&g&g£cl
Uredništvo tn npravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4-—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23'—, celoletno Din 45‘— — Insereti po tarifi
Leto I.
Brnseljska konferenca
<WV v*
Ko so japonski imperialistični mili-taristi napadli Kitajsko, so se takoj oglasile Združene države Amerike (USA). Predsednik Roosevelt je v svojem govoru ostro obsodil onih 10 odstotkov, ki s svojim hujskanjem na vojno in z napadi na miroljubne države vznemirjajo ves svet ter ga ženejo v novo svetovno vojno. Svetovna javnost, ki ji je ohranitev miru sveta stvar, ne pa samo demagoška fraza, je pričakovala, da bodo tem krepkim besedam sledila tudi krepka dejanja. Bruseljska konferenca je jasno pokazala, da so bila ta pričakovanja zmotna. Kje je vzrok, da so se USA takoj vmešale v spor na Daljnem vzhodu in opustile svoje navidezno brezbrižno stališče do vsega, kar se dogaja po svetu, in kje je vzrok, da so njihova dejanja kljub temu tako polovičarska, nedosledna?
Tihi ocean je v 20. stoletju tisto mesto, kjer se je zapletel najmogočnejši vozel gospodarskih, vojaških in političnih nasprotij med najmočnejšimi imperialističnimi državami — Anglijo, japonsko in Ameriko. Anglija je med njimi najsrečnejša, ker je že zdavnaj pograbila največje kose kolonialnega ozemlja. Njene najvažnejše kolonije so baš ob Tihem oceanu in med njimi tudi biser v njenem kolonialnem imperiju — Indija, Japonska in Amerika pa sta se povspeli med imperialistične velesile v tisti dobi, ko so bile kolonije povečini že razdeljene med posamezne imperialiste. Imperialistična država pa se kolonijam odreči ne more, zato sta tako Japonska kot Amerika začeli iskati novih možnosti, da bi se polastili novih trgov za surovine, novih trgov za prodajo lastnega blaga, novih trgov za nalaganje kapitala, novih interesnih sfer. Vse to je dovedlo do ogromnih napetosti med starim lastnikom največjega dela kolonij — Anglijo in novima pohlepnežema po kolonijah — Ameriko in Japonsko. Prav tako pa so skupna stremljenja rodila tudi napetost med Ameriko in japonsko.
Jabolko spora je bila že dolgo Kitajska, ki je s svoiimi neizčrpnimi zakladi najvažnejših surovin in s svojimi stomiljonskimi zalogami poceni delovnih sil mikala vse imperialiste, da bi se je polastili. V najugodnejšem položaju Je bila že geografsko Japonska, ki je to tudi spretno izkoristila. Monarhistično-fevdalna vojaška klika Je v zvezi z mladimi imperialističnimi kapitalisti izdelala celo vrsto dokazov, da je prav Japonska edina upravičena in da je celo njena dolžnost, da se polasti Kitajske in Jo * uredi*. Ze od konca 19. stoletja neprestano sili na kontinent in si prisvaja pokrajino za pokrajino. Japonska je tisti, ki povzroča s svojimi napadi nemir na Daljnem vzhodu.
USA so prav iako »odkrile* Kitajsko. Niso pa začeli prodirati vanjo z vojaško silo kot Japonska, temveč gospodarsko. Pri tem gospodarskem prodiranju jim je bila in jim je še največja ovira brezobzirna japonska politika, ki se ne ustraši nobenega sredstva. Tudi USA so izdelale svoje dokaze za upravičenost svojih zahtev in imenujejo to politiko, politiko »odprtih vrat*. S politiko »odprtih vrat" so hotele USA v začetku zagotoviti samo svoje interese, na konferenci v Washing-tonu 1.1922 pa so njeno os obrnile odkrito proti Japonski. Todh japonski imperialisti so vedno znali izkoristiti nasprotje med Anglijo in Ameriko, tako, da ti dve sili nista nikdar nastopili odločno proti njim, temveč sta
Kranj, 20. novembra 1937
Štev. 16.
Ustava kralj. Jugoslavije
§ 4. Državljanstvo je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
Zakon o tisku
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . . .
Tragedija španskega naroda
Sin španskega poslanika v Belgradu odhaja na fronto
Pred letom dni je prispel v Belgrad iz Madrida mladi tajnik zunanjega ministrstva Diego de Meza. Prišel je v času, ko je bilo špansko poslaništvo — prazno: dotakratni minister De To-rihos je bil odpoklican, v zvezi z zelo nerodno afero, tajnik tega poslaništva pa se je izjavil za generala Franca in — zapustil mesto. Diego de Meza, četudi zelo mlad, se je znajdel v položaju odpravnika poslov do prihoda novega španskega poslanika g.Carlos-a Montilla.
Kmalu na to se je pojavil še drug mladenič. To je bil sin španskega poslanika v Belgradu, 19 letni Ansel Montillo. Bila sta nerazdvojna. Imela sta skupne prijatelje. Učili so se srbski. Tako je bilo do včeraj. A včeraj sta, zopet skupno, zapustila Belgrad, ki jima je tako prirasel k srcu.
Večer pred odhodom sta se hotela še posloviti — v stanovanju enega novih prijateljev — od dežele, v kateri sta naletela na toliko razumevanje.
»V Španiji sem komaj vedel za obstoj Jugoslavije. Toda sedaj ob odhodu, bi mi bilo zelo težko slovo od vaše domovine — če ne bi odhajal, da branim svojo.. . .“
To je govoril mladi Montillo. Potem je nadaljeval:
»Sedaj mi je dvajset let. Moji tovariši so bili pozvani pod zastavo. Odhajam vesel. Tam bom navaden pešec, redov. Vi Srbi, ki ste znali braniti svobodo svoje zemlje, me bodete razumeli, če vam rečem, da je odhod na fronto zame več kot dolžnost, da Je to zame tudi radosti*
»Toda starši?*
»Kaj starši! Španski poslanik je vesel, ker dobi njegova domovina novega branilca, toda oče je v skrbeh; vsaj mislim tako, čeprav mi tega z ničemer ni pokazal. . .“
Mladenič kad( med razgovorom. V časih so bili Španci družabno razdeljeni v dva tabora, na kadilce rumenega in na kadilce črnega tobaka. Toda tempo dogodkov je prinesel tudi
nastopali ločeno in s tem omogočili, da se Japonska od 1.1931 — ko je zasedla Mandžurijo — vedno bolj zajeda v ogromno kitajsko telo.
Najvažnejše dejstvo, ki nam pojasni, zakaj se demokratični velesili Anglija in Amerika, ki bi edini lahko zaustavili pohod japonskega fašizma na Kitajsko, nista mogli biti na bruseljski konferenci odločiti za energične korake proti Japonski, pa je boj kitajskega naroda za narodno samostojnost. Od revolucije v 1.1911 dalje se v kitajskih stomiljonskih množinah vedno bolj ukoreninja misel, da se Kitajska ne bo znebila preje imperialističnega jerobsiva, dokler ne bo združena v enotno vsekitajsko demokratično republiko. Takšno Kitajsko pa imajo vse imperialistične države, posebno one, ki meje s svojimi kolonijami nanjo, za največjo nevarnost, ker daje tudi narodom v njihovih kolonijah pobudo, da bi se osamosvojili. To nevarnost veča v očeh imperialistov še dejstvo, da meji Kitajska na drugi strani na Sovjetsko zvezo, ki jo smatrajo imperialisti za svojega največjega sovražnika.
Odtod torej vsa cincanja v angleški in ameriški politiki, odtod torej večno odlaganje konferenc in sestanka, odtod torej »meJiki, nežni* ton, ki ga imajo demokratične velesile, kadar govore s fašističnimi napadalci v Evropi ali Aziji.
v tem oziru znatne spremembe, kajti mladi beloroki Montillo, sin uglednega španskega diplomata, odhaja vedrega lica v guadaramske rove, kjer postajajo vse roke črne — a duše svetle.
V ušesih mi zvene jasne besede njegove matere, izgovorjene že davno, v prvih mesecih vojne:
»Moji starši so katoličani. T<di jaz sem katoličanka. Zahajam redno v cerkev. Molim k Bogu. In ljubim svojo domovino, in ljubim svoj narod..."
Njen sin govori s smehom mladosti: »Grem, da postanem vojak. Odhajam na poziv domovine. Odhajam v prepričanju, da bode Španiji boljše: in da z borbo vrnemo narodu mir.*
Tako so govorili pred četrt stoletja naši mladeniči, ko so študirali na inozemskih univerzah, tako so govorili in hiteli na najpripravnejše vlake s smerjo proti Balkanu, kjer je tlela iskra svetovnega požara.
Prijatelj Diego de Meza ga posluša smejč in občuduje svojega mlajšega druga. On ve, kako je tam, Videl je. Bil je častnik na bojišču Harame. Toda bil je odpoklican s fronte in poslan v Belgrad, ravnotako v službi domovine. Sedaj ga rabijo zopet na Harami, pri Bruneti ali . . . Vseeno.
»Gremo: Vzdržali bomo!* — »Do kdaj?" — »Do zmageI*
Včeraj zjutraj je bilo jasno. Mraz
in sonce. Na peronu veliko ljudi. Več kot navadno. Pred navadnim vagonom se je zbrala množica mladeničev in mladenk. Tudi smeh je bil, najbrže prisiljen. Toda zato je bilo tudi dosti cvetja, svetlega, rudečega.--------------
Na peronu je bil tudi g. Carlos Montillo. Ne kot diplomatski predstavnik republikanske Španje. Prišel je oče Carlos Montillo, da spremi svojega sina, milicijonarja Ansela Montillo — ki odhaja na fronto.
Mati ni prišla. Komur to ni jasno, ta naj vpraša prvo Srbkinjo, ki je poslala svojega otroka na vojno — dobil bo popolnoma zadovoljiv odgovor.
Tuji ljudje so se ustavljali in spraševali: kdo odhaja? In niso odšli, najbrže so pozabili, po kaj so prišli na kolodvor.
Tuje roke so se stezale proti tem nenavadnim potnikom, ti pa so jih prijateljsko stiskali.
Ko pa je vlak odpeljal Diega de Mezo in Ansela Montillo, se je ljudstvo molče razšlo.
Španski poslanik Carlos Montillo pa je govoril: Sedaj je na fronti zatišje. Na obeh straneh se pripravljajo na borbo. Jaz verujem v našo zmago, kakor verujem v pravico . . .
Njegova hčerka, Ana Marija, ki se je ves čas dokler ni vlak izginil iz obzorja, držala hrabro iti se celo
smehljala ter mahala z rokami---------------
pa je zajokala.
Gornji opis, seveda še obširnejši, je prinesla belgrajska »Politika* od
17.	novembra in pridala še tri zelo lepe slike, snimljene ob slovesu mladih junakov.
Spomenica poljskih socijalistov
Veliko pozornost je vzbudil v Varšavi sprejem predstavnikov poljske socialistične stranke pri predsedniku države, katerega so se udeležili tudi zastopniki socijalističnih strokovnih organizacij. Odposlanstvo je izročilo predsedniku Moszickemu spomenico, v kateri razlagajo socljalisti svoje stališče glede vseh vprašanj zunanje in notranle politike, osobito pa se peča spomenica s problemi soetjalne zakonodaje.
Obisk je trajal nad dve uri, tako da Je celokupna javnost naravnost presenečena nad tem dejstvom. Splošno se označuje kot čudna Izjema od dosedanjih pravil, da se predsednik države razgovarja dve uri z zastopniki opozicije, ki so obem še strankarsko-po-litično vezani. Kajti od prevrata v maju 1.1926 ni bil več pri predsedniku sprejet oficijelno noben predstavnik kake opoztcijonalne stranke. Samo 1.1929. so bili ob padcu takratne vlade posamezni voditelji vseh strank klicani k predsedniku republike.
Razumljivo Je, da poljsko časopisje o poteku tega obiska ne poroča soglasno. Medlem ko desničarsko časopisje svari in govori o »marksistični nevarnosti*, pa celo vladni lisii zastopajo skoraj ravno nasprotno stališče; vladni krogi so namreč mnenja, da pomeni tozadevno posvetovanje s predsednikom države vidno popuščanje socijalističnih strank, ki so s tem obiskom priznale novo ustavo, katera smatra predsednika države za najvišjo oblast republike.
Spomenica socijalističnih strank Poljske zahteva najodločneje zopptno upostavitev demokracije na podlag novih volitev, ki naj bi se izvedle po dodobra izpremenjenem volilnem zakonu. Nadalje se poziva vlada, da zunanje-politično nastopi kar najostreje proti vsem fašističnim državam. Med
drugim se v spomenici postavlja trditev, da je vprašanje izbruha nove svetovne vojne samo še — vprašanje časa, zato svare socijalisti vlado pred kakršnokoli koalicijo z državami, ki so odločale pri zadnjih delitvah Poljske.
Nadalje se govori, da poglavar države zahteve socijalistov po izpre-membi volilnega reda ni enostavno odklonil, ampak da jo celo sam zagovarja; iz tega se seveda ne more sklepati, da odobrava tudi vse druge zahteve socijalisiične spomenice. Zaplemba socijalistlčnega lista, ki je trdil, da soglaša predsednik z vsebino spomenice, je dovolj jasen dokaz tega naziranja. Ravnotako pa je bil zaplenjen nacijonalno-demokraiski »ABC*, ker Je kritiziral sprejem socijalistov po državnem predsedniku.
Jasno pa je, da se tudi na Poljsketti dani in da Socijalistični obisk ne bo Ostal brez posledic pri notranje-politični ureditvi Poljske.
Zahteve organizacije nameščencev
Sindikalne organizacije nameščencev so poslale delodajalskim združenjem predstavko, v kateri dokazujejo, da postajajo življenški pogoji vedno težji, da skačejo cene živil, obleke, obutve od dne do dne tako, da dosega to povišanje že 30—40%. Radi tega zahtevajo podpisane organizacije:
1. da se plače nameščencev, uradnikov in trgovskih pomočnikov zvišajo sorazmerno z dosedanjim povišanjem cen življenskih potrebščin.
2. da se v trgovinah uvede 8 urni delovni dan, v pisarnah pa 40 urni delovni teden.
Skrajni čas je, da se tudi naše na-meščenske organizacije zganejo in postavijo solidarne zahteve.
PO TUJINI
Državni udar v Braziliji je bil
izveden po sedanjem predsedniku Var-gasu v znaku totalitarnih načel. V poučenih krogih ga razlagajo z dejstvom, da Vargas ni imel nobenih izgledov na uspeh pri bodočih predsedniških volitvah, ki bi se morale vršiti že prihodnje leto.
Lloyd George, bivši angleški min. predsednik se je odzval vabilu valen-cijske vlade in bo v kratkem odpotoval Španijo.
Pariški »Figaro* poroča, da je finančni položaj generala Franca nevzdržen, ker stane državljanska vojna 25 miljonov dnevno. Radi tega se pogaja Franco z Anglijo za posojilo.
Proizvodnja zlata v Rusiji je znašala v prvih sedmih mesecih leta 1935. 3.22 milj. unc, 1. 1936. 4.06 milj. unc, 1. 1937. 4.09. milj. unc.
Prijateljskega pakta s Sov. Rusijo Italija ne bo odpovedala, kakor javljajo italijanski časopisi. Pakt je bil sklenjen 1. 1933.
Osobje varšavske opere (vsega 406 oseb) je napovedalo stavko. Vzrok leži v slabih gmotnih razmerah umetnikov.
Italij. rezervisti letnikov 27, 28
in 29 so poklicani na vojaško službovanje.
Vrhovno poveljstvo uporniških čet javlja iz Salamance, da na vseh frontah ni ničesar novega.
V bližini Ostenda je zgorel nemški potniški a vi j on; izpod ruševin so potegnili 11 izogljenelih trupel; rešil se je samo pilot. Pred dobrim tednom je prilikom enake nesreče nemškega potniškega avijona pri Mannheimu našlo smrt 8 oseb.
Nemška vlada je izgnala pred tednom dni dopisnika najuglednejšega angl. časopisa »Times*, pred par dnevi pa predstavnika novinarske agencije »Havas*.
Sef nemškega generalnega štaba von Fritsch se je podal na daljši oddih v Egipt. Angleške oblasti mu niso priredile oficijelnega sprejema.
Prodaja alkohola v Rusiji je bila najstrožje regulirana. Izšla je naredba, ki prepoveduje prodajo in točenje vseh alkoholnih pijač v gostinskih obratih, ki se nahajajo v bližini tovarn in šol ter v vseh trgovinah z življen-skimi potrebščinami.
Izredno sodišče v Rimu je obsodilo večjo skupino kmetov iz Gen-zana radi protifašističnega delovanja na ječo od 1—10 let.
Nemčija potrebuje mnogo železa, zato so začeli sedaj nadomeščavati železne železniške prage z lesenimi.
PODLISTEK
„Rad bi imel prav!“
K bistvu demokratskih svoboščin spada dejstvo, da je tudi smešenje demokracije — mogoče in dovoljeno. Ko je Aristophanes v svojih komedijah zasmehoval atensko Ijudo-vlado, je doživljala baš atenska država vrhunec svoje politične moči in veljave. V francoski republiki imajo pevci po kabaretih in filmski »zvezdniki" skoraj neomejeno pravico javnega izsmeho-vanja. In v Ameriki predvajajo ravno te dni in vsak večer gledališki komad, v katerem vladajoči državni predsednik »osebno* nastopa, poje, pleše in igra krvavo satiro, naperjeno proti samemu sebi.
Ta politična revija, senzacija letošnje ameriške gledališke sezone, se imenuje ,I’d Rather Be Right!*, ali po naše »rad bi imel prav!* Revija je bila, kakor je v Ameriki v navadi, najprej igrana v provinci, namreč v Bostonu, dospela pa bo sigurno v kratkem celo na Nevv-Jork Broadway.
Revija je satira, katero smatrajo celo svobodoumni Amerikanci za kar preveč predrzno. Toda tednik »Life*, ki je posvetil kompletno ilustrirano izdajo temu komadu, piše: Politika, ki bi si upala prepovedati to revijo, bi Amerikanci »izsmejali iz sveta*. Samo dogodki, kakor n. pr. kaka osebna nesreča v družini predsednika ali pa patrijolično navdušenje ob eventuelnem
Dr. I. Š.:
Slovenski sl
Pred časom sem v »Neodvisnosti* sodeloval v rubriki »Delavski obzornik* in zavzel odklonilno zrelišče proti nazoru, da je treba nezdrave pojave v sindikatih zdraviti z organiziranjem posebnih novih, na slovensko področje omejenih organizacij. Namesto tega sem priporočil aktivno delovanje v obstoječih sindikatih, in sicer delovanje vseh v smeri demokratizacije, ki je potrebna zlasti tam, kjer se demokracija delovanja poudarja, kjer jo pa organi sindikata v praksi zelo radi zanemarjajo in pačijo. Podoba je, da je navedba tega razloga nezdravega stanja v določenih sindikatih zdražila prizadete, ki. so mi na to s silo podtaknili namero rušenja obstoječih organizacij in agitacijo za ustanovitev nove, podtaknili so mi torej ravno nasprotni namen. Podtaknitev se ni posrečila. Bila je le preveč odprta. Toda razprava o tem vprašanju s tistim incidentom ni sklenjena, položaj delavstva zahteva nadaljevanja. Upam, da bo kritika nadaljevanja od one strani, ki razpravljanju o teh vprašanjih ni naklonjena, stvarnejša, kajti to bo v korist slovenskega delavskega razreda.
I.	Pogoji nezdravih razmer sedanjosti.
Katere pogoje vidim, ko razmišljam o vprašanju, zakaj so mogoči izrazito diktatorski ukrepi vodstva določene organizacije? Prirodna pot iskanja kaže na — pravila dotične organizacije. Kadar lahko ugotovim, da pridevajo pravila osebnost organizacije verjetno le celemu sindikatu, ne pa tudi njegovim krajevnim skupinam, potem mi je jasno, da taka organizacija ni zveza, temveč enotno društvo. Od tega spoznanja me ne more spraviti niti ime sindikata, po katerem bi bil sindikat zveza, niti ime krajevnih skupin, najsi jih pravila oznamenjujejo kot »podružnice*. V obeh primerih imamo opravka z napačnimi — imeni, ki ne ustrezajo resnici.
Toda rekel sem, da pravila dotične organizacije le »verjetno* pridevajo celemu sindikatu. S tem hočem opozoriti, da so pravila tako nejasna, da ni mogoč zanesljiv sklep. In res poznam sindikat, o katerem trdi Sedež sedmerice v Zagrebu, da so tudi podružnice pravne osebe z lastno imovino, okrožno sodišče v Ljubljani pa na postavi istih pravil, da podružnice sploh niso pravne osebe, temveč samo organi — osrednje uprave sindikata, torej niti ne organi sindikata. Taka nasprotja so dokaz — nevzdržnosti obstoječih pravil;
izbruhu vojne bi mogli prekiniti predavanje tozadevnih predstav.
Pravi prezident Roosevelt je nedavno zopet enkrat »ob domačem ognjišču* priredil radijsko predavanje o dnevnih političnih problemih. Na isti dan in ob isti uri pa je stal na odru gledališča v Bostonu komik G. M. Cohan — ki je kopiral vse prezidentove splošno poznane geste, navade, telesne posebnosti itd. — in zapovedal: Prinese naj se mi takoj »domače ognjišče* 1 In ob tem »domačem ognjišču* in seveda ob mikrofonu je ta našminkani prezident Amerike držal govor, v katerem je pozval celokupno ženstvo Amerike, da naj ves denar, katerega izda za lepotičenje in kozmetiko, nakaže državnemu zakladu in tako pokrije deficit državnega proračuna: »Vaše čeke pošljite gospodu finančnemu tajniku Mor-genthau-u, Washington, D. C.!*
O, vsi ti gospodje nastopajo v omenjenem komadu, brez sramu in njihova imena bleste na reklamnih letakih! Ne samo prezident in njegova mati (ona mu grozi s kazalcem: »Franklin, saj si vendar obljubil, da boš uravnovesil proračun!*) — tudi državni tajniki in celokupni Najvišji sodni dvor. Vzvišenega predsednika te ustavo varujoče Inštitucije, Chief Justice Hughes, vprašajo na odru, kaj je po njegovem mnenju sploh še ustavnega v Ameriki. Na Jo vprašanje vzdigne bradati častitljivi strarček z uradnim talarjem ovito roko in svečano spregovori: »Najvišji sodni dvor je pravkar proglasil našo ustavo za neustavno!*
Takoj nato zapleše celokupni Višji
rokovni svet
saj ogražajo najprvotnejše pogoje sindikalnega dela.
Tako smo že pri dveh splošnih pogojih za nastanek nezdravih razmer. Imenujmo jih neodkritosrčnost in nejasnost pravil. Poglejmo še po ostalih pogojih, ne manjka jih namreč.
Kadar govori verjetnost iz pravil, da je le celotni sindikat osebnost da more tedaj samo ta na zunaj predstaviti osebo delavske skupnosti, organizirane v sindikatu, da pa more tudi samo ta pridobivati imovino, pobirati članarino, jo imeti za svojo last, postane važno, kako se sestavlja organ te osebe, ki vse vodi, tisti organ, ki ima neposredno razpolaganje (če tudi ne najvišje razpolaganje!) s premoženjem sindikata.
Ta organ je odbor sindikata, osrednja ali centralna uprava, kakor jo pač oznamenjujejo pravila. Ce se sestavlja ta odbor tako, da ima organizirano delavstvo povsod sorazmerni vpliv na izbero glede vseh udov odbora, potem ni velike nevarnosti zaradi začasnega nagrmadenja moči sindikata kot celote nasproti skupinam. Kadar pa obstajajo taki odbori po večini iz virilnih udov, iz takih, ki se volijo samo enkrat, takrat, ko pridejo prvič v odbor, nato pa postanejo zaradi tega, ker so udi odbora, plačani nameščenci sindikata, potem postane lahko nagrmadenje moči v sindikatu za sindikat usodepolno.
Mesto v odboru za tiste namreč ni več mesto dela v izključni službi organiziranega delavstva, temveč je po pri-rodnih človeških slabostih v prvi vrsti mesto njihovega zaslužka in obstanka. Ta tip osrednjih in sploh vseh upravnih odborov v sindikatih je bil v silnih časteh v Nemčiji in Avstriji. Njihovo zaviralno delo je rodilo naslov »bon-cizma* in uspeh — 30. januarja 1933 v Nemčiji ter 6. febr. 1934 v Avstriji.
Kakor hitro je namreč služba v odboru sindikata plačano mesto, se sindikat birokratizira, »popisarni* se. Udi te »pisarne* imajo oseben interes na čimdaljši trajnosti njihove funkcije, torej interes za boj proti vsakršni izmenjavi po drugih. Sindikalna akcija pa ni pisarniško uradovanje, temveč gibljiva in nepretrgana delavnost, torej po značaju skrajno nasprotje pisarniškega, avtomatičnega delovanja. Zato delovanje takih sindikatov nujno zvodeni in dobi lice pobiranja prispevkov za plače — udov centralne uprave. Zato je tudi vsakršna opozicija proti takim razmeram v stalni nevarnosti, da jo bo centralna uprava preprosto vrgla čez brod.
(Nadaljevanje sledi)
sodni dvor s kabaretnimi plesalkami valček in prepeva obenem znano pesem o evropskih diktaturah. — Krasno oblečen zbor čudovito lepih angelov miru pripelje na oder vse znamenitejše magnate oboroževalne industrije, ki oferirajo — obkroženi od pahljač mičnih baletk — vzorce najnovejših strojnih pušk in topov prezidentu Roo-sevelt-u.
Najbrže je uvidevni predsednik s temi magnati sklenil večjo kupčijo, ker kupi v prihodnji sceni lepi baletki porcijo sladoleda in reda radi tudi takoj lepo zabeleži vse izdatke v svoj notes i
Za dvoje križark dolarjev 128,000.000"— za sladoled	—"25
Seveda ni uravnovešenje takega proračuna enostavna zadeva. Zato predlaga državni tajnik Hull, da naj se tudi režiranje obdavči, kar pa prezident energično odkloni: Bog obvaruj, potem bi si pustili vsi moški rasti brado in^ izgledali kakor naš predsednik Najvišjega sodišča Hughes! Kako naj to prenašam?
Ti podivjani satiriki ne poznajo meja, ne ustavijo se niti pred članki, katere pošilja vsak teden prezidentova žena časnikom in o katerih trdi prezident v lepo rimanih vrsticah satire, da jih sploh ne bere.
Toda demokratični prezident Amerike Franklin D. Roosevelt je zmožen, da lepega dne gre in si sam ogleda to drzno satiro, ne da bi izgubil tisti celemu svetu poznani izraz zadovoljstva na svojem obrazu. Kajti on je velik mož v svobodni deželi.
V DOMOVINI
Državno pravdništvo je prepovedalo prodajo in razširjanje letaka z naslovom »Gospodinu dru. Milanu Stojadinoviču, predsjedniku vlade u Beogradu* od 3. nov. 1.1., nadalje časopisa »Mlada Hrvatska* št. 34/35 od 7. nov. in časopisa »Seljačke novosti* štev. 45 od 4. novembra 1.1.
Upravnik belgrajske policije g. Ačinovič je bil odlikovan z visokim nemškim odlikovanjem.
V zaporu policije v Banja Luki niso imeli tri dni nobenega gosta, kar je zares velika redkost.
Podžupan mesta Križevci je odstopil, ker ni soglašal z delom občinskega odbora.
Italija nam je dolžna na obeh klirinških računih (stari in novi)
75,200.000	lir (okoli 173 miljonov dinarjev), Nemčija pa 14,400.000 mark (okoli 200 milj. dinarjev). To nevzdržno in za naše gospodarstvo pogubno stanje traja že leta.
Pred belgrajskim okr. sodiščem se vodi razprava proti upravnim svetnikom banke »Merkur*, katere vlagatelji so izgubili nad 10 milj. dinarjev.
Za upravnika carinarnice na Rakeku je imenovan g. Svetislav Mandič iz Belgrada.
Odstopila je večina obč. odbora v Jelši. Banska uprava je imenovala nove.
Razrešeni so bili vsi člani obč. odbora v Petrogradu, razen župana g. Zivkoviča. Novi odborniki so že imenovani.
Narodna skupščina se sestane dne 23. novembra ob 10. uri popoldan, da določi dnevni red prihodnje seje.
Občina v Petrinju je ustanovila in založila s primernimi knjigami »Delavsko čitalnico*
Hrvatsko telovadno društvo »Junak* v Travniku je bilo razpuščeno, ker telovadne organizacije za telesno vzgojo niso dopustne.
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani so zaprosile za poravnalno postopanje. Nudijo 40%. Pasiva 20 miljonov dinarjev, aktiva 15 miljonov, na katerih pa je 12"5 miljonov inta-buliranih. Delavci čakajo že čez mesec dni na plače.
»Jan Hus, človek resnice*. Knjiga s tem naslovom je nedavno izšla v češkem prevodu. Avtor knjige je v uvodu zapisal: »Ko pošiljam v svet to knjigo, želim, da bi v duši bravca zbudila odvratnost do vsakega nasilja, duhovnega, cerkvenega ali jakobinskega*. Ta knjiga je v Italiji prepo-vedena. Njen avtor je italijanski diktator g. Benito Mussolini, ki jo je spisal še za dobe svojega socijalističnega delovanja.
Prvi »italijansko-jugoslovanski* zvezek reške revije »Termini* je pred nedavnim izšel. Ta dvojna številka naj bi služila »medsebojnemu spoznavanju* italijanskih in jugoslovanskih izobražencev, ,ki so doslej težili v Prago in Pariz, pa delajo sedaj na to, da se usmerijo proti Rimu*.
Tekstilna tovarna H. Pollak v Zagrebu je vpeljala plačane letne dopuste za vse delavstvo. Delavci, ki so zaposleni v podjetju ned 5 let, dobe vsako leto 7 dni,, vsi ostali pa po 4 dni plačanega dopusta.,
Dr. Janko Šimrak, šef »Hrvatske Straže* in duhovni voditelj hrvaških klerikalcev izjavlja, da je vstopil v HSS in da je njen član. Zagrebški »Dom* se sprašuje, kdo je tega gospoda sprejel v stranko.
Gostovanje zagrebške opere v Splitu je radi financijelnih teškoč padlo v vodo.
Celokupni belgrajski balet bo ob spremljevanju orkestra Kraljeve garde gostoval dne 20. in 21. novembra v Sarajevu.
Generalna direkcija drž. železnic razglaša, da imajo vlaki stalne zamude radi tega, ker se na progah vrše najnujnejša popravila radi bližajoče se zime. To bližanje zime traja pri nas v Sloveniji že šest mesecev.
Mussolini je sprejel v avdijenco našo vojno misijo pod vodstvom generala Beliča. Mussolini je izrazil svoje simpatije za jugoslovanski narod in za njegovo oboroženo silo.
Domače vesti
Naše kopališče
Turistični odsek mestne občine je imel v torek zvečer sejo, na kateri se je obravnavalo že davna j zrelo vprašanje novega kopališča. Citirala so se izvedeniška mnenja najrazličnejških strokovnjakov, iskali so se pripravni kraji in odgovarjajoča voda ter vse, kar bi pri tem res prepotrebnem delu prišlo v poštev, vsi „ danes vodilni" gospodje pa hočejo enostavno pozabiti in pregledati, da je prostor — ki se zdi vsakemu objektivnemu človeku najpripravnejši — že davno izbran in določen. Ta prostor je bivši Suhadolnikov travnik, ki leži najbližje mestu in odgovarja vsem zahtevam, ima pa to velikansko in neoprostljivo^ napako, da ga ni »odkril" mož današnje »večine" in da smo v tistih »težkih časih" zagnali tak krik proti temu prostoru. Toda gospodje, komur je res na tem, da dobi Kranj primerno kopališče, ta mora pozabiti tudi to nesrečo,^saj ne bo zadnjič: s prihodnjim občinskim proračunom bomo najbrže morali zopet vpeljati toli zasovražene in ob a-jane občinske trošarine in narod bo kmalu uvidel, da je to, kar je bilo preje črno, v resnici belo. — V nadaljnji debati o kopališču je g. župan Cesenj izjavil, da ta kopališču namenjeni prostor odgovarja najbolje za zidanje nove tekstilne šole in da so podvzeti že potrebni koraki za uresničenje te ideje, tako, da bomo začeli v kratkem zidati tudi tekstilno šolo. — Na seji je bilo govorjeno tudi o prodaji sedanjega hotela »Jelen" poštni direkciji, tako, da bi dobila naša pošta tam odgovarjajoče prostore. — Do kakih resnih sklepov o kopališču pa zaenkrat zopet ni prišlo, določeno pa je bilo, da se v par dneh odločujoči odborniki zopet sestanejo in takrat definitivno odločijo vprašanje kranjskega kopališča.
Trgovci ne smejo prevzemati naročil za obrtniške izdelke. Glasom odloka ministrstva za trg. in ind. od 21. VIII. 1934 štev. 28.304 je trgovcem prepovedano prevzemanje naročil na obrtniške izdelke ter se bo proti vsakemu trgovcu kazensko postopalo. Kakor sledi iz gornjega odloka, ne smejo trgovci prevzemati od strank obrtniških naročil po meri, ker je ravno jemanje mer sestavni del obrtniških poslov.
Poslužujte se
javnega kopališča v Zdravstvenem domu. Kadne in pršne kopeli, cena od Din 3 - do Din 7 —.
Čajanka Pomočniški zbor Združenja trgovcev v Kranju, priredi v soboto 20 t. m. ob 8 uri svečer v dvorani hotela »Stara pošta" čajanko plesne šole. Igral bo prvovrstni Schvvarzev jazz. Vabljeni vsil
S.	K. Kranj priredi Športno veselico s plesom v nedeljo dne 21. t. m. ob 5 uri popoldne v dvorani hotela „Stata pošta*.
Občni zbor Kranjskega glasbenega društva v Kranju, se vrši dne 20. XI. 1937. ob 20 uri v društvenih prostorih, Savski breg 9 z običajnim dnevnim redom.
NOVA ZALOGA klobukov pravkar dospela. Cene brez konku' renče. Suknje, površnike, damske plašče nudi tvrdka Albin Jazbec, Kranj.
Stopnice k Zdravstvenem domu so bile komaj izročene prometu in že seje zgodila prva večja nesreča. Ugleden kranjski zdravnik je na poti v naporno službo padel in si polomil rebra. Če so kje potrebni držaji, potem so sigurno pri teh stopnicah, česar pa sl. komisija in mestna občina preje ni vedela. Te stopnice so opasne celo za zdrave ljudi, uporabljati pa jih morajo večinoma le bolniki, ki hodijo tod v OUZD. Pozivamo odgovorne faktorje, da položaj dodobra ponovno pregledajo na licu mesta in ukrenejo vse, da se ta nevarnost odpravi.
Elektrarna Majdič je zaprosila za odobrenje postavitve elektrovoda visoke napetosti od 20.000 voltov do transformatske postaje KDE na Polici. Komisijska razprava bo dne 24. t. m. ob pol 2. uri pop. v elektrarni Kranj.
Kdor gre v Ljubljano, tavnaj sigurno obišče razstavo bratov Šubicev v Narodno galeriji.
Zima je pred durmi, nimamo pa še javne ogrejevalnice, niti skromne delavske kuhinje, kjer bi se ubogi brezposelni delavci vsaj za silo pogreli premrte ude in prazne želodce. Naloga mestne občine je, da to neodložljivo vprašanje reši in pomaga vsem tistim, ki so pomoči res potrebni. Karitativna društva vrše res svojo nalogo nad vse požrtvovalno, ne morejo pa — vsled večnega pomanjkanja finančnih sredstev — zadovoljiti niti najnujnejših potreb zapuščenih brezdomcev.
Vlom v tiskarno „Savo“. V noči od četrtka na petek je bilo vlomljeno v tiskarno »Savo". Vlomilec je bil o vseh razmerah prav dobro poučen, ker se je — najbrže že zgodaj zvečer — skril v kleti in si tam pripravil prav udobno ležišče. Tu je mirno počakal, da se v hiši vse pomiri in da jo lahko potem brez skrbi mahne na »delo". V tiskarniške prostore je prišel na ta način, da je enostavno snel dvoriščno okno. Nato je izrezal predalo pisalne mize tako, da je z roko lahko segel vanj. Tu je odkril ključe od knjigarne, kjer je nabral drobiža za circa 100 Din, poleg tega pa še vrečico, v kateri je bilo Din 235, nabranih za knjige Vodnikove družbe. Založil se je tudi z albumi za fotografije, razglednicami, pisemskim papirjem in nalivnimi peresi, najbrže da bo lahko pošiljal pozdrave iz ječe, kamor ga bodo sigurno kmalu spravili naši agilni orožniki. Orožništvo je pridno na delu in upamo, da se jim bo kmalu posrečilo, spraviti tega tuji imovini nevarnega vlomilca —- ki je po vseh znakih sodeč že znan — na varno. Celokupna škoda znaša nad 2000 Din.
Kljub hudi krizi bi ljudje radi plačevali svoje obveznosti in poravnali dolgove, če bi imeli na razpolago gotovino, dobroimetja ali pa vsaj hranilno knjižico dobrega in solidnega zavoda. Največjo skrb za liquidiranje svojih obveznosti pa povzroča ljudem negotovost o zahtevah upnikov, tako da človek večkrat ne ve, ali bi plačal s hranilno knjižico ali pa z gotovino, končno pa le — če je količkaj odprte glave — najde edino pravilno rešitev in sploh — ne plača. In dubio pro reol
Borze dela še vedno nimamo. Sezonski delavci, osobito stavbni tavajo od Poncija do Pilata, da bi se jim izdalo potrdilo za polovično vožnjo ob povratku v svoje kraje. Nekateri so celo iz Dalmacije in v letošnji slabi sezoni sigurno niso toliko prihranili, da M se s celo vozno karto lahko vrnili domov, naši vzorni in delavni poslanci pa se po »trudapolnem delu* ali pa tudi preje vozijo zastonj v prvem razredu in žrtvujejo vse »za narodni blagor*.
Poštna direkcija je obnovila pogodbo glede najemnine dosedanjih uradnih prostorov, ki so ji bili odpovedani. Naše »štange* po mestu bodo torej zaenkrat še ostale, če se jih le ne usmili kaka energična kraška burja. Upamo pa vseeno, da nova pogodba ne bo zavrla vprašanja gradnje novega poštnega poslopja in 'postavitve avtomatične telefonske centrale v Kranju.
Cerklfe
Za neznano boleznijo je poginilo po polju precej fazanov in jerebic. Kmetom pride to prav, ker jim poslej ne bo storjene toliko škode, zakupnik lova pa se najbrže žalosti, ker bo za letos zmanjkalo fazanje in jerebičje pečenke.
Škofja Loka
Dne 30. nov, 1.1. ob 9. uri zjutraj se bode vršila na Okr. glavarstvu v sobi štev. 4 dražba lovišča Sora—Draga, ki meri 3020 ha; izklicna cena je Din 2250'— oziroma 1500'—.
Sahisti pod vodstvom agilnega Burdjch Otokarja tudi letos prav pridno delujejo. V kavarni Plantarič, kjer imajo svoj klubski lokal se je že v mesecu oktobru odigral uspeli brzi turnir za mesec oktober. Z novembrom se je pričel za sezono 1937/38 prvenstveni turnir. Vsi šahisti, ki bi radi še sodelovali naj se zglase pri tajniku
Ivo Planičarju, ali pa v klubu vsak ponedeljek in četrtek ob 8. uri. O poteku turnirja bomo še poročali.
Škofjeloška predilnica močno napreduje. Obrat se je izpopolnil z številnimi najmodernejšimi stroji. Vodstvo predilnice je zadnje čase sprejelo v delo več delavcev, upati je pa, da bo v doglednem času potrebno še večje število. Pozdravljanja vredno je to, da vodstvo sprejema v službo delavce, kateri so res potrebni in nimajo niti najpotrebnejšega za preživljanje.
Preteklo soboto se je ločil za vedno od nas agilni sportaš, priznani smučarski učitelj Marjan Žigon. V svoji mladosti, ravno v času, ko se je pričela sezona njemu najpriljubljenejšega športa-smučanje in ko se mu je po daljši brezposelnosti nudila prilika, da je dobil zaposlenje na Jesenicah je po kratki bolezni odšel v večnost. Kako je bil pokojni priljubljen je pokazal številen sprevod na njegovi zadnji poti. Pokojnikovi prijatelji so mu zapeli v slovo večno lepo »Vigred", Fantje smučarji so nesli venec in krsto. Kdo se ne spominja Marjana kot dobrega nogometaša izza časa, ko se je šport gojil na Drmotovem travniku in za klavnico? Vsem športašem bo ostal v trajnem spominu, ugledni žalujoči rodbini pa iskreno sožalje.
Cesta na kolodvoru, to je od gostilne Hafner proti predilnici že dolgo časa kliče po popravilu. Od kar se je zopet zaživela lesna trgovina je ta cesta postala tako prometna in s tem izrabljena, da se zahteva najnuj-neje — cesto posuti. Delavstvo, katero v par stotinah dnevno odhaja na delo v tovarno se stalno pritožuje nad vednim blatom, saj je to po pravici, ker se udira do gležnjev. Neka stranka v tam se nahajajoči vili je morala položiti deske, da lahko prihaja v hišo. Občino kot merodajen faktor prosimo, da poskrbi da bo cesta uporabna. Tam se nahajajočo lesno industrijo pa naj zanima vsaj toliko, da se vprežena živina, katera vozi po cesti ne bo tako trpinčila in da se cel kompleks hiš ne bo dvigal sredi največjega blata.
Bled
Odstopil je blejski župan g. dr. Benedik. Istočasno sta izstopila iz občinskega odbora gg. Černe in Skuma-vec. Do odstopa je prišlo, ker Zdraviliška komisija kupuje od Zadružne gospodarske banke Stražo, s čemer se župan ni strinjal. Že dalj časa se opaža, da se na Bledu vse vodi v interesu znanega velepodjetja, občina sama pa prihaja s tem v vedno težji položaj in tako je prišlo v obč. odboru, ki je izvoljen od JRZ, do razprtij. Povsem je jasno, da se hoče Zadr. gosp. banka znebiti zlasti onih posestev, ki so splošnega pomena in direktno niso posebno unosna (Grad, Jezero, Pristava, Straža), ker rabi denar za svoje tovarne. — Občinske posle vodi g. Burja iz Rečice. K odstopu pripomnimo še: Dobro vemo, da je večina Slovencev za demokracijo in in da so tudi katoliški Slovenci zanjo. Pozdravljamo svobodno misleče ljudi iz SLS in smo prepričani, da bomo kmalu prav lahko prišli skupaj pri delu v korist malega človeka.
Ugotovitev. Ponovno se je zgodilo, da so bili raztrgani lepaki Sokolskega odra. Dalje so nanje nalepili reklamo za predstavo Prosvetnega društva (»Podrti križ"). Vemo, da večina pri Prosv. društvu to obsoja in prosimo, da prizadete posvari, kajti kako moremo verjeti predstavi (Podrti križ"), za katero se dela reklama.
»Pri belem konjičku*. Radi bolezni glavnega igralca g. Miculiniča se bo predstava vršila šele v nedeljo, dne
21.	t. m., popoldne.
Jesenice
Zadnjo soboto je huda burja s snegom, ki je bil neobičajno bel, odnesla iz zaklenjene pisalne mize lep kos popisanega papirja. Vse iskanje je bilo znaman, dokler nismo dobili iz Kranja telefoničnega obvestila, da se je pogrešani dokument našel in porabil tam. Zadeva sicer malo diši po tatvini, toda „vis maior" bo vseeno zelo važna olajšilna okolnost. Opozarjamo vse lastnike pisalnih miz, da še vedno sneži in da burja še vedno razgraja . . .
GOSPODARSTVO
Iz zakona o gospodarskih zadrugah
Nadaljevanje
Organi zadruge so: 1. Upravni odbor, 2. nadzorni odbor, 3. občni zbor.
Upravni odbor mora šteti najmanj tri zadrugarje, ki morajo biti pismeni in razpolagajo neomejeno s svojim premoženjem. Kot zastopnik pravne osebe sme biti izvoljena oseba, ki ima zakonito pooblastilo za njeno zastopstvo. Volijo se lahko tudi namestniki. Uslužbenci zadruge ne morejo biti člani upravnega odbora izvzemši slučaj, da se poveri poslovodstvo kakemu odborniku. Člani odbora ne morejo biti osebe, ki so v konkurzu ali so bile obsojene za zgubo častnih pravic za dobo obsodbe.
Upravni odbor zastopa zadrugo na-pram oblastim in napram tretjim osebam. Zadeve, v kateri je odbornik sam osebno zainteresiran, ne more zastopati.
Upravni odbor vodi vso upravo zadruge. Njegov delokrog predpišejo pravila, poslovniki in sklepi občnega zbora, v kolikor ne nasprotujejo zakonu.
Odbor je sklepčen, ako je navzoča najmanj polovica članov odbora. Sklepa se z večino glasov. Pri enakosti glasov se smatra, da je predlog propadel.
Člani odbora so zadrugi solidarno odgovorni za vsako škodo, ki je nastala: 1. ako se je delilo premoženje zadruge ali so se izvršila plačila proti pravilom ali zakonu. 2. ako so se vršila plačila potem, ko je prišla zadruga v konkurz. 3. če je nastala škoda vsled izvršitve nepravilnega sklepa. 4. če se niso vodile pravilno poslovne knjige ali se ni sestavila točno letna bilanca. Odgovornost pa ne zadene onega odbornika, ki je bil proti navedenim skle-pom in je o tem obvestil pismeno nad-1 zorni odbor.
Posamezne člane kakor tudi cel upravni odbor zamore občni zbor zamenjati, kadar hoče, ako za to glasuje
nad polovica včlanjenih zadrugarjev ali v dveh zaporednih občnih zborih v razdobju najmanj 15 dni večina na občnem zboru navzočih zadrugarjev.
Nadzorni odbor vodi nadzorstvo nad poslovanjem upravnega odbora. Pregledovati mora tedaj periodično in kar je s tem v zvezi. Glede članov nadzornega odbora veljajo v bistvu ista določila kakor za upravni odbor.
Občni zbor je vrhovni organ zadruge. V zadrugah, ki imajo preko
1.000	članov, se lahko določi v pravilih, da tvorijo občni zbor delegati, od katerih more zastopati eden največ 100 članov. Izredni občni zbor se mora sklicati, ako to zahteva najmanj ena desetina zadrugarjev.
Dnevni red občnega zbora mora obsegati tudi točko: predlogi in pritožbe zadrugarjev. Sklepati se pa sme o teh predlogih in pritožbah le tedaj, ako so bili predloženi pismeno upravnemu odboru najmanj 8 dni pred občnim zborom.
Občni zbor je sklepčen, ako je navzočih nad polovico članov. Ako se to ne zgodi, se sme vršiti v določenem roku nov občni zbor, ki sklepa polnoveljavno pri vsakem številu prisotnih članov. Ta dodatek mora biti pa naveden v objavi občnega zbora. Na občnem zboru ima vsak zadrugar en glas. Le pri proizvajalnih zadrugah se sme dopustiti največ 5 glasov zadrugarjem, ki so prevzeli večje jamstvo. O zadevah, ki se tičejo kakega člana, ta ne more sestaviti spisek prisotnih članov in voditi zapisnik, ki jih potrdijo s podpisi predsednik, zapisnikar in dva ove-rovatelja.
V roku od 30 dni po občnem zboru je predložiti prepis zapisnika in priloge okrožnemu sodišču in revizijski zvezi.
Zveze zadrug so poslovne in revizijske. Te se lahko združijo v eno, ako izpolnjujejo pogoje zakona. Vsaka zadruga mora biti včlanjena v eni poslovni in revizijski zvezi.
Greh nad delavstvom
Odgovor ^Delavski politiki"
Iz podružnice Zveze kovinarjev (SMRJ) na Jesenicah izključeni funkcionarji so izdali pred časom letak, v katerem pozivajo z njimi vred izsto-pivše ude podružnice, naj se vrnejo v podružnico, neorganizirane pa, da se v podružnici organizirajo, »Del. politika- z dne 13. t. m. prinaša »izjavo" sedajnega »upravnega odbora* podružnice, ki se iz gornjega, z delavskega stališča zglednega letaka norčuje, češ da se po tem pozivu ni število članov nič pomnožilo, baje celo ravno zaradi letaka ne, nadalje, da se nima »upravni odbor nič za pogajati* in kar je takih neodkritih izgovorov še. Ker prizadeti v „Del. listu* ne morejo odgovoriti več, Vas prosijo, da sprejmete sledeče ugotovitve:
1. Nihče ni zahteval od sedajnega »upravnega odbora* kakih pogajanj ali popustov od »pravil*, temveč je bila organizacija samo naprošena, da izposluje od centrale v Belgradu, naj sporoči svoje pogoje za upostavitev v prejšnji stan, kakršne hoče. Ta poziv je bil potreben, ker organizacija sama od sebe ni kazala nobenih znamenj, da si želi dotoka članstva.
2. Sedanji »upravni odbor* ne pove, kako se je .uveril*, da ravno zaradi gornjega letaka izključencev delavstvo ne pristopa. Dovoljen je sum da je sedajni »upravni odbor* v skrbeh, če mu podjetje ne bo zamerilo, da se število članstva v organizaciji poveča po gornjem pozivu. Ta sum je upravičen, ker je bil sedajni upravni odbor izvoljen na binkoštni pondeljek popoldne — ko je vse na izletih 1 — v navzočnosti skrbno izbranih oseb, ki so bile na občni zbor povabljene z osebnimi vabili, in sicer ne po merilu imenika članov, temveč po neznanem drugem merilu, in ki so zborovale pod močno stražo neorganiziranih in enako oblečenih osebnosti,
3. Šedajnl »upravni odbor* poudarja, da je »statut tukaj, in kdor se mu pokori, ta je dobrodošel*. Kaj poreče »upravni odbor* na priznanje visokega funkcionarja delavske zbornice v Ljubljani, ki stoji sicer na strani centrale SMRJ in od nje izsiljenega sedanjega »upravnega odbora* podružnice, ki pa ni prikrival, da so bila sredstva izločitve izključenih proii pravilom, proti duhu delavskega sindikata, proti pravici in demokracijo in grda? Pristavil je, da je »pač vedno tako, da tisti, ki more, ni dolžan paziti na to, da pravično ravna, temveč samo na to, da doseže svoj cilj" in da se v »potrebi* preneha »vsaka demokracija* 1 Priče za to izjavo prijatelja sedanjega »upravnega odbora* so na razpolago. Radovedni smo pa, kako bo sedaj, po tem »vprašanju, spočetnik izjave »upravnega odbora* pojasnil zvestobo do — »statuta*.
V srce nas boli lahkomiselnost, s katero se postavljajo ovire za složno delovanje delavstva v organizaciji, in hladnokrvnost, s katero se z neodkritimi izgovori preprečuje povratek delavstva v organizacijo. Kljub temu ne izgubljamo poguma in ponavljamo klic: Vsi v SMRJ!
Prizadeli
ŠPORT
Gorenjska zimsko-sportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Zapisnik seje širše uprave GZS P se potrdi. Z ozirom na sklep te seje se pošlje vsem tujsko-promet-nim društvom na Gorenjskem vabilo, da se včlanijo v GZSP, s pojasnilom, da je to potrebno z ozirom na predviden vsedržavni smuški izlet ki se bo vršil na Gorenskem.
Dopis SK Jezersko se vzame na znanje.
Dopis občinskega šolskega sve-
ia-Jesenice radi odstopa telovadnice za vršenje treninga tekmovalcev se vzame na znanje in v prepisu pošlje JZSS-u
Dopis JZSS št. 279/37. se vzame na znanje. Odgovor se z ozirom na nesprejemljive zahteve takoj odpošlje, v nadaljne ravnanje.
Sklep seje u. o. GZSP radi črtanja SK Lesc iz seznama članov se anulira. O tem se obvesti JZSS.
Sodniški kandidati se obveščajo, naj za izpit predelajo gradivo, ki se nahaja v saveznih pravilih in pravilnikih. Omenjena pravila, ki obsegajo notranjo ureditev saveza, podsaveza in klubov, ter tekmovalni pravilnik za vse discipline naj si nabavijo direktno pri^JZSS kandidati sami.
Članarina Vsi klubi naj do 1. decembra t. 1. poravnajo članarino. Položnice jim bodo dostavljene.
Verifikacija. Odposlane so izkaznice za SPD Kranjska gora: Robič Joža; TK Skala: Taler Franc, Antonov Vladimir; SK Dovje Mojstrana: Peič Ste-van.
Prireditve klubov. Opozarjajo se klubi, da javijo vsako prireditev najmanj 8 dni pred izvedbo, radi delegiranja služb, odbornika in sodnikov. Na vsaki prireditvi mora biti vsaj en savezni sodnik. Tekmovalni zapisniki morajo biti najkasneje 48 ur po prireditvi dostavljeni podzvezi.
Mladinski odsek. Uvede se pred-verifikacijska doba za juniorje do 18 leta. Za to potrebne verifikacijske tiskovine in izkaznice se dobijo pri podzvezi za din 6'—. Neverificiran! juniorji ne bodo smeli nastopati na mladinskih prireditvah.
Podzvezna zabavna prireditev se vrši 9. jan. 1938 v Mojstrani v hotelu Triglav, na kar opozarjamo vse klube.
Na savez se urgira radi dostavljanja zapisnikov sej savezne uprave, in radi vsedržavnega smučarskega izleta.
Tekmovalni program za sezono 1937—38.
19.	XII. 1937: Mladinska tekma v teku v izvedbi SK Jezersko.
26. XII. 1937: Medklubska tekma na 12 km in skoki v Planici, izvedba SK. Rateče Planica.
2.1.1938: Mladinsko prvenstvo v »slalomu* na Rošci.
6. 1.1938: Medklubska tekma v smuku v izvedbi SPD Kranjska gora.
9.1.1938: Klubski dan za vse klube GZSP, s sodelovanjem mladinskega odseka.
16.1.1938: Mladinsko klasično prvenstvo GZSP v Mojstrani.
22.	in 23. I. 38.: Klasično prvenstvo GZSP (v Bohinju ali v Mojstrani). 29. in 30.1. 38.: Državno prvenstvo v »Alpski kombinaciji* na Pustem rovtu.
2.	II. 1938: Štafetni tek na 10 km v izvedbi SK Dovje—Mojstrana, ki praznuje na ta dan 10*letnico uzpešnega delovanja pri razvoju jugoslovanskega zimskega športa.
5. in 6. II. 38.: Državno prvenstvo v
klasični kombinaciji.
12. in 13. II. 38.: Alpsko prvenstvo GZSP na Jezerskem v izvedbi SK. Jezersko. To tekmovanje bo v letošnji sezoni najzanimivejše, ker se bo vršilo na terenu, ki je našim tekmovalcem še neznan.
18. II. 1938: Medklubska tekma na 12
km in skoki, vse v izvedbi SK. Poljane v Kranju.
20. II. 1938 : Medklubski smuk v izvedbi SPD Kranjska gora.
6. III. 1938: Patrolni tek v izvedbi SK.
Bohinj.
19. III. 1938 : Veleslalom na Rošci v
izvedbi TK. Skale, Jesenice.
20. III. 1938: Medklubski »smuk* na
Rošci v izvedbi TK. Skale, Jesenice. 27. III. 1938: Veleslalom v izvedbi SPD. Kranjska gora.
7. julija 1938: Vsakoletni »slalom*
tekma za Akom pod Široko Pečjo, izvedba TK. Skale, Jesenice. Rezervirani so še termini za medmestno tekmo Maribor—Jesenice in za damsko prvenstvo — vse v alpski kombinaciji.
Uprava GZSP.
MHLI OGLUŠI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote- Kranj, Bleiweisova 7
Mizarskega vajenca in mlado pomožno silo za vsa dela sprejme solidno mizarsko podjetje. Naslov v upravi l&ta	Prazne kante kupujem stalno; vsebina 5— 25 kg. Na upravo pod »Dobro ohranjene".
Kupim vlogo Hran. in posoj. v Kranju ali zamenjam z vlogo Zadr. gosp. banke do vsote 25.000. Ponudbe s pogoji na upravo .Sobote"	Kupujem steklenice, rabljene, od črnila in po* dobne vseh vrst velikosti. Ponudbe na upravo pod »Steklenice*.
	Stanovanje dveh sob s pritiklinami išče mirna stranka. Naslov pustiti v upravi za »Zračno4*,
Tkalka išče slalnega mesta; sprejme tudi drugo delo. Naslov v upravi.	
Mlad močen delavec lesne stroke sprejme vsako zaposlenje. Reflektante prosi da puste naslove v upravi »Sobote**.	Nameščenja Išče mlado, tudi lažjih pisarniških del v.mozna moč, pripravljena sprejeti vsako delo. Naslov v upravi.
Mlad močan fant pripraven za vsako delo, *šče čimpi ejšnjega zaposlenja. — Naslov v upravi.	Sprejmem službo nočnega čuvaja ali vratarja govorim tudi nemški. Naslov v upravi.
Tiskarna
»Sava" d. d.
Kranj
Knjigarna - Knjigoveznica Izdelava štampiljk
Zaloga vseh Šolskih potrebičin
NAZNANILO!
Podpisani naznanjam, da sem na lastno željo izstopil iz službe zavarovalne zadruge ,,Cro* atia“ ter da 1. decembra t. 1. prevzamem glavno zastopstvo zavarovalnice ,,Dunav“ v Kranju. — Za nadaljnjo naklonjenost se najvljudneje priporoča
ŠTEFAN VARL, Kranj - Klanc 48.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „SOBOTI“l
inrott IVORNIC A ČRNILA IN IT D 1 M I „!UIjU KEMIČNIH IZDELKOV Ullllllli
Čistilo aca Kovine
v pločevinastih flašicah ali odprto Trgovci en gros cene!
DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN URADNIKI KUPUJTE LE
DOMAČE BLAGO
Domače pa je le ono blago, katerega izdela nas domač obrtnik, naš domač tovarnar in katerega prodaja naš domač trgovcc!
Jabolka kg Din 2*-
dobite pri Merkur, P. Majdič, Kranj.
Zahtevajte „Soboto“ v vseh javnih lokalih!
Kdo Je danes«) zadovoljen •
Zares zadovoljne so dame, katere svoje modne potrebščine
Klobuke, nogavice, rokavice perilo, pasove, torbice
PLETENINE
i. t. d.	kupujejo
V MODNEM SALONU
OROSEL
KRANJ, TAVČARJEVA UL. 5
Vzamem
v najem
najraje v bližini Dubrovnika (eventuelno tudi Splita) boljši hotel s 15 do 20 sobami, tekočo vodo, samo v zelo dobrem stanju. Izčrpne ponudbe na upravo »Sobote* pod »Strokovnjak11.
Vsakovrstno
zimsko, moško in damsko
p
irniiiiiiiiuiiuiniiinii"Nii|,i|i|""|iii"i|"|i"ii
nogavice, rokavice, kravate, damske torbice itd. dobite v modni trgovini
IVO WENDL1NC|
Jenkova ulica
NEVESTE!
VSE KAR RABITE
V KUHINJI
TO JE: PORCELAN, EMAJL POSODO, JE-DILNO ORODJE, SLIKE, OGLEDALA
SI OGLEJTE PRI
COLNAR-IU
KJER KUPITE DOB-RO IN POCENI
Urejuje Čolnar Lojze - Za konzorcij »Sobote* Čolnar Lojze, Kranj, Bleivreieova 7. - Tiskarna »Sava* d. d, Kranj. - Za tiskarno Vilče Pesi, Kranj