. oktobra amer. barv. krim. DILLINGER, ital. barv. CS pust. ROBIN HOOD - OGNJENI LOKOSTRE-LEC
26. oktobra amer barv. krim. DILLINGER
27 oktobra franc. barv. drama STANJE PRIPRAV -LIENOSTI
Jesenice PLAVŽ
24 oktobra amer. barv. CS vvestern NA POTI ZA SIHLOH
25. oktobra amer. barv CS pust. METULJ
26. oktobra ital. barv. CS pust. ROBIN HOOD -OGNJENI LOKOSTRELEC, amer. barv. CS pust METULJ
27. oktobra amer barv. krim. DILLINGER Kranjska gora
25. oktobra amer. barv. glasb. AMERICAN GRA FFITI
26. oktobra ital. barv. CS pust. ROBIN HOOD -OGNJENI LOKOSTRELEC
Dovje Mojstrana
25. oktobra ital. barv. C S komed. NORA TEKMA ZA ZAKLADOM
26. oktobra amer. barv. glasb AMERICAN GRA-FFITI
televizijo.
sobota
25. OKTOBRA
9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg). 12.00 TV v šoli. 13.55 Nogomet Sarajevo : Partizan - prenos (Sat. 17 25 625 - ponovitev, 18.00 Obzornik. 18.20 Francosko slikarstvo od romanike do renesanse, 18.40 Kje je resničnost, B. 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar. 20.05 Življenje je lepo - oddaja TV Beograd, 20 35 Moda za vas, B. 20 45 Roberta Flack and Donnv Hathavvav. B, 21.15 Kojak. B. 22.05 TV dnevnik, 22.20 Evropsko prvenstvo v odbojki — posnetek (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.00 Evropsko prvenstvo v odbojki. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dick Cavett vam predstavlja, 21.05 Pehar in kučma — gledališka predstava, 22.15 Evropsko prvenstvo v odbojki
Oddajnik Sljeme
13.55 Nogomet Sarajevo . Partizan. 15.50 Poročila. 16.00 Kratki filmi, 16.30 Buldožer - film. 18.00 Kronika. 18.15 TV olimpiada. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Življem, ie lepo, 20.30 Zima nekega leva - film. 22.50 TV dnevnik
nedelja
26. OKTOBRA
9.40 Poročila, 9.45 C. Bronte: Jane Evre. B. 10.40 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta, B. Biseri morja (Lj), 11.30 London: Koncert ob dnevu OZN — prenos. B (EVR-Lj), 13.a5 Kmetijska oddaja TV Zagreb. 13.50 Poročila, 13.55 Varnost otroka — film o prometu. B. 14.10 Za konec tedna. 14.25 Evropsko prvenstvo v odbojki - posnetek, 16.25 Moda za vas, B, 16.35 Poročila (Lj). 16.40 Košarka Bosna : Rabotnički — prenos (S«), 18.20 Eskimsko poletje, B. 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar. 20.05 M. Kerstner: Gruntovčani — nadaljevanka TV Zagreli. B, 21.05 Islandija ni Koromandija — konec (Lj). 21.35 Športni pregled (Sa), 22.10 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
14.00 Nedeljsko popoldne, 18.25 Dok. film o Beogradu. 19.00 Mladina vprašuje, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavno glasbena oddaja, 21.00 24 ur, 21.20 Kako se poročim z milijonarjem - film, 22.50 Iz del Vladana Desnice
Oddajnik Sljeme
9.35 Poročila, 9.45 Neven, 10.15 Otroški film, 10.45 Narodna glasba, 11.15 Kmetijska oddaja. 22.00 Otroška kajkavska popevka. 12.40 Jugoslavija, dober dan. 14.00 Nedeljsko popoldne, 18.25 Disnevev svet, 19 30 TV dnevnik, 20.05 Gruntovčani, 21.05 Dokumentarna oddaja, 21.35 Športni pregled, 22.10 TV dnevnik. 22.30 Športna reportaža
ponedeljek
27. OKTOBRA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), J0.00 TV v Kota' (Bg), 17.20 Miline: Medvedek PU - oddaja TV Skopje. 17.35 Čarobna žoga - risanka, B, 17.50 Obzornik, 18.05 Naši zbori: Zagorje, B, 18.40 Študij na univerzi: Pravo. 19.00 Odločamo, 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 20.05 A. Hieng: Izgubljeni sin — predstava MGL 22.06 Mozaik kratkega filma: Joshua in Kamen, Serija 4, B. 22.20 T V dnevnik (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika, 18.15 Sejem knjige — prenos. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna oddaja, 20.35 Valovi: japonska baletna oddaja, 21.00 24 ur, 21.15 Melodije Verijskega kvarteta
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik. 20.00 S. Šnajder: Nagrada leta — TV drama, 21.05 Dokumentarna oddaja, 21.40 Mladi za mlade, 22.10 TV dnevnik
IZGUBLJENI SIN, predstava Mestnega gleda lišča ljubljanskega. — Andrej Hieng, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pisateljev, v svojem novem, posebej za MGL napisanemu odrskem delu, na izjemno visoki slovstveni stopnji upodablja usodo slovenskega človeka današnjih dni, razpetega med starosvetski včeraj in novosvetski danes in jutri. Izgubljeni sin je drama o naših ljudeh; živijo v »prikupni hišici«, ki so jo postavili na robu vsega, kar se godi na svetu, da bi se skrili pred resničnostjo, tako tisto preteklo kot današnjo, a se vendar morajo soočati z obema. To je drama o utvari življenjskega zatišja, moralni in človeški dramski obračun ljudi našega časa, obračun prelomne dobe. Delo je pisano odprto, vseskozi komunikativno, v novem, žlahtnem, prečiščenem pomenu pristno ljudsko in pomeni ne samo nov kvalitetni vzpon v Hiengovem pisateljskem dramskem opusu, ampak tudi v slovenski dramatiki zadnjih let. MGL je za izvedbo Izgubljenega sina prejelo več nagrad na letošnjem Sterijinem pozorju. med drugim tudi priznanje za najboljšo predstavo v celoti. Igrajo: Vladimir Skrbinšek. Maja Sugman, Milena Zupančič, Radko Polič. Janez Eržen in drugi
torek
28. OKTOBRA
Madžarski TVD (Bg*. 17.35 Tjulenji - film. B, 17.45 H. Ch. Andersen: Mati. 18.00 Obzornik. 18.15 Veliki živalski vrtovi — serija, B. 18.45 Ne prezrite. Otok pri Dobravi (Gutenvverth). 19.10 Risanka. B, 19 30 TV dnevnik. 20.05 Mi med seboj. 21.10 L N Tolstoj: Ana Karenina. 22.15 TV dnevnik (Lj)
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
17.20 Poročila. 17.30 Japonska ljudska umetnost, 18.00 Kronika Zagreba, 18 15 Sarajevska glasbena akademija. 18.45 Trenutek spoznanja,  19.30 TV dnevnik, 20.00 Kino-Oko, Poročila Oddajnik Sljeme
17.00 Izbrana tema. od 17.20 do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik. 20.00 V središču. 20 55 Kako se je kalilo jeklo — TV nadaljevanka. 21.55 Mozaik. 22.25 TV dnevnik
NE PREZRITE - Arheološka ekipa Narod nega muzeja v Ljubljani že nekaj let sistematačno koplje in odkriva kompleks nekdanjega Freisinške-ga trga Gutenvverth pri Dobravi na Dolenjskem To je ena največjih tovrstnih akcij pri nas. saj je že do sedaj prinesla pomembne rezultate. Ne gre le za veliko množino izkopanega materiala (v glavnem keramični predmeti). gTe predvsem za urbanistični kompleks zgodnje-srednjeveškega naselja. Otok je eno redkih srednjeveških naselij z mestnim značajem. Arheologa predvsem zanima, kaj se je dogajalo na naših tleh takrat, ko so po vsej Evropi nastajala srednjeveška mesta.
sreda
29. OKTOBRA
8.10 TV v šoli (Zg). 10.00 TV v šoli. 15.25 Madžarski TVD (Bgi. 17.20 Klovn Ferdinand in grajski duhovi. B. 17.50 Obzornik. 18.05 Mladi za mlade — oddaja TV Sarajevo. 18.40 Po sledeh napredka. 19 10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna Tujci. B. 22 00 Miniature: Jesenska pesem. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Nogomet CSSR : Anglija — reportaža (Lj)
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
16.00 Kronika Osijeka. 16.20 Pahljača. 16.50 Bratislava: nogomet CSSR : Anglija, 18.50 Narodna glasba. 19 30 TV dnevnik. 20.00 Zabava vas Peter Ustinov. 20.50 Po Vojvodini. 21.05 Medvojni atelje Franceta Miheliča. 21.40 Helena, sodobna žena — serijski film
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF. 19 30 TV dnevnik. 20.00 Ime nujem se Stelios — film. 21.50 Znanstveni studio, 22,30 TV dnevnik, 22..50 Alkoholizem v Nemčiji
TUJCI — švedski barvni film, 1975; režiser Johan Bergenstrahle; v gl. vlogah: Konstantine« Papageorgion, Anastasios Margetis;
Film Tujci predstavlja zelo zanimivo delo o grških zdomcih na Švedskem. To sicer ni nikakršen dokumentarec, pač pa temeljito preštudiran, pošten igrani film o grških delavcih in njihovi konfrontaciji, soočanju s švedsko družbo. Poleg režiserja in scenarista Johana Bergenstrahla velja pouda riti še delež grškega književnika Theodora Kallifa-tidesa. ki je režiserju pomagal predstaviti severnjakom tuj svet »gastarbeiterjev« in njihove mentalitete. Film je seveda zanimiv tudi za nas. saj tudi številni naši delavci delijo podobne življenjske tegob«- kot Stelios. Tomas. Kost as in drugi liki tega odličnega, prav nič lažno sramežljivega ali celo zla-ganega dela. Posebno vrednost filmu dajejo avtentični grški igralci, ki so »doživeli«, ne le odigrali zaupane vloge.
četrtek
30. OKTOBRA
8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.00 TV v šoli (Bg), 16.00 Barvne risanke (Lj). 16.25 Košarka Radnički : Partizan - prenos (Bg). 18.00 Obzornik. 18.15 Mikrobi in ljudje. B, 19.10 Risanka. B. 1930 TV dnevnik. 20.05 Isto noč — serija 110 policija. 21..30 Kam in kako na oddih. 21 40 Četrtkovi razgledi: Samoupravljanje — švedski pristop. Poročila (Lj)
poročili so se
V KRANJU
Tajmer Tomislav in Meglic Jana, Flerin Rajko in Svetelj Milena. Ota Vladimir in Radojčič Vesna, Gra-dišar Silvo in Krumpestar Slavka. Zdešar Milan in Smerke Alojzija. Pandol Jakec in Naglic Mojca. Dacar Anton in Sitar Milena, Perčič Anton in Alif Benedikta. Pišljar Janko in Jocif Ivana. Cmrečnjak Franc in Vad-njav Jana. Cebokli Marjan in Cenčič Bronislava
umrli so
V KRANJU
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.00 T V v šoli (Bg), 11.20 TV v šoli. ponovitev ob 16.00 (Sa), 16.35
Kovač Vera roj 1922, Benedik Ivan. roj. 1892. Host-nik Filip. roj. 1903, Benedik Anton, roj. 1921. Novak Marjana, roj 1889, Galjot Vladimir, roj. 1900, Kovačič Slavko, roj. 1923, Zupan Marija, roj. 1909, Karamarko Franjo, roj. 1909. Sugar Liviana roj. 1947. Stajminger Frančiška, roj. 1902
\JHF — oddajnikaKrvavec ra Pohorje
17.20 Poročila 17.30 Otroški spored, 18.00 Kronika Splita 18.15 Zabavno glasbena oddaja 18.35 Prometni krog. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Svet okrog nas, 20.45 Kratek film, 21.05 24 ur. 21.20 M. Grgič. Maratonci
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 O Davičo: Pesem — TV nadaljevanka. 20.45 Reflektor, 21.35 TV dnevnik. 21 55 Djurdjica Bjedov _ film, 22.10 Koncert z Bemusa
1
petek
31. OKTOBRA
8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli. 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.25 Na prvem potepu -mladinski film. 1755 Obzornik. 18 10 Srečanje oktetov - 3. del. 1845 Steklo v arhitekturi, B. 19.10 Risanka B, 19.30 TV dnevnik. 19 50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.10 Življenje je lepo - oddaja TV Beograd. 2045 Kojak - senjski film. B. 21,35 625. 22.10 TV dnevnik (Lj)
UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje
17.20 Poročila 17.30 Neven. 18.00 Kronika Reke. 18.15 Narodna glasba. 18 45 Od zore do mraka 19.30 TV dnevnik. 20 00 Umetnost japonskega gledališča. 20.40 24 ur. 20.55 Gost urednik: Ivan Rabuzin. 2215 Večer z Beti Djordjevič
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF. 19 30 TV dnevnik. 20 00 Kvrz. 21.05 Pravica — serijski film. 2i.55 TV dnevnik. 22.15 Kam ob koncu tedna
	Simon Prešeren
	Trbiž, tel. 2137
•	potrebščine za cen-
	tralne kurjave
•	nadomestni deli za
	pralne stroje
•	znižane cene
tržni pregled
JESENICE
Solata 8 din. cvetača 12 din. korenček 6 din, česen 16,80 din. čebula 9.60 din, fižol 14.75 din, pesa 5 din. paprika 8 din. slive 21.70 din (suhei, jabolka 4 do 7.50 dinarjev, hruške 11 din. grozdje 13.40 do 14 din, limone 17.60 din. ajdova moka 19.19 din. koruzna moka 5,72 dinarjev, kaša 13.13 din. surovo maslo 61.70 do 68 din. smetana 27,85 din. skuta 18.10 din, sladko zelje 2.60 do 3 din. kislo zelje 6.50 do 7 din. kisla repa 7 din. orehi 97,75 din, jajčka 1.55 do 1.75 din. krompir 2.90 do 3.12 din
KRANJ
Solata 10 din. špinača 20 din. cvetača 14 din. korenček 8 din. česen 25 din. čebula 8 din. fižol 14 dm, pesa
5 din, kumare 4 din. paradižnik 12 din. paprika 10 din. slive 20 dm, jabolka 5 do 6 din. hruške 10 din. grozdje
12 din. žganje 45 din. kostanj 15 do 20 din, med 40 dm. fige 15 din. limone 17 din. ajdova moka 16 din, koruzna moka 5 din. kaša 17 din. surovo maslo 32 din, smetana 22 din, skuta 18 din. sladko zelje 5 din. kislo zelje 12 din. kisla repa 10 din. klobase 14 din. orehi 80 din. jajčka 1.80 do 2 din. krompir 4 din
TRŽIČ
Solata 8 din. špinača 5 din, cvetača 12 do 15 din. korenček 7 do 8 din. česen 20 din. čebula 7 do 8 din, fižol 17 din, pesa 8 do 10 din, paradižnik 16 din. paprika
13 din. slive 20 din (suhe), jabolka 7 do 8 dm, hruške 12 din. grozdje 14 din, banane 10 din, limone 18 din, ajdova moka 16 din. surovo maslo 14 din. smetana
6 din. sladko zelje 5 din. kislo zelje 10 din, orehi 80 din. jajčka 1.70 do 1,90 din, krompir 3 do 4 din
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
vmw£S£FK V I5ktJobra- ob »9-30 za red PRED-PREMIERSKI - F Hadžič: HITLER V PARTIZA MH; uprizori PG Kranj.
TONE CUFAR JESENICE
PETEK, 24. oktobra ob 9. in 12. uri - T Cufar POLOM, zaključeni predstavi za Center srednjih šol Jesenice;
SOBOTA, 25. oktobra ob 19 30 - T Cufar: PO LOM, za izven;
NEDELJA. 26. oktobra ob 19.30 - T. Cufar: POLOM, za izven.
Električni kodralee las je odličen pripomoček za hitro ureditev pričeske, ki je zaradi tega ali onega vzroka popustila. Vendar pa ga uporabljamo le za čiste in ne preveč mastne lase. Preden ga uporabimo, ga prej preizkusimo, da ni prevroč, nato pa navijamo pramen po pramen las, kot bi jih na navijalke. Konice las prej navlažimo z vodo ali še bolje z utrjevalcem za lase. Pustimo, da se lasje ohlade in na to počešemo v zaželeno obliko. Če moramo frizuro oblikovati nekaj dni zapovrstjo, če smo na primer na potovanju, namažemo konice z lasno kremo, da se zaradi vročine kodral-ca preveč ne izsuše. Uničene konice las po nepravilni uporabi električnega kodralca postrižemo.
Manj znani vitamini
Vitamine kot so C, I). A in B zelo dobro poznamo in vemo. v kateri lirani jih navadno najdemo največ, da jih telo dobro izkoristi. Poglejmo pa še druge nič manj pomembne vitamine, ki jih naše telo potrebuje, a jih nekoliko manj poznamo.
Vitamin PP: preprečuje in zdravi pe-lagro. neprijetno kožno bolezen, ki se loteva tudi prebavnega trakta in živčnega sistema. Ta vitamin najdemo največ v pivskem kvasu, v ribah, zeleni in listnati zelenjavi, korenju, ledvicah, nemastnem mesu. jetrih, mleku, pšeničnih klicah, moki in mlevskih izdelkih.
Vitamin K: vpliva na pravilno strjevanje krvi. Ima ga korenje, posebno zeleni deli. špinača. blitva, zelje.
Vitamin E: je posebnega pomena za stabilnost tkiv. Vsebuje ga rastlinsko olje, pšenične klice, podzemski oreščki. orehi, jetra, korenje, paradižnik, mleko, sinovo maslo.
Vitamin B6 : pomaga pri sintezi beljakovin in regulira živčni sistem. Največ ga je v mlevskih izdelkih, soji. pšenici, govedini, janjetini,  jetrih, svinjini in teletini.
Krompir
Krompir je na slovenski mizi vsakdanja jed že od nekdaj. In to po pravici: ima izredne biološke kvalitete, ni drag, razen tega pa je na voljo domala celo leto. Pripravljamo ga na različne načine, še vedno pa velja, da bo krompir ohranil največ svojih lastnosti, ki so za naš organizem najbolj dragocene, če ga bomo kuhali neolupljenega v pari v loncu na pritisk. V lonec nalijemo malo vode, krompir pa denemo v naluknja-no posodo nad vodo. Če ga kuhamo v navadnem loncu, ga damo v vrelo vodo, ki smo jo solili: tako se bo v krompirju najbolj ohranil tudi C vitamin.
V krompirju je veliko ogljikovih hidratov, in sicer kar 19 odstotkov škroba. Škrob je v prehrani pomemben, saj pomaga pri razvoju mišic in pri rasti nasploh. V 10 dkg krompirja je 86 kalorij, kar je sicer v primerjavi z rižem, ki jih ima vsaj štirikrat več in s testeninami, ki jih imajo tudi štirikrat več. dokaj malo. V krompirju je tudi nekaj beljakovin, sicer le 2 odstotka, vendar pa so v primerjavi z drugimi beljakovinami na primer v pšenični moki, dokaj kvalitetne, krompir ima zelo malo maščob, zato ga navadno dodajamo kot prilogo mesnim jedem.
Pozimi se krompirja ne bomo branili, saj ima vsaj v začetku in če je pravilno hranjen in kuhan, dokajšnjo zalogo C vitamina. Razen tega vitamina najdemo v krompirju še vitamine Bi in druge sestavine. Med minerali pa omenimo kalij, kalcij, fosfor in magnezij. Ce olupljen krompir dolgo časa namakamo v vodi, morda celo čez noč, se bodo raztopile prav vse dragocene rudninske snovi in vitamini.
Iz debele volne je hitro spleten topel pulover, ki mu za najbolj zmrznjene napletemo še kapuco in žepke za mrzle roke. Kroj je enostaven, širok in udoben, tako da spodaj lahko oblečemo še tanjše puloverje in že imamo oblačilo za sprehode, drsanje ipd.
Potrebujemo: 10 dkg mesnate slanine. 2 čebuli, 6 jajc, sol, poper, nariban mu-škatni orešček, 2 žlici naribanega sira.
Jajca s slanino
Slanino narežemo na tanke rezine, jih zdevamo v segreto ponev in opražimo. da postanejo hrustljave. Potresemo z otupljeno in sesekljano čebulo in pražimo naprej, da čebula svetlo porjavi. Jajca ubijemo v skledo, jim prilijemo 6 žlic hladne vode, in vse skupaj razžvrkljamo. Solimo, popramo in začinimo s ščepcem muškat-nega oreščka. Mešanico zlijemo v ponev na slanino in pustimo na majhnem ognju toliko časa, da jajca zakrknejo. Jed nato potresemo s sirom in ponudimo s kruhom.
DLAKAVOST (2)
Odvečno dlakavost odstranimo trajno le tako, da uničimo koren vsake dlačice posebej. 2e v prejšnjem sestavku pa smo omenili, da dlakavost bolezenskega izvora preženemo le z zdravljenjem obolenja in ne z odstranjevanjem dlačic. Trajno uničimo koren dlake le z električno iglo. Postopek pa je dolgotrajen in boleč, zato se takega odstranjevanja lotevamo le tam, če je potrebno odstraniti manjšo površino. Po takem odstranjevanju lahko ostane manjša brazgotinica, ki pa po daljšem času tudi izgine.
Najpogosteje uporabljamo za odstranjevanje dlačic načine, ki odstranijo dlake za krajši ali daljši čas. Stari Rimljani so uporabljali močno segrete orehove luščine in na ta način dlake praktično požgali. No, zdaj se ne igramo več z ognjem po dlakah, poznamo veliko manj nevarne načine.
Najbolj razširjeno je puljenje dlačic, primerno pa je predvsem za obraz. Kožo prej umijemo in očistimo mesto, kjer bomo pulili, z alkoholom, razkužimo tudi pinceto. Tako se nam mesto, kjer pulimo, ne bo zagnojilo. Puljenje pa ima kaj kratkotrajen učinek.
Dosti bolj učinkovit način odstranjevanja dlak je uporaba raznih voskov. Le-te segreje-mo in pritisnemo na dlakavo mesto, ko pa se malo vosek strdi, naglo potegnemo proč in s tem tudi dlačice. Po takem, odstranjevanju dlake dolgo časa ne zrastejo. Podoben učinek imajo tudi razne kreme za depiliranje, vendar pa po taki uporabi dlake dokaj hitro zrastejo: uporaba pa tudi ni primerna za vse dele telesa.
Zelo primerna metoda — in kar je tudi pomembno — neboleča je beljenje dlak. Ce dlakavost ni zelo velika, jo z beljenjem napravimo praktično popolnoma nevidno. Beljenje uporabljamo predvsem pri ljudeh z rjavo ali svetlejšo barvo las in dlak. Z beljenjem poskusimo pri dlakah nad zgornjo ustnico in po rokah. Uporabljamo vodikov ali natrijev su-peroksid, ki nam ga pripravijo v lekarni. Nekaj večerov zapovrstjo namažemo dlake z desetodstotnim superoksidom pomešanim z malo vode. Dlake postanejo za nekaj časa nevidne: postopek ponovimo, ko spet potemne.
marta odgovarja
Lidija iz Kranja — Ker se ne morem odločiti za model jesensko zimskega plašča, vas prosim za pomoč.   Tudi blaga še  nimam. Rada bi plašč za vsak dan in da tudi n bi bil preveč obt čutljiv. Stara se 23 let.
Marta — PJtašč za vas je šo stega kroja in^s ga čez kolena. Ima ovratnik, sedlo spredaj in zadaj, zapenja pa se enoredno. Rokava imajo 10 cm visok zavihek. Svetujem vam, da se odločite za tiveed, vendar naj blago ne bo pretežko.
izbrcili smo zu vcis
gorenjski krciji
niše Črtomir r/-<>V_y_c.
V OBSAVSK\H VASEH
Pravijo, da so EVA ribje konzerve najboljše. Verjetno stvar okusa, toda ljubiteljem bi radi povedali, da se v Cen-tralovi DELIKATESI v Kranju dobe kompleti 6 EVA ribjih konzerv.
Cena: 37,95 din
Doma, pa tudi daleč v svetu so že poznane pletenine zlatiborskih pletilj. Vsak izdelek je praktično unikat. V Elitini MAJI v Kranju imajo trenutno bogato ponudbo jopic, kompletov krila in puloverja ter plaščev.
Cena: od 370 do 2083,20 din
Pri Zarjini TEKSTILKI na Jesenicah (na tržnici) pa imajo bogato izbiro moških usnjenih jopičev. V pasu, na rokavih in ovratniku so kombinirani s pletivom. Barve: zelena, drap, črna in rjava. Velikosti: od 44 do 48.
Cena: 1325 din
Za šolarje imajo pri PEKU vrsto udobnih nizkih čevljev s priljubljeno surovo gumo spodaj. V rjavi, bordo in rdeči barvi se dobe, veliki so pa od št. 27 do 38.
Cena: 159 do 203 din
Breg. Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše
(4. zapis)
So vasi, ki jih imam raje kot druge — čeprav bi moral biti pravi krajepisec in kronist vedno strogo nepristranski. A je že tako. da kaka stvar, kak kraj, kak dogodek
— bolj k srcu priraste kot vsi drugi.
SIMON IZ PRAŠ
Tak naslov je dal pisatelj Ivan Pregelj svoji noveli (gl. Izbrane spise VIII. zvezek), v kateri je nanizal sedem prerezov iz življenja Simona -Jenka, polnih zgodovinskega in slovstvenega okrasja, vsekakor pa izviren poizkus, da bi v obliki mozaikov podal podobo zaključene zgodovinske osebe.
Kako pa to: vsi vemo, že iz Šolskih let. da je bil Jenkov rojstni dom v Podreči, ne pa v Prašah. No. to je bilo pa takole:
Oče pesnika Simona Jenka — le-ta je bil otrok ljubezni, rojen še pred sklenitvijo zakona — Jože Jenko je bil doma iz Praš. bi se rad poročil z Gašperčevo Mino iz Pod-reče — a se ni mogel, ker je moral prej odslužiti trd štiriletni vojaški rok.
Ko pa se je od vojakov vrnil, je Jože Jenko možato izpolnil .svojo obljubo nezakonski materi svojega sina. Dne 30. septembra 1839 se je z njo poročil in takoj popeljal ženo in sina na svoj dom v Praše (hišna številka 24). Hkrati je ob poroki sina priznal in mu dal svoje ime. Prej je Šmonca
— kot mu je mati ljubkovalno rekla — nosil njen priimek: Košenina.
Seveda pa malemu, že skoro štiriletnemu Simonu selitev ni bila ničkaj všeč. Mnogo raje bi ostal V Podreči. kjer je preživljal prva otroška leta. Pri Gašpercu (pisali pa so se za Košenino) je bilo bolj zabavno. V hiši in bližnji okolici je bilo vse polno otrok, vsak čas pripravljenih za vsakovrstne igre. Pa tudi cesta je vodila mimo hiše. S cesto pa so prihajale novice, če že ne iz velikega sveta, pa vsaj iz bližnjih vasi. Mimo so hodili popotniki, berači in cigani. In z njimi svojevrstna . doživetja, ki so tešila radovednost otroških srčec. — Pa furmani so bili tako zabavni, vpili so. pili in se bahali pa z biči pokali, njihovi konjiči so glasno hrzali in tolkli s kopiti . . .
Čeprav se je očetov dom v Prašah prav kmalu začel polniti z bratci in sestricami, se Šmonca kar ni in ni mogel sprijazniti z novim krajem. Raje je izrabil sleherno priložnost in jo mahnil nazaj v Podrečo, v ljubi Gašperčev dom . . . Saj je bilo tu tako lepo. najlepše na svetu!
Pa tudi Gašperčevi so se na drobnega fantka v onih štirih letih tako navadili, da so kar radi sprejemali malega ubežnika in
mu tako — če je bilo to komu prav ali ne — dajali potuho.
GREZNICA MAGDALENA
Stara vas so Praše. Ze 1. 973 jo listine omenjajo. Seveda le v nemški obliki krajevnega imena: Prassach. Omenjeno leto je napisano tudi na darilni listini loškega gospostva, kar kaže, da so prav škofje kolonizirali tudi ta kraj na robu Sorskega polja.
Cerkev sv. Marije Magdalene v Prašah se omenja že v letih 1444 in 1463. Je pa bila bržčas zgrajena že prej. Prvotne gotske oblike so se morale pozneje umakniti modnemu baroku.
Ker pa je Magdalenin hram stal skoro v središču obsavskih vasi, so cerkveni predstojniki predlagali 1. 1785 vaščanom. da bi bil tu sedež nove fare. Vendar so se brumni Prašani ustrašili gmotnih dajatev, ki bi gotovo bremenile vseh takratnih 31 hiš. Z raznimi izgovori so se načrtu uprli in prepustili čast farnega sedeža bližnjim Mavčičam. Kaže. da so bili stari Prašani bolj stiskači kot bahači!
No, pa vseeno, za svojo podružnično cerkev pa le lepo skrbe. Posebno dragocena sta dva baročna zlata oltarja iz 17. stoletja. Še danes temelji (peterokotni* cerkve kažejo na prvotni gotski slog.
Svetnica, ki ji je posvečena praška cerkvica, je prav nenavadno zanimiva svetopisemska oseba.
Doma iz Betanije blizu Jeruzalema je bila sestra Marte, brat pa ji je bil Lazar. Ni pa delala Magdalena družini nobene časti: živela je bolj svobodno, za mnoge kar preveč pohujšljivo. Ker pa je v njihovo hišo kdajpakdaj prišel tudi Jezus, je Magdalena včasih le prisluhnila njegovim besedam. Spoznala je. da je na napačni poti in prosila je Učenika, naj ji grehe odpusti. In tedaj je Jezus izrekel svoje znamenite besede: »Ker si mnogo ljubila, ti je tudi mnogo odpuščenega.« Ganjena Magdalena se je sklonila k Jezusovim nogam, mu jih umila s svojimi solzami, in nato posušila s svojimi dolgimi zlatimi lasmi.
Tako pripoveduje pobožna svetopisemska legenda. V njej pa leži bridkoresen nauk in svarilo za one. ki tudi drobnih, enkratnih zmot in blodenj ne morejo ali nočejo sočloveku prezreti, odpustiti ali vsaj pozabiti.
V velikem oltarju praške cerkve je visela podoba spokornice Marije Magdalene, ki jo je naslikal znani slikar Leopold Laver (roj. v Kranju dne 21. novembra 1752). — Današnjo podobo pa je menda naslikal neki Porenta. (To moram še preveriti.)
Hiša v Prašah št. 29, pri Lovrenčku, dom pesnikovega oč četrtega leta dalje; tu je pripravljal svoje pesmi za natis pesnikovpranečak Jože Jenko.
j; tu je Simon Jenko živel od Sedaj na posestvu gospodari
■MMMM
Ekskluzivna prodaja novega pohištvenega programa
po posebni ceni
Hudo je, kadar spoznamo, da smo v dobri veri, da delamo vse najbolje in prav, pravzaprav ravnali narobe. Dvakrat hudo pa je materi, ki spozna, da je njena ljubezen do otrok, odrekanje in nesebičnost rodila povsem napačne sadove: sebičnost in brezobzirnost. Morda do takšnega odgovora A. D., mati dveh zdaj že odraslih hčera, še ni prišla; ne upa si priznati, da je tako in morda še vedno v njej zveni tisti »zakaj vendar tako«.
»Potem sem jima rekla, da bi bilo prav, če tudi sami nekaj prispevata v gospodinjstvo in ne le za hrano. Od moje plače mi potem, ko plačam elektriko, stanovanje, vodo in drugo, ne ostane veliko. Zame sicer dovolj, saj sem se vsa leta, ko sem kot samohranilka skrbela za svojo družino, navajala na skromnost in odrekanje. Zdaj ko sta hčerki že pri kruhu, pa se mije zdelo prav, da prevzameta del bremena, ki sem ga doslej nosila, tudi sami.«
Odgovor pa je bil osupljiv. Hčerki, vajeni, da zanju skrbi mati tudi še zdaj, ko sta skorajda popolnoma odrasli, sta se uprli; njuna mati vendar mora skrbeti zanju. Prišlo je do hudih besed, padle so žaljivke, češ da je ničvredna mati. Kako more samo zahtevati od njiju še kaj drugega kot le prispevek za hrano, ko je vendar njena dolžnost, da skrbi za svoja dva otroka, tako kot je skrbela vse doslej: nesebično in s samoodrekanjem. Tako mislita hčeri, ki bi radi svoje neskrbno otroštvo podaljšali v nedogled: temu pa v svetu odraslih pravimo tudi egoizem otrok.      L. M.
»Sama sem skrbela za hčerki,« piše. »Bili sta v dobrem varstvu, ko sta odraščali, bili sta oblečeni, zdravi in siti. Lahko sem poskrbela zanju, čeprav nas njun oče ni prišel nikoli pogledat, nikoli ni skrbel za nas, ničesar nam ni dal. Hčerki sta odrasli, imata poklic, zaslužita dobro, ničesar jima ne manjka.«
Pred časom pa se je njuni materi zazdelo, da vendar odrasli dekleti lahko poprimeta tudi za kako delo, ki ga je doslej opravljala sama za vse tri: od pranja, kuhanja itd. Končno ni več tako mlada, pa tudi več kot 25 let dela v tovarni ob vsem gospodinjstvu ni kar tako.
BRUXELLES 1974 AMSTERDAM 1975
POZNATE OKUS PIVA MED PIVI ? HP TALIŠ
PECIVO
TOZD
n.sub.o. LESCE
Trgovsko podjetje
nama Ljubljana
Tomšičeva 2,
objavlja prosto delovno mesto za:
TOZD veleblagovnica Škofja Loka
1. mizarja
čas^°^: P°mStvem mizar, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen
iz^h1611^- P011"**06 8 kratkim življenjepisom in dokazilom o objavi     8Prejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po
W?,'fM< Mravi
nčal-----        "vvruui pri Jesenicah so delavci jeseniškega Kovinarja že
?fls( 1 z gradnjo prvega dela mrliških rečic, ki SO jih zgradili z zbiranjem vPo[samoupravnem sporazumu. - Foto. F. Perdan
Slovesnost ob
75-letnici Češke koče
Odeta s snežnim pregrinjalom je Češka koča v- nedeljo, 19. oktobra, praznovala 75. obletnico. Jezersko planinsko društvo je glede na pozni letni čas in slabe vremenske razmere .slovesnost priredilo samo za svoje članstvo. V slavnostno okrašeni koči se je že v soboto zvečer zbralo preko 60 jezerskih planincev. K slavnostnemu programu v nedeljo pa je prišlo kar okoli 150 domačinov, kar je prav gotovo največji skupinski obisk jezerskih planincev v vsej njeni zgodovini.
Slavnostni govornik predsednik Planinskega društva Jezersko Bre-gar Miloš je lepo prikazal zgodovino koče v dobi Avstro- Ogrske, o Čehih, ki so že prej in takrat z posebnim veseljem prihajali na Jezersko in iz te vasice po Kamniških planinah^ kako je dr. Hudomski organiziral 1. 1895. gradnjo Češke koče in s kakšnim veseljem in ponosom so jo leta 1900. izročili v korist planincem vseh narodov in ljudstev sveta brez razlik, kot je to poudaril na otvoritveni slovesnosti dr. Hudomski. Kako je nato koča preživela prvo svetovno vojno, kako je bila izropana v drugi svetovni vojni, a kljub temu po zaslugi jezerskega gorskega vodnika Tepina obstala. Leta 1948 jo je Planinska zveza Slovenije dala v upravljanje Planinskemu društvu Jezersko, ki jo je z njeno pomočjo temeljito adaptiralo, saj je pridobila koča novo kuhinjo, sodobne sanitarije in skladišča, sobe s skupno 15 posteljami, zimsko zavetišče, en dnevni prostor, veliko teraso in tovorno žičnico, pri vsem tem pa ni niti najmanj izgubila prvotnega videza.
Nato je spregovoril zastopnik planinske zveze Slovenije, čestital Jezerja-nom za lepo pripravljeno praznovanje visokega jubileja, kakor tudi za trud, ki ga je Planinsko društvo Jezersko vložilo za ohranitev in izredno uspešno dopolnitev koče.
Slavnostni program so nadaljevali mladinci PD Jezersko z lepo pripravljenimi deklamacijami in planinskimi pesmicami pod vodstvom Joža Zvoklja. Kulturni program so zaključili alpinisti s polaganjem venca pred spomenikom padlih jezerskih gornikov.
Da pa je bilo praznovanje še bolj slovesno in veselo, je poskrbel domači »ZLEBINSKI JAZZ« pod vodstvom harmonikarja Matevža LINDAV. Navdušeni in veselo razpoloženi jezerski planinci so se pozno popoldne v velikih skupinah vračali v dolino vsi z željo, da se ideja predstavnika Planinske zveze uresniči, in sicer, da se jubilejni kulturni program na planinskem občnem zboru ponovi in nanj povabi tudi planince sosednih društev.
A. Karničar
K
Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o.
TOZD Komercialni servis z n. sol. o.
enota Agromehunika
Cesta »J L A 2, telefon 23-485, 24-778
ttietovalci!
Ob
QVeščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite avLtraktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter, traktorje HJJVlo VINKOVIĆ - PASOUAL1 15 in U
kr --.-v   vmrvuvic  - rJASQUAI
eait po zelo ugodnih pogojih
8 KM s priključki na
kredit do 30,000 din     s triletnim
rokom vračila
/
Za plačilo v gotovini popusti za nekatere stroje
i
belinka
tovarna kemičnih izdelkov
61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel
Sadolin PX 65
Zahtevajte prospekte
in
navodila za uporabo
uživa mednarodni sloves odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi
služi za osnovni ter končni Drema/ m ie izdelan v 13 barvah
Letošnji beograjski SEJEM MODE 75 je dal spet novo priznanje radovljiški ALMIRI: zlata košuta za dopolnilno izbiro. Gre za kolekcijo šalov in pledov, ki jih je kreirala njihova modna kreatorka Vesna Gabrščik — ligo. Poglejmo, kaj je ob tej priliki zapisal TANJUG: »Tovarna ALMIRA iz Radovljice je na letošnjem sejmu mode y svetu potrdila renome enega naših najboljših trikotažerjev. Kreatorka Vesna Gabrščik je osvojila najvišje priznanje za šale in plede, ki izredno dopolnjujejo moderne komplete, s katerimi se je ALMIRA predstavila obiskovalcem te sejemske prireditve. Sodeč po kreacijah, designu in barvah pletenih kompletov, je očitno, da kre-atorji ALMIRE prav v vsem poskušajo slediti evropskim modnim tokovom in da sodobna Jugoslovanka res lahko obleče tisto, kar ukazuje najnovejša moda. Vsaj kadar gre beseda o trikotaži« Na sliki: eden od nagrajenih pledov, ki jih je ALMIRA na sejmu mode predstavita v vseh tonih zabrisane rjave in umazano vijoličaste barve.
Odbor za medsebojna razmerja pri trgovskem podjetju
Murka Lesce
objavlja dve prosti delovni mesti
skladiščnih delavcev
Pogoj: dokončana osemletka, po možnosti tudi izpit B kategorije.
Interesenti naj prošnje z življenjepisom in seznamom dosedanjih zaposlitev vložijo osebno v splošni sektor podjetja do 10. novembra, 1975.
Elektro Gorenjska, Kranj, n.sol.o.,
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu skupnih služb objavlja naslednje prosto delovno mesto:
projektanta I.
v projektivnem biroju.
Poleg splošnih pogojev se zahteva še naslednji:
dipl. elektroinženir — jaki tok s 4-letno prakso in pooblastilom za projektiranje elektroenergetskih naprav. Sedež delovnega mesta je v Žirovnici.
Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh od objave v časopisu na naslov: Elektro Gorenjska, Kranj, n.sol.o., skupne službe, 64000 Kranj, Cesta JLA 6.
Vse potrebne informacije lahko dobite v splošni službi.
pural Stanovanjsko strešno okno
PODSTREŠNO STANOVANJE NAJ BO
SVETLO IN ZRAČNO
# nerjaveči materiali # dvojno izolacijsko steklo # neoporečno te-snenje # preprosto čiščenje # prilagojeno streham vseh vrst
IZKORISTITE PODSTREŠNE PROSTORE ZA NAJCENEJŠO STANOVANJSKO POVRŠINO
Okna pural lahko kupite v vseh prodajalnah z gradbenim materialom, možnost nakupa s stanovanjskimi krediti
izkoristite
poseben popust
na gorenjskem sejmu
Izdeluje:
RUDARSKI
ŠOLSKI
CENTER
VELE NJE
neomejena   subsidiarna odgovornost JUGOSLAVIJA 63320 Velenje, Prežihova 3, tel. 850-422
Kranjčani!
Še je čas, da se brez stroškov znebite vsega odpadnega kosovnega materiala.
Organiziran odvoz poteka danes 24. in jutri 25. oktobra na območju naslednjih krajevnih skupnosti: / Center — Vodovodni stolp — Zlato polje — Primskovo — Huje — Planina — Čirče — Gorenja Sava — Stražišče — Orehek — Drulovka — Struževo
V odpadni kosovni material spadajo vsi predmeti kot so: pohištvo — gospodinjski stroji — hišna oprema (umivalniki, kadi) — kolesa — gume — embalaža in drugo, razen gradbenega materiala. Vse neuporabne predmete postavite pred svoje zgradbe poleg smetnjakov. Za kasneje pripravljen material, odvoz ne bo zagotovljen. Papir in kovinske predmete naložite tako, da jih lahko kamion odpelje ločeno. Akcija bo ob vsakem vremenu.
Skupščina občine Kranj Krajevne skupnosti Kranj Turistično društvo Kranj
Obiščite
novo odprto restavracijo na letališču v Lescah
Domače specialitete, solidna postrežba, zmerne cene. Sprejemam naročila tudi za skupine za zaključene družbe in poroke
Za obisk se priporoča restavracija KREK SLAVKO na letališču Lesce pri Bledu.
	j) Arboretum
	yjr^ Volčji potok
	^   pri Kamniku
Nudi	najbogatejši izbor
vseh	vrst okrasnih rast-
lin.	
Postrežemo tudi v soboto in	
nedeljo.	
GRADITELJI, POZOR!
Obveščamo graditelje, da smo s 1. oktobrom 1975 odprli poslovno enoto za prodajo opečnih izdelkov v prostorih Gorenjske opekarne Dvorska vas.
NOVOST:
moderniziran transport opeke v paketih — opeko naložimo in razložimo sami s kamioni, opremljenimi z nakladalno-ra/kladalno napravo
UGODNOSTI ZA KUPCE
10 % POPUST
Naročila sprejema
OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR
PE: Prodajna enota Dvorska vas,    telefon 75-335.
p. o.
SKLADIŠČE KRANJ
Tavčarjeva 31 telefon: 22-053
KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI —
zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob.
Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure.
Prodaja garaž na Plavžu
za
SGP SAVA Jesenice obvešča vse interesente nakup garaž, da prodaja garaže v novograjeni garažni hiši na Plavžu. Cene garaž so ugodne. Plačevati jih je mogoče tudi obročno.
Odločite se za nakup še predno vam bo avto prekril sneg.
Odločite se za nakup še preden vam bo avto prekril sneg.
Podrobna pojasnila dobite na upravi delovne organizacije Titova 16, Jesenice.
Posredujemo prodajo karamboliranih vozil:
1. osebni avto PEUGEOT 204,
letnik 1970, 71.000 prevoženih kilometrov. Začetna cena 21.000 din.
Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pn Zavarovalnici Sava PE Kranj.
Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 29. oktobra 1975, do 12. ure.
Zavarovalnica Sava PE Kranj
Marija Rozman: »Ne, iz skrinje so!«
Tistega deževnega ponedeljkovega dopoldneva je bilo v kuhinji pri Sunkarjevih v Mengšu toplo in v pečici je prijetno cvrčalo. Krvavice bodo za kosilo. Vabljivo je dišalo po meti in majaronu.
»So že nove?« vprašam mamo Marijo, ki si je pravkar dala opraviti z njimi.
»Ne, iz skrinje so. Še ta lanske. Porabiti jih bo treba, da bo prostor za nove. Lani smo doma klali in ne vem, kako bi bilo, če ne bi bil mož tako odločen za nakup skrinje lansko poletje. Na Gorenjskem sejmu smo jo vzeli. Vse leto imamo zdaj doma sveže meso.«
»Veste, mi smo bolj na meso udarjeni in smo spravili noter tudi cele prašičje glave, pa ,špeh' in vso drobovino. Ce bi še raje, ni bilo prostora za zelenjavo. Pa je loška ta velika, JHO-lit rska. Ko je pa takoj premajhna! Narobe je bilo tudi to, da smo sprva, ko še nismo bili vešči zamrzovanja mesa, vlagali prevelike kose. No, zdaj že vemo, kako se tej reči streže. Spraviti je treba v eno vrečko le toliko, kolikor se enkrat uporabi, pa ni tistega težavnega sekanja ali žaganja zamrznjenih kosov.«
»Niste nikoli šli tjale v MKSO Kamnik poslušat predavanja Kle Kovačičeve, gospodinjske učiteljice iz Domžal, ki so jih organizirali od LTH?«
»Ne, in prav žal mi je, da nisem. Bi jo malo povprašala okrog zamrzovanja zelenjave in sadja. Mož pa je bil enkrat tam, a se je zanimal samo za meso. Saj veste, mesar je, pa ne more iz kože. . .«
Beseda je dala besedo in izvedela sem, da imam opraviti s samimi mesarji. Oče Šunkar je upokojen mesar, mama mesarica, hčerka mesarica, stara mama, strici, vse nazaj do praprababice gre glas, da so bili mesarji.
»No in kaj kot strokovnjaki za meso pravit« za zamrzovalne skrinje. Je to zdravo shranjevanje hrane ali ne?«
»Seveda je. Pri nas se sicer za zdaj spoznamo le na meso, toda lahko rečem, da če je vloženo v skrinjo zdravo, sveže in pravilno uleŽano meso, ohrani vse lastno ■ti svežega mesa. Paziti pa je treba, da kosti ne'ranijo embalaže. Najbolj pametno je, da se jih enostavno i z reže i/ kosov. Saj je
naravnost škoda prostora ,v skrinji za kosti. No, pri zarebrni-cah že morajo biti, a jih je treba posebej zavarovati.
Veliko je vredna zamrzovalna skrinja pri hiši. Sploh pa se m' zdi, da jo potrebuje zaposlena žena, da ji ni treba za vsake p0' kilograma mesa k mesarji); Glejte, jaz imam mesnico v hiš1 (v pritličju je namreč mesnica K2K Kranj), pa se mi zdi, da mi je toliko potov prihranjenih, ko imam »mojo mesnico« kar v stanovanju. In koliko je vredno, da imaš domače sveže meso vse leto-Tako se ti vsaj izplača ves trud okrog reje. Včasih je samo suho meso pelo, zdaj pa če si zaželim0 žolne, si jo lahko vsak trenute* pripravimo, pa jetrca, mozga' ne. .. In krvavice! Sredi avgusta bi jih lahko naredili, če bi se nanj jih prav zahotelo. Mož je spravV prav vse zanje v skrinjo: »3 čreva, pljuča in glavino. Še ce\-tisto mast s črev, ki mora tu priti v krvavice, da so boljše.
Letos redimo le enega pra
šic* tal?
in upam, da bo v skrinji os kaj prostora tudi za ostale stvafu Ko govorim z gospodinjami * okrog, se samo čudim, kaj vse 1 vlagajo.   Jaz   pa   letos nfejj mogla, ker je bila skoraj.ved? polna, pa tudi tisti čas, ko so DJJ jagode in ribez na vrtu me ni '",{) doma.  Drugo leto pa zagot°vv tudi   tega   ne   bo manjkalo skrinji.«
Lfch
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Dlin    f1? kombiniran ŠTEDILNIK E""elektrika> znamke INDEZIT. "lormacije na telefon 22-515 5708 Prodam PRAŠIČKE, stare 7 ted-
p;SUpa 15> KranJ 5709 rorU, T KRAVO simentalko -v^ovniško.  Hotavlje  34, Gorenja
pr . 5717 ienVi?am. scenski KROMPIR g0pr;^ranj,Cirčiče24 5744
ManH.iam PeČ na olJe EM0- NagIič> MandelJčeva 1, Kranj 5745
torn T8? KRAVO z drugim tele-7;T;stenikl0,Golnik 5746 ca n um ZELJE v Slavah. Kokri-
KAvranova 2 5747
nrrJl      l zgornjo blazino poceni Kr^9fiZmdaršie-  Cesta Staneta |arja ?6, Kranj 5748 nava$em Prodam tri KOMATE in vaano, skoraj novo HARMONIJI Jav°mik 9, pod Joštom, Kranj
?irV?dam~ delovnega VOLA. Peraca 4 pn Brezjah 5750 VPc J? Ponvico zaklane KRA-v^Sr. Bitnje 6 5751 voS- £m mlado KRAVO, ki zna pltL/rstenik 33- Golnik 5752 Vodarn KRAVO, 8 mesecev brejo
Srvn°io1Sletora ali brez- Kristane, tt   ,13' Šenčur 5753 ugodno prodam PUNTE, DES-SlLter ~ekaJ ravnega ŽELEZA. Noč blavko, Zadružna 2, Kranj 5754 stare   p"?  PRASICKE,  6 tednov "re-  zenična  polica  7, Cerklje
Ml7n aomr, VlTRINO, PISALNO PS^A 2 FOTELJA z MIZICO ter
p V" KranJ. Oprešnikova 46 mlek« •     KRAV0 po telitvi, dobro PrnHo0.ail zamenjam za jalovo. PlRTAmo500kg  drobnega KROM-
TjiA,SP- Bitnje 24 5756 PEr ?n°   Prodam   trajno žarečo
B«W iortus?s,Tepina Leopold'
*ova 10, Stražišče 5757 Ra P?Sr^^,ečjo k°H^ino semenske-Nakl °MPIRJA ~ igor. Polica 2, PrL 5758 sS,amm krojaški ŠIVALNI glROj SINGER.
Jezerska 68, 5759
K°dTam KRAVO, ki bo četrtič te D»a. Jezerska 90, Kranj 5760 am KRAVO za zakol. Dacar
gma, Breg ob Savi 28 5761
3 Sdam KONJA, brejo KRAVO
622 ^     j° JUNIC0 Vidmar, **ce  L  (Kršiče),  (jrorenja vas
LOTlnvnte obraza "Porabljajte ^UON DROGESAN
n»/!5.80 kože kamelično kremo
^metična obrt P. Šinkovec, *ranj, Prešernova ul. 19
5764 rdeče grobove. 5765
dopSif"1 PRAŠIČA za zakol ali dvor    Je- Rob,ek. Bašelj 32, Pred-
dvo[ndaja,m   MAČEHE in
^SlLČKE   za I ProH    efetova 18 576/ Pershm?1? tra->no žarečo PEC kup-. «ur R Ch ? EI RADIATOR. Šen-ProHanj8^a 16 5766 dustriifi!" kombinirano PEC in in-*KSrio 5A?IATORJE za polo-UeoH    • hkok°va 9, Kranj 5767 KOSTI \u^prodarn   ma*o rabljeno žern nLKIC0 fiCS, 13 KM s sede-na b   orusom, širina nožev 127 cm, °glasnrCm   ~   petrolej.   Naslov v
!gjjm oddelku. 5768 dik v"am ^ajno žarečo PEČ. Bene-»nko, Gorenjesavska 43, Kranj
cij0rpdarn PLINSKO PEČ z garanti« !rerman' Britof 320 5770 ne &t      Prodam 19 k v. m kvalitetah ^ . NKER OPEKE za zunanjo Gma-  ranJ° oblogo. Miha Ferjuc, 06]«,, a n- h- Komenda, telefon Prni"042 5771 gasi       kme*kega KONJA, stare-Nov ■   kl° 1.04 5772
Nov •   kl° 104 577: VAWaponski fotoaparat MAMI Do™,01* 500 zelo ugodno prodam PrrJ ' Kolodvorska 4 577;, dobro h     kornP,et SPALNICO, °ddi»ii,    anJenw- Naslov v oglasnem
Prod" 5774 PfiC t??1? termoakumulacijsko v to^ND, 3 KW, za 3.000 din, še JfS^anciji. Pavlin, Cesta JLA 46,
ppJ 5775
»Halo ?pM0 po P°lovič.ni ceni na8ift ,rapljene in še dobro ohranjene W* nje Predmete: BOJLER po-^wxZa 80 Htrov, UMIVALNIK Njq lčm brez konzol, kopalno BA-Hiete "to emajlirana. Pred-
se lahko ogleda vsak ponede-
Pit8ia Cp (iltt". Kranj, Ulica Mota nft&* i. stavek: OP Gorenjski Kranj, ti«k: Združen«) podjetje ta" * Prnv"'tt, Ljubljana, kopi-V,Dl|ev,» 2. - Nanlov uredništva in j^Hva Mota: Kranj, MoAe Pijadeja Hj~" Tek<>či račun pri SDK v Kra-ler ,l>vi,ka 51500-BOI-1259-1 - T«>-E2? , Klavni urednik, odgovorni *tv »k in "Prava 21-190, uredni-0„i" novinarji 21-880, malo-
2lToni in naročniAki oddelek Poli ~ Naročnina: letna 110 din, (j« m* 70 din, eena za 1 Atevilko u'e "'"arja. - OproAčeno promet-davka po pristojnem mnenju w 421-1/72.
ljek od 14. do 16. ure v Domu, Ljubljanska c. 15, Društvo upokojencev, Bled 5776
Prodam novo kromatično HARMONIKO WELTMAISTER, 16 registrov, 120 basov. Stiska vas 10, Cerklje 5777
Poceni prodam KOMODO in dve POSTELJI. Jereb Matilda, Koroška 12, Kranj 5778
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Legat, Selo 14, Žirovnica 5779
Prodam TELICO simentalko, ki bo v kratkem telila. Hotemaže 12, Preddvor 5780
Prodam PLUG OBRAČALNIK in KULTIVATOR z ježem za traktor pasquali. Jagodic Mirko, Možjanca 4, Preddvor 5781
Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO MELODIJA s 5 registri. Jezerska c. 124 F, Kranj 5782
Prodam dvoredni PLETILNI STROJ IMPERAL, model 321 avto-matik, nov, še ne rabljen, japonske znamke. Melinc Jožica, Šorlijeva 37, Kranj 5783
Prodam debelega PRAŠIČA. Sp. Brnik 15 5784
Prodam suhe smrekove DESKE. Tupaliče 10 5785
Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Možen prevoz. Bajd Miro, Križe 81 5786
Obveščamo vse svojce in sorodnike oskrbovancev našega zavoda ter ustanove in organizacije združenega dela, da smo se dne 22. oktobra 1975 preselili iz hotela na Šmarjetni gori nazaj v sanirani Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA PREDDVOR.
V ponedeljek, 27. oktobra, začnemo s prodajo KRIZANTEM - veli-kocvetnih, pajkovcev, marjetk in lončnih krizantem. VIDIC, Lesce, Na Trati 16, v bližini gostilne Ažman (Tulipan) 5813
Prodam HLEVSKI GNOJ. Luže 19, Šenčur 5814
Prodam tri PRAŠIČE, težke sto-do stodvajset kg. Praprotna polica 9, Cerklje 5815
Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 46, Cerklje 5816
Prodam dva PRAŠIČA po 60 kg težka. Ambrož 5, Cerklje 5817
Prodam nad 200 g težkega in tri sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 33, Cerklje 5818
Prodam velikocvetne MAČEHE in vejice MAHONIJA. Marn, Cerklje 5 pri Mlakarju 5819
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in suhe bukove klaftre. Do-linšek, Lenart 3, Cerklje 5820
Prodam delovnega VOLA. Stiska vas 6, Cerklje 5821
Prodam SVINJO za zakol. Grad 25, Cerklje 5822
V bližini Škofje Loke prodam bukova DRVA — cepanice. Informacije: Škofja Loka, Groharjevo naselje 24 , 5823
HLADILNIK GORENJE, 135-li-trski, prodam po ugodni ceni. Gatej, Groharjevo naselje 2, Škofja Loka
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Prodam poldrugo leto staro PSI-CO — volčjak, črne barve. Demšar, Log 3, Škofja Loka 5825
Gasilsko društvo Stara Loka proda ca. 4000 kosov OPEKE bobro-vec. Ogled v gasilskem domu v Stari Loki. 5826
Prodam suha bukova DRVA. Češ-njica 17, Podnart 5827
Prodam trajno žarečo PEČ kup-persbuseh in bakreni KOTEL, 150-litrski za kuhanje svinjske krme. Reteče 17, Škofja Loka 5828
Prodam drobni KROMPIR. Olše-vek 3, Preddvor 5829
KUppersbusch PEČ in bakren KOTEL za vzidavo ugodno prodam. Ogris, Kutinova 9, Kranj, Orehek
Prodam 9 let staro KOBILO, težko 400 kg. Jezerska 34, Kranj 5831
Prodam nemškega OVČARJA, trajno žarečo PEC kiippersbusch, kombiniran otroški VOZIČEK in KOŠEK z opremo. Tenetiše 49, Golnik 5832
Prodam škotskega OVČARJA, starega 2 leti s spričevalom. Štibelj, Zg. Dobrava 25, Kamna gorica 5833 , Prodam PLETILNI STROJ STANDART 100/6. Možen kredit. Zlato polje 6, Kranj 5834
Prodam dva PRAŠIČA od 100 do 200 kg. Zalog 17, Cerklje 5835
Prodam TELEVIZOR PANORAMA in STABILIZATOR. Koritnik Matija, Poženik 3, Cerklje 5836
Prodam RADIO, barvni TELEVIZOR, HLADILNIK in DNEVNO SOBO. Kaltenekar Jože, Moša Pi-jade 14, Kranj 5837
Prodam KRAVO simentalko, ki bo konec meseca telila. Markun, Bašelj 24 5838
Ugodno prodam PEČ na olje, levi ŠTEDILNIK, emajlirano BANJO s kotlom, 1 UMIVALNIK - porcelan, 1 emajliran UMIVALNIK. Ogled na Tekstilni ulici 4 ali telefon 22-430 popoldan. 5839
Prodam suha DRVA v klaftri ali , razžagana. Voklo 39, Šenčur 5840
Starinsko OMARO in stereo MAGNETOFON philips, poceni prodam. Borišek Janez, Tomšičeva 21, Kranj 5841
PANCERJE TYROL št. 42/43 in trifazni ŠTEVEC ugodno prodam. Zg. Bitnje 157 5842
Prodam ZIMSKA JABOLKA in žagan LES za ostrešje. Naklo 101
ZAHVALA
Tiho, skoraj neopazno je odšel 17. 10. 1975 iz naše sredine najin dragi oče, bratranec in sorodnik
Slavko Šter-Borštnik
Iskrena hvala dobrim sosedom, sodelavcem tovarne Planika in vsem, ki so nama stali ob strani v tej težki uri, nama izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Zahvaljujeva se tudi č. g. duhovnikoma za ganljive verske obrede.
Žalujoči: hčerka Vida in sin Danilo.
Cerklje na Gorenjskem, 22. oktobra 1975
OBLETNICA
V neizmerni bolečini mineva leto, odkar nam je usoda iztrgala dve mladi življenji
Janita Nograška in
Braneta Bregarja
Težko in nedoumljivo je spoznanje, da vaju ni več. Še vedno smo v mislih z vama, v naših srcih pa se skriva tiha bolečina.
Vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo, iskrena hvala. Posebna zahvala Športnemu društvu SAVA za spominski turnir.
Družini Nograšek in Bregar
Kranj, 20. oktobra 1975
Prodam NAPUŠČ (fabjon) 15 mm. Preddvor 24 5844
PRAŠIČE za zakol prodam. Vog-lje 73, Šenčur 5845
Zamenjam mlado KRAVO s teletom za mlado za zakol in prodam 1000 kg CEMENTA po znižani ceni. Hafner Franc, Dorfarje 21, Žabnica
5846
Poceni prodam trajno žarečo PEČ in oljno PEČ. Telefon 50-334 5847
kupim
Kupim pevsko OZVOČENJE 100 - 200 VV. Teran, Poženik 43, Cerklje
5798
Kupim ročno REPOREZNICO še uporabno. Debeljak Ciril, Selca nad Škofjo Loko 5799
Borovec, hruška, rezan LES kupim.   Bešter,   mizarstvo, Žirovnica
5800
Kupim 2 FOTELJA. Ponudbe na tel. 21-607 5801
Kupim PEČ na drva za kopalnico. Pipan, Luže 19, Šenčur 5814
vozila
Prodam neregistriran FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963. Hubat Filip, Delavska 55, Stražišče, Kranj
5787
Prodam TRAKTOR PASQUALI s plugom. Hlebce 30 pri Lescah 5788
Prodam ŠKOLJKO za fiat 750, letnik 1967 in motorno gred z ojni-cami za VW 1200. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 5789
Prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968. Vodopivčeva 10, Kranj
5790
Ugodno prodam NSU 110. Košir Rudi, Zapuže 4, Begunje 5791
Prodam TRAKTOR FERGU-SON, 35 KS, v zelo dobrem stanju in 4 kub. m suhih hrastovih DRVA. Trstenik 2 5792
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, po ugodni ceni. Pokliči na telefon 25-414, vsak dan od 15. do 18. ure
5793
Zelo poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, lahko tudi po delih. Gole Alojz, Praše 30, Kranj 5794
Prodam RENAULT 4 po delih. Okršlar, Žlebe 49, Medvode 5795
Prodam MOPED V 14. Šiler, Va-ljavčeva 9, Kranj 5796
Prodam FIAT 1100 R. Ladan Edo, Mlakarjeva 22, Kranj 5797
Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Vomberger, Cerklje 1 5848
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Pungart 6, Škofja Loka 5849
Prodam osebni avto AMI8. Informacije po telefonu 61-414 Škofja Loka od 15. ure dalje 5850
Prodam avto ZASTAVO 850. Ogled v petek in soboto. Demšar, Log 3, Škofja Loka 5851
Poceni prodam ZASTAVO 750. Ogled vozila je v soboto, 25. 10., na vrtni plošči gostilne pri Angelci v Hlebcah. 5852
Prodam FIAT 600 ali zamenjam za moped ali motor. Tenetiše 12, Golnik 5853
Prodam ZASTAVO 750 po delih. Strahinj 19, Naklo 5854
Prodam avto DKW junior Sli. Cena 2.000 din. Ferjan Marija, Ribno 19, Bled.
stanovanja
Nudim hrano in STANOVANJE ženski za varstvo otrok. Sobote in nedelje proste. Oglasite se do 13. ure. Koletič, Savska loka 5, Kranj 5802
Nudimo STANOVANJE in hrano pošteni, resni ženski pri 3-članski družini v Kranju. Lahko tudi upokojenka. Naslov pustite v oglasnem oddelku pod šifro »Pošteni« 5803
Starejša zakonca iščeta enosobno STANOVANJE v bližini Kranja. Dam nagrado in predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 5815
Iščem SOBO v Škofji Loki ali okolici. Jolanda ŠimnovčiČ, Stara vas 51, Žiri 5816
Oddam SOBO v Kranju, telefon št. 50-334. Poizve se: Belec, Golnik št. 25 5817
zaposlitve
Takoj zaposlimo žensko za gospodinjska dela, tudi upokojenko. Lahko tudi žensko, katera dela na izmeno. Nudimo stanovanje in hrano. Zelo dobri pogoji. Naslov oddati pod šifro »Pridna in poštena« v oglasni oddelek. 5806
Prevzamem vsa ZIDARSKA DE^ LA. Mehmed Jašeraj, C. na Klanec 18, tel. 21-405, Kranj 5818
Iščem žensko ali dobro družino, ki bi prevzela v CELOTNO OSKRBO 2 leti starega fantka za dobo enega leta. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Ljubitelji otrok« 5819 f VARSTVO za 19-mesečno hčerko iščem z decembrom letos, najraje na našem domu v novem naselju Planina, Vrečkova ul. 3/1, Kranj. Prosimo, da se zaradi dogovora zglasite osebno pri Trbovič, Šorlijeva 25 (naselje Vodovorni stolp) vsak dan popoldne razen srede ali po telefonu na št. 21-783 5821
Za pet dni tedensko iščemo dopoldansko VARSTVO za 16 mesecev starega fantka, po možnosti v bližini
Vodovodnega stolpa. Javite se na naslov: Jakše, Kebetova 18, Kranj ali po tel. št. 22-426 5820
Iščem INŠTRUKTORJA matematike za visoke šole. Naslov v oglasnem oddelku. 5822
FINOMEHANIK išče honorarno zaposlitev. Voznik B kategorije. Tone Malnar, Planina 3, Kranj 5823
obvestila
BOGATA IZBIRA KRIZANTEM ZA PRVI NOVEMBER! Vzgajamo več sort velikocvetnih krizantem, pajkovcev, marjetk in lončnih krizantem. Opozarjamo zlasti na pajkovce in marjetke, ki so zaradi tr-pežnosti, lepih barv in oblik v vrtnarsko razvitih deželah že dolgo cenjeno cvetje, pri nas pa so se začele šele uveljavljati. Prodajati smo začeli 20. oktobra. Ing. MARJAN GOMZI, Podbrezje 58 5742
SHELLOVA ČRPALKA MLEČNI K, 14 km od Ljubelja proti Celovcu, naredi v 1 dnevu zaščito avto podvozja (premaz). Vsak dan, razen nedelje od 7. do 19. ure. 5743
ANSAMBEL - TRIO narodno-zabavne glasbe s pevcem še prost za silvestrovanje. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Silvester — 75« ali telefon 26-713 5807
TAPISOM, ITISON in PREPROGE strojno kvalitetno kemično očistim na domu. Informacije po telefonu 21-939 5808
posesti
Prodam komplet dvosobno STANOVANJE z nekaj vrta v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 5804
Obrtniki - zdomci! LOKAL 30 kv. m s skladiščem 70 kv. m ter tro-sobno STANOVANJE 100 kv. m, vse vseljivo v centru Kranja, prodamo. Informacije: Marenčič Janez, Kranj, Ulica Mladinskih brigad 4, tel. 22-004 5805
ostalo
TEHNIK srednjih let iščem preprosto dekle za skupno življenje. Imam dom in avto, čaka te veliko bogastvo, zanimivo ti bo. Ponudbe pod »Lepa prihodnost« 5812
prireditve
PLES vsako soboto ob 20. uri v Tržiču (TVD Partizan). Igra skupina PETO KOLO z JANKOM RO-PRETOM. 5809
DOM JLA priredi v soboto, 25. 10. 1975, ob 20. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. 5810
V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES. LIGHT SHOW. Igra ansambel JEVŠEK. 5811
MA ŽELEZNIKI prireja v soboto, 25. 10. 1975, ob 20. uri PLES. Igra ansambel NOCTURNO, poje Sonja Gabršček. 5824
OO ZSMS PODBREZJE prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Nastopa skupina DAR, uspešna na SLOVENSKI ROČK SELEKCIJI »m« 75. Vabljeni! 5825
loterija
	c		c
g.	■5	£	■5
	i?:		a,*:
	S -*		C h*
JI _F 't c	"S —	X C	■o o to .t; s-2
l. C		u 3	c o
T. X	* T3	X	« "C
00	20	75864	1.000
30	20	295254	10.000
48120	600		
67280	600	25	20
21750	800	55	30
80680	1.000	705	100
169470	5.000	1695	300
242480	5.000	78975	600
289040	5.000	62815	1.000
342620	5.000	79085	1.000
		239585	5.000
1	10		
17181	800	6	10
49741	800	29196	600
		16796	800
32	30		
612	80	77	20
35092	600	28737	600
102712	5.000	97097	600
320892	10.000	16467	800
531242	150.000	29137	800
		04327	1.000
33	40	77477	1.000
51583	800		
460753	5.000	28	50
476593	10.000	858	60
488743	10.000	94368	600
290723	10.000	72708	800
04	30	49	20
24	40	50089	600
384	60	76189	600
344	80	71139	800
0934	200	31719	1.000
2044	500	30589	1.000
21504	800	090599	5.000
Petek, 24. oktobra 1975
Umrla v bolnišnici
V ponedeljek, 20. oktobra, je v bolnici ljubljanske Poliklinike umrla za posledicami prometne nesreče Ana Maček (roj. 1920) iz Milj. Nesreča se je pripetila 14. oktobra zjutraj na cesti med Miljami in Britofom, ko je Mačkovo na kolesu zadel z osebnim avtomobilom voznik Zdravko Žagar (roj. 1955) z Visokega.
Zapeljal s ceste
V ponedeljek, 20. oktobra, nekaj po polnoči se je na regionalni cesti v Dolenji vasi pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Tušek (roj. 1958) iz Rovt je peljal od Bukovice proti Dolenji vasi; ko je pripeljal v ostri pregledni ovinek, zaradi neprimerne hitrosti avtomobila ni več obvladal in je zapeljal s ceste ter trčil v drevo. V avtomobilu sta bila huje ranjena sopotnika Lenart Potočnik (roj. 1949) iz Rovt in Polonca Jelene (roj. 1959) z Golice, lažje pa sta bila ranjena voznik in pa sopotnik Cveto Dolenc (roj. 1955).'Škode na vozilu je za 20.000 din.
Prehiteval v »škarje«
V ponedeljek, 20. oktobra, ob 10.20 se je na cesti prvega reda med Vrbo in Žirovnico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Rodoljub Džukič (roj. 1937) z Jesenic je vozil proti Žirovnici in v desnem preglednem ovinku dohitel tovornjak ter ga pričel prehitevati. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal na mopedu Alojzij Šiška (roj. 1930) iz Radovljice. Mopedist je prisebno zavil s ceste na travnik, da ne bi čelno trčil v avtomobil in padel, voznik Džukič pa je ostro zavil pred prehitevani tovornjak, pri tem pa ga je zaneslo s ceste. Prevrnil se je in udaril ob drevo. V nesreči je voznik Šiška dobil le nekaj odrgnin, na vozilih pa je škode za 30.000 din.
Slabe zavore
V torek, 21. oktobra, popoldne se je na cesti tretjega reda med Zapužami in Otokom pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Janez Mali (roj. 1959) iz Rodin se je peljal na kolesu s pokvarjenimi zavorami. Zato ni mogel ustaviti za avtomobilom Bogomira Svetine (roj. 1937) z Jesenic, ki je pred njim ustavil na cesti. Trčil je vanj in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico.
Nezgoda kolesarja
V sredo, 22. oktobra, dopoldne se je v križišču ceste tretjega reda Prebačevo - Voklo in Voklo - Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Kalan (roj. 1946) je peljal od Prebačevega proti Vogljam. V križišču sta mu z neprednostne ceste pripeljala pred vozilo dva kolesarja. Voznik je zaviral in odvil v desno, da bi se trčenju izognil, vendar je kljub temu 7-letni Silvo Rozman iz Vogelj s krmilom kolesa podrsal po Kala-novem avtomobilu in zaradi tega padel ter si pretresel možgane.       L. M.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je za vedno zapustila draga mama
Cecilija Žibert
V prerani grob smo jo položili 15. 10. 1975 na pokopališče v Križah. Iskreno se zahvaljujem dr. Robiču za njegovo prizadevanje med boleznijo. Lepo se zahvaljujem vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in vence in mi izrazili sožalje. Zahvaljujem se organizaciji ZB Križe, sindikalni organizaciji KOGP Kranj, g. župniku in pevskemu zboru v Križah.
Žalujoči: sin Jože z družino.
Križe, 20. oktobra 1975
Slabši pogoji vožnje
Marsikateri voznik se šele takrat zave, da z jesenjo in zimo ceste spremene svoje lastnosti, ko njegovo vozilo nemočno zapleše po spolzkem cestišču. Po izkušnjah pa vedo vozniki motornih vozil, da ni cestišče spolzko le ob poledici; gume ne »prijemajo« tako kot bi si želeli tudi na mokri cesti, ob prvih kapljah dežja, ko se voda in nesnaga na cesti ter ostanki gum in maščob spremene v spolzko snov in pa seveda ob nalivu, ko zastaja na cestni površini bolj ali manj debela plast vode. Prav tako nevarni so odseki, kjer vozila s stranskih cest nanašajo blato na asfaltno ali betonsko vozišče. Tudi tam, kjer cesta pelje skozi listnat gozd, se na cestišču nabere plast listja, ki ob dežju postane prava drsalnica. Ob dnevih, ko se termometer nizko spušča, pa se tanka plast vlage na cesti spremeni v poledico: to se kaj rado zgodi na mostovih, viaduktih in v predorih.
Vozniki, vajeni, da jih vozilo varno pelje po suhi cesti,, se ob prvem jesenskem deževju takoj ne morejo prilagoditi drugačnim voznim razmeram. Šele bolj ali manj močno zanašanje na mokri in spolzki cesti ali celo malo hujše vrtenje na poledenelem vozišču kakega mostu, ki se bolj ali manj srečno konča, dokončno opozori voznike motornih vozil, da je treba malce zrahljati pritisk na pedalu za plin. Previden voznik tudi ne bo na cesti, za katero sumi, da je spolzka, sunkovito zaviral, nenadoma odvzemal plin ali spelje-val bolj »športno«.
Ob močnem deževju, megli in sploh slabši vidljivosti je potrebno tudi ob belem dnevu prižgati kratke luči; večina voznikov se zaveda, da so pozicijske luči pri slabi vidljivosti toliko kot nič. S prižganimi lučmi sicer ne bodo predrli megle in si povečali preglednost na cesti, vendar pa bodo le na ta način dokaj pravočasno opozorili nase druge udeležence v prometu in S tem povečali svojo varnost. Če smo že pri varnosti, omenimo še malenkosti, ki lahko v slabših pogojih vožnje v jeseni in zimi pošteno zagrene vožnjo, če pomanjkljivosti ne opazimo pravočasno. Slabe brisalce stekel zamenjamo, prav tako slabe gumijaste tesnilce na oknih, pregledamo rezervne žarnice in kar je še posebej važno — gume. Le gume z dobrim profilom so varne. Ce nimamo univerzalnega profila, se pozanimajmo v trgovinah tudi za zimske gume ali za verige. Dobro je preveriti tudi gretje v avtomobilu, saj je vožnja v avtomobilu s pokvarjenim gretjem hudo zoprna. L. M.
Sporočamo žalostno vest, da naju je po krat ki in hudi bolezni zapustila žena in mami
Pavla Rozman
roj. Šteble
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 25. K). |f)75, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Šenčurju. Žalujoči: mož Ludvik, hčerka Dragica in drugo sorodstvo Šenčur, 2'.i. oktobra 1975
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata m
strica
Slavka Veternika
Mežnarjevega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu počastili in spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni Tončki Ziherl za nesebično pomoč, gasilcem PGD Bitnje, Zabnica in Sava, tov. Staretu za ganljive besede ob grobu. Pevcem za poslednje slovo, g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Za vso pomoč in sočustvovanje še enkrat vsem iskrena hvala
Žalujoči: žena Pavla, sin Ivan, hči Marija, nečakinja Tončka z družinami ter ostalo sorodstvo.
Sp. Bitnje, 16. oktobra 1975
ZAHVALA
Ob težk; izgubi, ko nas je nepričakovano v 66. letu starosti zapustil naš skrbni mož, ata, stari ata, tast, brat in stric
Miha Gašpirc
Pogačarjev ata
Ob težkih trenutkih se najlepše zahvaljujemo požrtvovalnim sosedom, sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh, izrekli sožalje in ga v velikem številu spremili v njegov prerani grob. Posebno zahvalo šhno dolžni izreči č. duhovščini iz Cerkelj in kolektivu Ikos. Najlepše se zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje in vence. •
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sinovi Martin, Ciril, Franc z družinami, sestra in bratje ter ostalo sorodstvo.
Pšenična polica, Sp. Brnik, Mavčiče, Češnjevek, Šenčur, Kanada, 22. oktobra 1975
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 61. letu mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož in skrbni oče
Anton Jerman
Smoletov ata
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in sovaščanom za vso pomoč. Hvala tudi sorodnikom, gasilcem, zvezi borcev, Lojzetu Jermanu, Primožu Cankarju za poslovilne besede. Hvala učencem 8.a razreda, Aerodromu Brnik, častiti duhovščini za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala za darovane vence m cvetje, za izrečena sožalja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi
zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Tone, Janez in Jernej Repnje, 15. oktobra 1975
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice ter
sestre in tete
Cilke Klemenčič
roj. Potočnik
se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji darovali toliko cvetja ter jo spremili na meno zadnjo pot, iskrena hvala. Posebno zahvalo srno dolžni Internemu oddelku Bolnice Jesenice U> dr. Kuharju. Najlepša hvala tudi g. župniku za obred m govor ter pevcem, ki so ji lepo zapeli v slovo.
NJENI
Poljšica, Ovsiše, Ljubljana, 20. oktobra 1975
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, nepričakovano, V 36. letu starosti, nas je /.apu stil naš dragi sin, brat in Utrle
Jože Koželj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Sava Kranj za govor in petje, tovarni Iskra in tovarni Slove) ijales, Sora Medvode ter ostalim, ki so ga spremili v tako velikem številu, mu poklonili toliko vencev in cvetja in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu iz Smlednika za opravljeni pogrebni obred
Žalujoči: oče, mati, brata, sestre, tele in ostalo sorodstvo.
Hraše, Zbilje, Praše, Seničica, Dragočajna, Ljubljana, Maribor. 22.oktobra 1975
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage ljubljene žene, mame, stare mame. sest re in tete
Marije Zupan
roj. Zgonc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani med njeno boleznijo in nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo doktorjem in ostalemu osebju bolnice Goluik> oddelek 100 — 300 za izredno pomoč in skrb v zadnjih trenutkih njene hude bolezni. Zahvaljujemo se tov. Janezu Kosterju za tople poslovilne besede ob grobu in g. župniku za obred ter pevcem upokojencem iz Kranja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem ter vsem, ki so počastili njen spomin, ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivoma Iskre in Instituta Golnik ter Podakarjevim, Košnikovim, Gregorčevim in Mehletovim.
Žalujoči: mož Janez, hčerki, sinova z družinami in drugo sorodst vo.
Trstenik, Kranj, Hotemaže, Dolenja vas, Turjak, Logatec, 22. oktobra 1975
Milan Čadež:
Morda v II. zvezno
ligo
Ker je iz dnevnega časopisja razvidno, da je TKS Ljubljana zavr-a prošnjo o financiranju košarkarskega kluba Ilirija za nastopanje v bl'šj^ zvezni ligi, in ker se obeta reorganizacija tudi tekmovanja v repu-Milan ^C^d ^°^arkarsk^        smo za današnjega sogovornika izbrali . Milan Cadež že šesto leto uspešno opravlja tajniške naloge pri K K ior    V    anJ> sedem let je bil tudi igralec članskega moštva, sedaj pa j&ra y moštvu letošnjega gorenjskega prvaka JKran j 75. Pri TKS Kranj, z.aP°s^en' Pa Je referent kranjskega tekmovalnega športa. Kako ste zadovoljni z uvrstitvijo članskega moštva? n » »Glede na kvaliteto slovenske košarke je drugo mesto Hi        ^anskega moštva več kot zadovoljivo. Izstopala je koft^aJ,k* ^e 8 Prvim mestom dokazala, da se z rutino in dobro k ,arko da doseči veliko. Zato bo, čeprav smo letos kranjsko s« a?H° rePrezentirali v vseh ligah z desetimi ekipami, treba fie vehko dela in nalog.«
V slovenski košarki se za novo sezono v elitni članski ligi pripravlja e°rganizacijatekmovanja. In kakšna naj bi bila?
j.*"elegati medobčinskih košarkarskih zvez so KZ Slovenije že 1 Predlog, naj bi se tekmovanje v 1 A desetčlanski ligi pričelo na^e8eCa JanuarJa v telovadnicah. Po mojem mnenju bi bil ta na tekmovanja velika pridobitev za slovensko košarko _ hi 'n Ce DO KZ Slovenije na novembrski skupščini ta tl jr{°8 sprejela, se za slovensko košarko obetajo boljši časi, pa l«ai kvaliteta se bo še bolj dvignila.«
na t T ^e ^KS Ljubljana odbila prošnjo KK Iliriji glede financiranja se °PanJa v. drugi zvezni ligi in če Ilirija ne najde drug vir sredstev, bi Vai^o°-rugo ligo uvrstil prav Triglav. Kakšne so torej možnosti trigla-
v 1^°Jem mnenju bi bil nesmisel, da Ilirija ne bi nastopila
z ^^Koligaškem tekmovanju. To je namreč moštvo velikih Dil°K °8*** ^e Pa 8e to *e ne ^° z8°dilo in, če bo Triglav le nasto-j ,'. "° na& edini cilj v ligi se obdržati. To je naša nekajletna m da merimo moči v drugoligaški konkurenci. Tudi mi bomo t Ja" Prositi za pomoč pristojne. Kako pa bodo odločili, pa
V ašanJe raJe pustimo odprto.« vj Veliko »čejev« je glede nastopa košarkarjev gorenjske metropole nrugi zvezni ligi. Škoda bi bilo zanje, da v njej ne bi tudi tekmovali.
D. Humer
Red in disciplino v športno dejavnost
Vsi klubi ŠD Triglav Kranj morajo do 10. novembra 1975 izdelati poročilo o devetmesečni aktivnosti in finančni realizaciji svojih programov — v enem tednu morajo izvršnemu odboru dostaviti svoje pripombe na kriterije za delitev sredstev za leto 1976 — do konca leta se morajo v vseh klubih Triglava formirati aktivi komunistov — za dan republike plakete »Borisa Ruči-gaja« zaslužnim športnikom in športnim delavcem.
Kranj, 22. oktobra 1975 - Na današnji izredno plodni seji izvršnega odbora športnega društva Triglav, ki ga vodi Aci Pu-har, je bilo sprejetih nekaj pomembnih sklepov, ki zadevajo vseh   13   klubov  Triglava: na enotnih obrazcih morajo prikazati   9-mesečno   poslovanje in opisati   celotno   aktivnost; do 3.   novembra  morajo dostaviti svoje pripombe glede kriterijev delitve sredstev dotacij za financiranje dejavnosti v letu 1976. Izvršni odbor je nadalje obravnaval informacijo o pripravah na ustanovitev občinske zveze telesnokulturnih organizacij ter sprejel stališče, da morata tako predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ObZTKO kot tudi njen statut prej v temeljito javno razpravo po vseh klubih ŠD Triglav. Podan je bil predlog, da se s tem v zvezi prek našega časopisa odpre polemika.
V vseh športnih društvih in klubih v občini Kranj, v katerih delujejo najmanj trije člani ZK (tekmovalci in športni delavci), se bodo osnovali aktivi komuni-
stov, ki jih bodo vodili izvoljeni sekretarji. Sekretarji aktivov ter komunisti v telesnokulturni skupnosti, v IO ŠD Triglav in v IO ŠD Sava pa bodo tvorili občinski aktiv ZK športnikov in športnih delavcev, ki naj postane usmerjevalec mladih v športu. Vzpostavitev reda in discipline v športih bo ena izmed prvenstvenih nalog aktiva.
Telesnokulturna skupnost namerava uvesti letna priznanja zaslužnim športnikom in športnim delavcem v obliki podeljevanja plaket »Borisa Ručigaja« ob dnevu republike. Informacija je bila z zadovoljstvom vzeta na znanje. IO upa, da tehnične težave ne bi onemogočile letošnjih prvih podelitev priznanj.
Kegljaški klub, ki ima zaradi dotrajanih naprav neregistrirano kegljišče, mora v novembru postaviti popolnoma nove steze, ali pa letos sploh ne bo mogel tekmovati »na domačem terenu«. Ta obnovitvena dela bodo stala 100.000 din, ki pa jih klubska blagajna ne premore. Izvršni odbor se je obvezal, da bo pri odgovornih na občini in pri sindikatih pokrenil vse, da se ta sredstva pravočasno pridobe in uredijo kegljaške naprave.
Zaradi slabe udeležbe članov Triglava na zadnjem krosu, ki ga je organizirala TKS Kranj, je predsednik društva izrekel ostro grajo vsem klubom, ki od »občine sredstva samo terjajo, občinskih manifestacij se pa ne udeležujejo, pa čeprav bi bila udeležba ravno na tem krosu lahko še kako uspešen trening za večino športnikov naših klubov«.
I. S.
gorenjska nogometna liga
Preddvor se bliža vrhu
gorenjska rokometna liga
Zmagoslavje Resnice v Radovljici
(j> . k°lu. nogometnega prvenstva prr^Js^e v I. razredu pri članih je UžU        na domačem igrišču zabe-
razredu pri Članih je -omačem igrišču zabe-§e. .z.mago, vodeče Primskovo pa si ulrJUje položaj na vrhu.
: Britof 3:5, 2, Podbrezje : : Jezero 3:3, PrimJT : ^rmtavec 3:2, Reteče : toč? ° 1:2- V°di Primskovo s 15 ianvV?1 pred Preddvorom 13, Trbo-jami D itd.
N Mladinska liga - A skupina: leti0 : T.ržič 7:2, Bled : Bohinj 4:1,
Rezultati: Plamen Umarji ; Preddvor 1 kondor 3:0, Kokrica lrb°je  : Grint
tan i-2 Pred J
Ulj
Alples 2:1, Jesenice : Koro-i vodi Naklo s 14 točkami esenicami 7, Tržičem 6 itd.
Pionirska liga - A skupina: LTH : Bled 0:0, Alples : Lesce 4:0, Bohinj : Jesenice 0:1, Šenčur : Medvode A 6:1, Sava B : Medvode B 4:2. Vodi LTH, ki ima 11 točk, pred Bledom 9, Jesenicami 8 itd.
B skupina: Šenčur : Medvode 4:1, Sava : Alpina 10:0, Filmarji : Trboje 1:2, Primskovo : Preddvor 9:1; vodi Sava z 12 točkami, sledi Šenčur 10, Primskovo 9 itd.
B skupina: Sava : Tržič 4:1, Kondor : Triglav 1:9, Primskovo : Naklo 5:1, Podbrezje : Alpina 2:1, Preddvor : Korotan 0:4. Vodi Sava s 15 točkami pred Triglavom, ki jih ima 11, in Tržičem z 10 točkami. P. Novak
visoka zmaga Preddvorčank
ro^^dmem kolu ljubljanske conske
-..te lige so mlade rokometa-fal„ Freddvora zabeležile katastrofo zrr>ago
javile ekip
v«J*   zabeležil  pomembno zmago
v Kranju* nad ekipo e Šeširja so brez težav
(4 16), Sešir : Slovan B 11:6 v7r()), Šentvid : Olimpija B 10:14 (4:8), ETA : Škofljica 10:0 b. b.
ravile ekipo Slovana B, Alples B
upanju z ekipo Mokerca ,lU Ul:3), Sava B
B Mokers Preddvor 9:33
Zaključek
sezone ixa plastiki
Sezona tekmovanj na platnih smučarskih skakal-jjlcah v Jugoslaviji bo v ne-~JelJo zaključena s tekmo-yaJVJem na 50-metrski ska-Ja«nici na Gorenji Savi v £ranju. Tu bo ob 10. uri P°'etno prvenstvo Sloveni-v. *a starejše in mlajše mladce in meddruštveno te-*fnovanje za člane. Nasto-bo okoli 80 skakalcev * Jseh slovenskih klubov. Pionirji so zaključili se-°no preteklo nedeljo v Lo-*atcu, kjer je bilo poletno |*rven8tvo   za   starejše in j^ajše pionirje. Na tej pri-i^uitvi se je najbolj izkazal ^•"anjcan Leon Bevc, ki je b*v°jil naslov slovenskega J.^aka v kategoriji starej-a Pionirjev. J-L
Lestvica: ETA
Preddvor Olimpija B Tržič Šešir Šentvid Mokerc Alples B Slovan B Škofljica Sava B
6 6 0 0
6 5 0 1
7 5 0
6 5 0
7 4 7 3
6 2
7 2 6 1 6 1
0 6 0 5
6 0 0 6
113: 63 12 124: 64 10 120: 97 10
92: 73
91: 83
87: 88
78: 91 110:124
61: 92
76:102
61: 92
J. Kuhar
10 8 7 B 4 2 1 0
Besničani in kranjski Veterani so v sedmem kolu prve gorenjske rokometne lige osvojili pomembne točke v Radovljici oziroma v Kranjski gori. Oboji so namreč svoja nasprotnika premagali v gosteh. V preostalih treh srečanjih pa so favorizirana moštva le s težavo odpravili svoje nasprotnike, le Tržič B je imel lahko delo v Cerkljah.
KR. GORA : VETERANI 20:21 Kranjska gora, igrišče OŠ, Kr. gora : Veterani 20:21 (9:10), sodnika Benegalija, Srečnik (oba Duplje).
Veterani so le v gosteh spravili na kolena solidno moštvo domačinov, ki vse do tega srečanja doma še ni predalo točk. V obeh delih igre sta bili moštvi enakovredni, saj sta se stalno menjavali v vodstvu. Na koncu pa so več sreče imeli gostje in zasluženo osvojili dve pomembni točki.
RADOVLJICA : BESNICA 15:23
Radovljica, igrišče ŠD, Radovljica : Besnica 15:23 (9:13), sodnika Humer (Podbrezje), Kužel (Škofja Loka).
Domačini so sicer prvi povedli, in to iz sedemmetrovke. To je bilo tudi njihovo edino vodstvo. Besničani so tokrat zaigrali premišljeno in zlahka premagali slabe domačine, ki so sicer poskušali vse, da bi rezultat obrnili v svojo korist, toda s tako igro kot so jo pokazali, jim to ni uspelo. Zmaga gostov je več kot zaslužena, saj 80 ves čas vedeli, kaj hočejo.
^Ljubljanska conska rokometna liga-sever
Pretep v Dupljah
ŽABNICA : GOR. SEJEM 15:17 Žabnica. igrišče ŠD, Zabnica Gorenjski sejem 15:17 (7:9), sodnik Vidmar (Kranj).
Domačini so se v obeh delih srečanja odlično upirali vodilnemu na lestvici Gorenjskemu sejmu. Čeprav je bil izid ves čas tekme na tesnem, je zmaga na koncu le pripadla fovoritu.
STORŽIC : ALPLES B 25:23 Golnik, igrišče ŠD, Storžič : Alples B 25:23 (12:10), sodnika Zupan, Kramar (oba Kranj).
Tudi Golničani, ki so pred tekmo mislili, da bodo zlahka obračunali z gosti, so se morali krepko potruditi, da sta točki ostali doma. Mladi igralci Alplesa B so jim bili namreč enakovreden nasprotnik in tudi obraten rezultat ne bi bil presenečenje.
KRVAVEC : TRZlC B 18:30 Cerklje,   igrišče  OŠ  D. Jenko, Krvavec   :  Tržič  B  18:30 (9:15), sodnika Udir (Besnica), Celar (Škofja Loka).
Mlado moštvo Tržiča B je bilo tokrat premočan nasprotnik za domačine. 2e sam rezultat nam pove, da so Cerkljanci tokrat naleteli na izredno razpoloženega nasprotnika, ki je bil v vseh pogledih rokometne igre več kot boljši. i
Lestvica: Gor. sejem Tržič B Veterani Kr. gora Zabnica Storžič Besnica Radovljica Alples B Krvavec
Šola sedenja
Gibanje vpliva na zdrav razvoj osebnosti, praksa pa kaže, da učence že v šolah pesti gibalno siromaštvo, prav v obdobju, ko bi z gibanjem in športom morali izoblikovati pravilen razvoj, držo in lepo postavo.
Učenci gimnazij presede v šolah 6 — 7 ur, tri ure pri pisanju nalog in učenju. Tako presede skoraj 80 % ali štiri petine budnega časa.
Pri sedenju in pomanjkanju svežega zraka se pojavljajo znani spremni pojavi. Notranji organi se slabo razvijajo, prav tako mišice in okostje, pojavljajo se okrogla poveše-na ramena, ozke prsi in druge motnje v drži, ki jih iz leta v leto ugotavljajo šolski zdravniki.
Dolgotrajno sedenje povzroča slabitev srca, ožilja in živčevja. Znano je, da gibanje ugodno vpliva na prekrvavi-tev in preskrbo možganske skorje, s tem pa tudi na njeno zmogljivost. Možgani postanejo bolj plastični in dojemljivi za novo. Med gibalno in miselno dejavnostjo mora biti skladnost. Gre za ugoden učinek gibanja na pomnenje in mišljenje. Dolgotrajno sedenje slabša pogoje za učenje.
Pod vplivom trajnega sedenja se v šolskih klopeh pojavlja težnja po gibanju, ki pa jo učitelji moramo pogasiti z raznimi krotilnimi ukrepi. Učence začne razjedati dolgočasje, ne pritegne jih več ne zanimiva snov, ne nazorno predavanje.
Tudi ure šolske vadbe ne zadoščajo in ne poteše gibalne lakote, saj so učenci največkrat obremenjeni s skrbmi, čas namenjen vadbi pa prav tako ne more odpraviti kvarnih posledic sedenja, niti ne more učencev dovolj sprostiti.
Samo v preostalem delu budnega dne ali ob koncu tedna so učenci lahko bolj aktivni. Vendar tudi v tem času mnogi ne dosežejo nujnega dnevnega ali tedenskega gibalnega obroka — gibalnega minimuma. Gibljejo se le toliko, kolikor se morajo na poti v šolo ali do avtobusa.
Zanimivo je, da je pri učencih, ki so bolj oddaljeni od šole in se več gibljejo, manj obolenj in manj izostajajo od pouka, kot pri onih, ki prihajajo v šolo iz neposredne bližine.
Do gibalnega režima svojih otrok postajajo vse bolj pozorni tudi starši. Želeli bi, da bi šole organizirale dodatne aktivnosti, ali da bi beseda športnega pedagoga usmerila njihovo hčer in sina na piano, na zrak, da bi si pridobila novih moči.
Šolske oblasti in načrtovalci pouka bi morali bolj upoštevati gibalne potrebe učencev in zakonitosti njihovega razvoja, tako da bi si v pravilnem in zdravem zaporedju sledili pouk, učenje in gibanje.
Vedeti moramo, da je mogoče pomanjkljivosti v znanju iz mladosti nadoknaditi v zrelosti, ne moremo pa več učinkovito odpraviti napak v drži in postavi, ki so bile izoblikovane že v mladosti.
Jože Ažman
7	7	0	0	188:119	14
7	5	0	2	178:183	10
7	5	0	2	158:164	10
7	4	0	3	153:133	8
7	3	1	3	119:112	7
7	3	0	4	147:155	6
7	3	0	4	145:171	6
7	2	1	4	156:161	5
7	a	0	5	159:177	4
7	0	0	7	137:185	0
V 7. kolu ljubljanske conske rokometne lige — sever je bilo največje presenečenje poraz Dupelj na domačem igrišču v igri z ekipo Preddvora. Zaradi incidenta po tekmi je igrišče v Dupljah suspendirano. Koliko časa bo zaprto, bo odločila tekmovalna komisija v Ljubljani.
Kokometaši Save so spet zabeležili pomembno zmago, tokrat nad ekipo Jeseni«. Kokometaši Alplesa so doživeli poraz v Ljubljani, tokrat proti ekipi Prul in so s prvega mesta v drugem kolu zdrsnili na osmo mesto Kokometaši Križ nadaljujejo z zmagami in so do sedaj edina neporažena ekipa.
Rezultati: Kamnik Škofljica 2419  (11:8),  Prule   :   Alples 24:22
(10:11), Sava Jesenice 28:19 (15:10), Mokerc : Slovan B 21:10 (8:7), Olimpija : Križe 25:27 (10:14), Duplje : Preddvor 23:25 (10:15).
Lestvica
Križe
Mokerc
Sava
Kamnik
Duplje
Prule
Olimpija
Alples
Jesenice
Preddvor
Slovan B
Škofljica
7
6 0 6 0
0 0 1
0 0
1
2 1 1 1 0 6 0 0'7
165:123 14 177:118 12 170:125 12 147:129 171:153 128:146 169:190 136:136 159:176 150:175 113:176 133:190
J. Kuhar
10 8 7 6 5 5 3 2 0
SPET VISOKA ZMAGA ŠEŠIRJA B
V drugi gorenjski ligi so Ločani spet nasuli točo golov nasprotniku. Seširju B se namreč pozna, da resno dela in da za njegove nasprotnike ni milosti, saj vsako tekmo vzamejo zelo resno in ne poznajo podcenjevanja. To je tudi prav, saj se le tako kali moštvo za nadaljnje tekmovanje. V tem kolu so vzeli na piko Radovljico B, ki pa jim ni bila dorasel nasprotnik. V mestnem derbiju so Hujanci dobili točki v igri s Savo B, Križani B pa z Zabnico B.
Izidi: Križe B : Radovljica B 29:21 (15:11) — zaostalo srečanje — Huje : Sava B 24:15 (11:7), Zabnica B : Križe B 16:25 (4:12), Radovljica B : Šešir B 40:24 (7:18).
D. Humer
Duplje : Preddvor 23:25
Duplje, igrišče TVD Partizana, sodnika Teran (Tržič) in Pičulin (Kranj), gledalcev 150.
DUPLJE: Ribnikar, Rakovec F. 1, Grašič F. 3, Klančnik, Kuhar 7, Benegalija 1, Toporš 1, Srečnik 3, Fajdiga 6, Konjar 1, Rozman, Boncelj.
PREDDVOR: Krive B., Štefe M. 1, Nič S. 1, Košar, Polak, Arnež 1, Nič M. 5, Krive V. 4, Šavs 2, Mehle4, Vidic 7.
Rokometaši Dupelj so nepričakovano, toda povsem zasluženo izgubili srečanje. Poraz Dupelj predstavlja veliko presenečenje, saj Preddvorčani do sedaj niso pokazali dosti in so bili predzadnji. Prvi so povedli Preddvorčani, nato so Dup-ljanci izenačili rezultat ter povedli z rezultatom 2:1, gostje pa so izenačili rezultat na 6:6, ob polčasu pa so vodili kar s petimi goli prednosti.
Tudi v drugem polčasu so Preddvorčani bili boljši nasprotnik. Dup-ljanci so zastreljali kar seden sedemmetrovk. J. Kuhar
Kranj — Zakaj v popoldanskem času zmanjkuje mleka in kruha v trgovinah - težave potrošnikov - mnenja trgovcev - dogovor med trgovino in pekarno — dežurna prodajalna
»Ker sem samec, brez gospodinjske pomočnice, s službo dopoldne in rad v zgodnjem popoldnevu počijem, se približno ob petih, pol šestih odpravim po »svoj« liter mleka. Pogledam v Globus. Nič! V Delikatesi je le nekaj belih luž. V drugih samostrežnih trgovinah so zaboji prazni. Vprašujem, zakaj ni mleka in prijazne prodajalke mi ponujajo alpskega. Ker ga ne maram, ostanem praznin rok. Nič ne pomaga, priti bi moral prej, čeprav je trgovina odprta do devetnajste ali celo do dvajsete ure.«
To je odlomek iz pisma, ki ga je v naše uredništvo poslal Marjan Štempihar iz Kranja in v katerem podrobno opisuje težave z nakupom mleka. Ker to ni samo njegov problem, ampak je najbrž problem številnih Kranjčanov, smo se odločili o njem spregovoriti nekoliko širše. Obenem pa smo sklenili, da bomo
pogledali tudi, kakšna je preskrba s kruhom. S fotorepoterjem sva v petek popoldne, 17. oktobra, obiskala več kranjskih trgovin. Povsod so bile police za kruh prazne, v hladilniku pa le še alpsko mleko in tu in tam kozarček jogurta. Kakšne težave imajo pri nakupu teh dveh osnovnih živil, sva povprašala kupce. O vzrokih za prazne police pa prodajalce.
»Živila največkrat kupujem v Merkatorjevi poslovalnici v nebotičniku spotoma, ko grem iz službe. Tam kupim tudi mleko in kruh. V samopostrežbi v našem naselju pa kupujem ob koncu tedna. Vendar z nakupom pogosto nisem zadovoljna. Zlasti v soboto zjutraj dolgo ni svežega kruha in žemelj. Ce pa žemlje že imajo, se zgodi, da dobim poleg dveh svežih eno staro. Zakaj ne pridem kasneje, ko že imajo svež kruh? To je navadno opoldne, ko kuham kosilo, popoldne pa tako kruha kot mleka največkrat zmanjka. In to ob koncu tedna, ko je treba živila nabaviti za dva dni.«
Dana Klofutar iz Šorlijeve ulice v Kranju je kupovala v mar-ketu Živila v naselju Vodovodni
stolp II.
Med tako rekoč folklorne zanimivosti in znamenitosti naše krajine sodijo tudi obcestne reklamne table. Do zdaj sem se vozil mimo njih ne da bi si jih sploh temeljito ogledal, poslej pa sem vsakokrat premilo presunjen, ko jih opazujem.
Ob cesti od Kranja do Rateč ali Podkorena jih je okoli dvesto; ogromnih in miniaturnih, visečih in stoječih, naslonjenih in podprtih, izpranih in obtolčenih. Od sile pestro je naše obcestje, privlačno in enkratno, produkt našega bistrega uma, ki se globoko zaveda dolgoročnega pomena izvirne reklame. Brez rooms, zim-mer frei, bank, exchange office, Tikveš gnil, market, supermarket bi bilo naše obcestje naravnost osiromašeno, dolgočasno. Le predstavljajte si, da bi brez bla-gozvenečih mednarodnih označb ponujali neizrazite sobe, turi stične informacije, menjalnice, trgovine, gostilne itd. Kako neučinkovito!
V Naklem že vedo, kaj je dobra reklama, saj na nobeni tabli nimajo ene same slovenske besede z izjemo sobe in imena Naklo, kar pa bi konec koncev tudi že lahko ustrezno prevedli. Da bi mimovozečemu turističnemu potrošništvu natresli vso svojo obširno ponudbo, so kar malo po-krajšali: tur. inform. itd. Da pa ne bi učikovali preveč stereotip no, so eno izmed reklam postavili na avtobusno uto, jo malo nagnili in domislica zares mora vžgati.
V Podkorenu prestreljeno in k tlom hrepeneča tablo z napisom trgovina in nemškim podnazna-nilom občudujem, ker je pač edinstveno pristen primerek, da niti posebej ne omenjam Koren-
skega sedla, kjer se vse poslopje diči v tujkah, enako kot prehod Rateče, kjer se Kompas tudi ni izneveril milozvočnim Tourist shop in Bank. Kako pametno, kako lepo, kakšen enkraten sprejem v tujkah ljubeči deželi slo venski.
In tako naprej in nazaj, sami centri in exchangi ter offici, sama ljuba domačnost. Le v nekaj primerih so še vedno potrebni temeljitega poduka, ker jim številni zgledi prav nič ne povedo, obenem pa so očitno v hudem nasprotju z našim pojmovanjem in osvojeno psihologijo potrošnika, s posebnim ozirom na reklamo. Meni nič tebi nič so — na primer — na križišču v Lescah postavili samo Turistične informacije in kdove, če napis sploh kdo še razume, ko pa je do tja že temeljito osvojil Tourist information. Nekako staromodni so tudi v jeseniški Ljubljanski banki s svo jim enostavnim Banka. Zakaj vendarle ne gromeči Bank in udomačeni exchange? Bilo bi bolj fino, bolj zveneče in vabljivo.
Ze res, da so Ratečani izobesili le Mesnico in da imajo kljub pomanjkljivemu napisu v njej sosednjih Italijanov od pulta do vrat vsak dan, vendar je to, dragi moji, pogojeno z mnogimi drugi mi okoliščinami. Tako skromna in samo slovenska reklama je, le verjemite, enako kot nič, manj kot nič, kar nam verno dokazujejo vsi mojstri reklamnih tabel od Rateč do Kranja. Bistroumni so, iznajdljivi, do solz duhoviti, ko se gredo na tablah razne zamotane skrivalnice (ena črka gor, druga dol. tretja v kot itd.), ko se table očarljivo spogledujejo, medsebojno prekrivajo, ko jih obračajo zdaj proti belim oblakom zdaj proti črni zemlji, ko na njih navdušeno    eksperimentirajo z barvnimi odtenki, vžigajo v les in navsezadnje,    zvesti osnovnim resnicam učinkovite reklame, dobrohotno   dopuščajo,   da dobe table pridih izjemnosti tudi s sle dovi letečih kamnov, neviht, toč, prometnih    nesreč    in drugih naravnih katastrof
Teh lepih tabel še zlepa ne bodo odstranili in prav je tako. Vožnja po cesti zna biti tudi zelo dolgočasna, zato so lahko prav reklamne table vozniku osvežujoč in dobrodošel vir zabave in veselja. Le proučevati jih je treba
Marija Kogoj je doma v Tržiču. Ustavili smo jo v Globusu.
»Vsak petek ali v soboto z možem v Kranju nakupiva vse, kar čez teden potrebujemo za gospodinjstvo. Tudi mleko in kruh za soboto in nedeljo. Kruh večkrat le želiva kupiti, ker so police prazne. Z mlekom pa nimamo težav, ker pijemo le alpskega in ga je povsod skoraj vedno dovolj na zalogi. Kje dobimo kruh? Naslednje jutro je treba skočiti v tržiške trgovine. Zgodilo pa se je že, da smo bili prek nedelje brez njega.«
Frenk Štular je nakupoval v Globusu:
»Z nakupom mleka ni težav, ker ga dobimo v vasi pri kmetu Stanujem v Spodnjih Dupljah, ven dar z ženo redno nakupujeva v Kranju. Največ v Globusu. Dolgo sva tudi kruh kupovala v kranjskih poslovalnicah. Najlaže je bilo, ker sem ga vzel spotoma, ko sem šel popoldne i/, službe. Ce sem šel dOIĐOV bolj pozno, smo ostali brez kruha /al o ga sedaj žena nosi iz Tržiča, kjer je v službi, čeprav je prodajalna precej od rok.«
Alojza Ko/.je-ka sva srečala v Delikatesi. Želel je kupiti kruh.
»Hit sem že v Globusu,« je deial, »pa ga nisem dobil. Še v .mesnico' sem šel pogledat m druge samopo strežne trgovine in tudi v Delikatesi so police prazne. Kaže, da ne bom dobil niti koščka. Bo pa treba kaj bolj .gostega' skuhati za večerjo. Mislim, da bi vseh teh težav ne bilo, če bi bila ena prodajalna v Kranju dežurna in bi tudi popoldne dobila kruh i/, pekarne, če bi ga zmanjkalo Ljudje bi veoVli, kam na| se obrnejo in ne bi povpraševali po vseh samo-post rezimh.«
Albina Jančar je doma v Kranju in je nakupovala v Delikatesi.
»Imam zelo veliko družino — (i svojih otrok in še 0 rejenčkov — zato pojemo veliko mleka in kruha. Vsak dan kupim 7 do H litrov mleka in 5 do H kilogramov kruha. Za nakup poskrbijo otroci. Zjutraj prinesejo mleko in 2 kilograma .navadnega' belega, opoldne pa še domačega. Danes otrok ni bilo doma in nismo mogli kupiti kruha dopoldne, pa smo ostali brez. Mleko sem sicer dobila alpsko, a je zelo drago, kruha pa v nobeni trgovini ni. Pred leti, se mi zdi, je bila preskrba boljša, ko so bile v Kranju še specializirane prodajalne za kruh. Sedaj jih ni več, potrošniki pa ostajamo«praznih rok.«
imamo alpskega vedno na zalogi- P° kruh pa gremo večkrat prodajalke kar z vozičkom v pekarno, pa tudi nosile smo ga že. Vendar to ni rešitev. Najbrž bi morali preskrbo popoldne urediti z dogovorom s pekarno, da bi tudi popoldne dostavila kruh, če bi ga v prodajalni zmanjkalo.«
»Kaj naredite z mlekom m kruhom, ki ostane? Ga morate sami plačati?«
»Kruh, ki ostane, vrnemo pekarni, da ga posušijo in zmeljejo v drob-tine. Drobtine potem prodamo v naši prodajalni. Pri tem nimarno izgube. Vendar pa prevelikih količin drobtin nikakor ne bi mogli spravi" v promet in bi torej z veliku1" ostanki kruha delali izgubo.
Mleko damo v hladilnik in ga m0' goče nekaj prodamo zjutraj. Drugega vrnemo mlekarni. Plačajo nam P po polovični ceni, zato je riziko Pn večjih količinah kar precej veji* Razliko moramo pokriti iz dohodi trgovine.«
Kaj pa pravijo li    ^ trgovci? Kje so
vzroki, da kruha in mleka pogosto ni moč kupiti? Najprej sem se o tem pogovarjala z namestnico poslovodkinje v samopostrežbi Živila v naselju Vodovodni stolp II Marijo Zavašnik.
»Priznam, da v naši prodajalni kruha večkrat zmanjka, večkrat pa tudi ostane. Enako je z mlekom. Prodaja je namreč različna in je odvisna od datuma in celo od vremena. Najmanj kruha in mleka prodamo 15. v mesecu, ko je plačilni dan in še nekaj dni zatem. Ljudje gredo po večjih nakupih v Globus in druge trgovine v center mesta in tam kupijo tudi kruh in mleko. Čeprav v teh dneh naročimo tudi po KM) kg kruha in 50 litrov mleka manj, se zgodi, da nam obeh živil skoraj toliko ostane. Čimbolj pa gre proti koncu meseca, tem več kruha im mleka in ob tem manj drugih živil, prodamo. Veliko bolje gre kruh v prodajo tudi ob slabem   vremenu,   ker   vsak raje zavije v najbližjo prodajalno, da se mu ni treba močiti po dežju. Ker pa mleko in kruh naročamo dan poprej in nismo jasnovidci', da bi vedeli,, kakšno bo vreme prihodnji dan, se večkrat   zgodi,   da   ne naročimo pravih količin. Tako se je zgodilo tudi danes. Naročili smo nekaj kilogramov kruha manj, ker smo šele dva dni ,po plači', pa nam ga je že ob petih zmanjkalo. Dežuje namreč kot za stavo. Tudi mleko je pošlo približno ob peti uri.«
Ne   morete   nekaj   mleka in kruha naročiti tudi popoldne?«
»Mleka nikakor ne, ker ga mlekarna razvaža le dopoldne. Sicer pa z   mlekom   ni   takšnih   težav, ker
V samopo; strežni trgovin' v Globusu je '{    / la sobesednica
\ r prodajalka Vid«
»Danes je kruha zmanjkalo že °" •stinh in mleko je pošlo le malo kaj neje, čeprav smo naročili več kot llj litrov mleka več kot običajno in tudi kruha je bilo na policah približno Smo namreč šele dva dn'
cent več
po .plačilnem' dnevu
in kupci j
spraznili police ne samo z mlekom kruhom,   temveč   tudi   z drugi" živili. Sploh je prodaja v naši sam postrežbi največja med petnajst' in dvajsetim v mesecu, PotenlJ^ upada vse do naslednje plače prodamo tudi v dneh, ko je ,e
vreme. To velja zlasti za spom
lad ,n
in jesen.«
»Pa mleko in kruh tudi'1,8 čate različno po dnevih?« o
»Seveda   se   držimo izkušenj prodaji v posameznih dnevih- ^ dar nam vedno ne uspe. Včasih kruh   in   mleko   ostajata,   ^ep p3 naročimo manjšo količino, drug1 ^ ga kljub večji zalogi zmanjka.JiJfcifc pa ne upamo naročiti, ker bi "ii trgovine prevelik.«
Kiziko torej nosi trgovina, PoS'^, dice pa potrošnik. Nobeden ni v viđanja vrednem položaju. ve" e ob tako pogostih praznih policah bi smeli niti trgovci niti pekarne ^ mlekarne   ostati   križem rok-pametnim    dogovorom, morda dežurno prodajalno ali s
speciaHI
ranimi prodajalnami za kruh mleko, ki bi poslovale tudi popo
ali   pa   s   popoldansko dostay» službo v pekarni, ki bi dostavljaj kruh po potrebi tudi popoldne, "T zadovoljili obe strani, predvsem potrošnike. To pa je tudi najbolj P membno.
Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perd«"
lip bled
LESNA INDUSTRIJA LJUBLJANSKA C. 32
lahko . grad is, d
imaš vse pri roki
ves program stavbnega pohištva trgovina n^ rečici tel.064 77-944 je odprta vsakdan od 6.-14. ure, ob torkih do 18.ure,ob sobotah do 12. ure