Umikanje skalnih pobočij na erozijskih žariščih v slovenski Istri Rockwall retreat on badlands in Slovene Istria Matija ZORN1 & Matjaž MIKOŠ2 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana; e-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si 2Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana; e-mail: matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si Ključne besede: umikanje pobočij, erozijski procesi, fliš, erozijska žarišča, slovenska Istra Key words: rockwall retreat, erosion processes, flysch, badlands, Slovene Istria Izvleček Strma gola skalna pobočja, ki so hkrati tudi erozijska žarišča, so morfogenetska posebnost flišnega dela Istre. Na njih imajo mikroreliefne oblike relativno kratko življenjsko dobo, saj so erozijski procesi hitri. V članku, na podlagi meritev sproščanja flišnih kamnin na štirih erozijskih poljih v porečju Rokave južno od vasi Marezige, predstavljamo, kako hitri so ti procesi. Sproščanje flišnih kamnin v povprečju znaša okoli 80 kg/m2 na leto, kar pomeni, da se pobočje umika s hitrostjo približno 35 mm/leto. Nadalje so predstavljene tedenske meritve sproščanja flišnih kamnin za obdobje 15 mesecev (februar 2005-april 2006), kot tudi mesečna povprečja in povprečja po letnih časih. Predstavljene so še linearne statistične povezave med sproščanjem flišnih kamnin in vremenskimi vplivi. Abstract Steep bare rocky slopes that are badlands at the same time, are a morphogenetic particularity of the flysch part of the Istrian Peninsula. On them, microrelief forms are of a short life cycle, since erosion processes are fast. On the basis of measurements of sediment production in flysch rocks on four erosion plots in the Rokava watershed situated south of the village of Marezige, we show in this paper how fast these processes are. The annual sediment production in flysch rocks is on average around 80 kg/m2, which means that the slope retreat rate is about 35 mm/year. Furthermore, weekly measurements of sediment production in flysch rock for the period of 15 months (from February 2005 till April 2006) are shown, as well as weekly and seasonal averages. Linear statistical correlations between sediment production in flysch rocks and weather conditions are also presented. Uvod Strma gola pobočja, ki so hkrati tudi erozijska žarišča, so morfogenetska posebnost flišnega dela Istre. Obstajajo linijske oblike (erozijski jarki, struge hudournikov) in ploskovne oblike (strme stene, rebrast relief na položnejših pobočjih) (Jurak & Fabic, 2000). Prebivalci med Dragonjo in Rokavo takšna erozijska žarišča imenujejo »bržine« (Kodarin, 1998, 2). Za nastanek erozijskih žarišč na nagnjenih pobočjih so nujni naravni predpogoji (npr. ero-dibilna kamnina, razčlenjeno površje). Pomembno vlogo pri aktivnosti erozijskih žarišč imajo litološke značilnosti, v primeru flišnih kamnin predvsem njihova pretrtost in hitro preperevanje. Za njihov nastanek je lahko odgovoren tudi človek (Harvey, 2004). Njihov nastanek v antični Grčiji npr. povezujejo z uničenjem rastja. Ne glede na njihov nastanek so povsod brez rastja in razčlenjeni z erozijskimi žlebiči in jarki. Na njih imajo mikroreliefne oblike relativno kratko življenjsko dobo, saj so erozijski procesi hitri. Hitrost erozijskih procesov se lahko na istih erozijskih žariščih iz leta v leto močno razlikuje. V Alberti (Kanada), kjer so potekale meritve zniževanja površja 10 let, je bil njihov razpon med 7,4 mm in 83,6 mm/leto (Campbell, 1997). V erozijskih žariščih je kamnina neposredno izpostavljena spremembam temperature, vlage, vetra, udarcem dežnih kapljic in spiranju. Posledica so stožčaste nasutine (podžlebni vršaji) pod erozijskimi jarki ali melišča pod golimi stenami ob vznožju erozijskih žarišč (Jurak & Fabic, 2000). Erozijska žarišča imajo dve poglavitni vlogi v geomorfnem sistemu: so velik vir erodirane-ga gradiva in pomemben dejavnik oblikovanja pobočij (Harvey, 2004). Meritve erozijskih procesov v Sredozemskih »badlandih« so dale vrednosti med 5 t/ha/leto (0,45 mm/leto) in 220-330 t/ha/leto (20-30 mm/ leto), odvisno od podnebnih, kamninskih in reliefnih značilnosti ter razlik v prostorskem in časovnem merilu. Po Poesnu in Hookeu (1997, 162) zavzemajo »badlandi« 5 % površja južne Evrope. Na območju naših preučevanj v porečju Dragonje pa po Stautu (2004) predstavljajo 0,61 % površja, leta 1955 pred močnim pogozdovanjem v drugi polovici 20. stoletja pa so bili na 2,91 % površin. Kljub relativno majhnim površinam v porečjih pa erozijska žarišča prispevajo največ odplavljenega gradiva. V porečju reke Red Deer River (Alberta, Kanada) so ugotovili, da erozijska žarišča, ki predstavljajo 2 % porečja, prispevajo kar 80 % letno odplavljenega suspendiranega gradiva (Campbell, 1997). Slika 1. Erozijski polji 1 in 2 (fotograf: Matija Zorn) Figure 1. Erosion plots 1 and 2 (photographer: Matija Zorn) Metode in meritve Sproščanje fliša smo merili s pomočjo štirih polodprtih erozijskih polj v porečju Rokave južno od vasi Marezige. Meritve umikanja pobočij so bile del obsežnejših meritev ero-zijsko-denudacijskih procesov v porečju Dragonje, pri katerih smo merili še erozijo prsti/tal na različnih rabah tal in kemično denudacijo (Zorn 2007a; 2007b; Zorn & Petan 2007; Zorn & Petan 2008). Erozijska polja smo postavili na nižjem delu gole flišne stene (slika 1), ki je bila izbrana kot dovolj tipični primer za flišne stene v Istri, to Slika 2. Gradivo (30,8 kg) ujeto za pregrado erozijskega polja 4 v tednu med 19. 1.-26. 1. 2006 (fotograf: Matija Zorn) Figure 2. Material (30.8 kg) captured behind the barrier of erosion plot 4 in the week between January 19 and January 26, 2006 (photographer: Matija Zorn) je z razmeroma hitrim izmenjavanjem flišnih sekvenc, z veliko pretrtostjo kamnin in s prevlado glinavca nad peščenjakom. Flišne sekvence so na opazovani steni skoraj horizontalne in so bile debele od nekaj centimetrov do največ 15 cm. Ker namen terenskega opazovanja ni bila analiza vpliva geoloških parametrov na intenziteto sproščanja flišnih kamnin, nismo opravili primerjave sproščanja med erozijskimi žarišči z različno geološko sestavo in lego plasti, temveč smo izbrali dovolj tipično (reprezentativno) steno in na njej analizirali vpliv drugih (vremenskih) dejavnikov na sproščanje. Nižji del stene smo zbrali zato, ker smo na ta način dobili relativno majhna erozijska polja, pri katerih smo še lahko obvladovali količino sproščenega gradiva. Polja so bila zgoraj omejena z robom erozijskega žarišča, ob straneh pa so bila odprta. Osnovni podatki o erozijskih poljih so podani v preglednici 1. Na melišče pod steno smo postavili pregrade širine 1 m. Pregrade smo postavili okrog 0,5 m od stene, da sproščeni delci ne bi leteli prek pregrade. Med steno in pregradami smo pritrdili trdno plastično folijo, da se sproščeno gradivo v času meritev ni mešalo s starejšim gradivom na melišču. Na robove folije smo med pregrado in steno namestili večje kose peščenjaka, ki so preprečevali, da bi gradivo odloženo na robu uhajalo iz polja. Gradivo Preglednica 1. Osnovni podatki o erozijskih poljih Table 1. Basic data on erosion plots erozijsko polje prispevna površina v pogledu obdobje meritev ujeta količina gradiva v času meritev Gauss-Krügerjeve koordinate pregrade nadmorska višina pregrade naklon erozijskega polja m2 kg m (o) 1 1,805 10. 2. 200526. 4. 2006 136,31 X 5406155 Y 5039638 198,5 80-90 2 2,548 10. 2. 200526. 4. 2006 109,78 X 5406154 Y 5039637 198,9 80-90 3 2,470 10. 2. 200523. 2. 2006 122,97 X 5406157 Y 5039632 200,1 60-90 4 4,515 10. 2. 200526. 4. 2006 358,13 X 5406160 Y 5039627 203 80-90 za pregradami smo pobirali tedensko, sušili in tehtali pa smo ga v laboratoriju. Pregled terenskih metod za meritev umikanja pobočij sta naredila Krautblatter in Dikau (2007). Dosedanje raziskave Erozijske procese na erozijskih žariščih v notranjosti slovenske Istre je s pomočjo dendrokro-nologije preučeval Ogrin (1988; 1992), s pomočjo terestične fotogrametrije pa Petkovšek (2002a; 2002b; Petkovšek & Mikoš, 2003). Erozijske procese na obalnih klifih so preučevali Gams (1970/ 71), Radinja (1973) in s pomočjo arheoloških ter zgodovinskih virov Šribar (1967) in Žumer (1990). Slednji je pri Valdoltri ocenil, da poteka umikanje pobočja najmanj 6 mm na leto (v zadnjih okrog 900 letih), ob obokih pod piransko cerkvijo pa v zahodnem kotu 2 cm letno v zadnjih 300 letih, v vzhodnem kotu pa 1 cm letno v zadnjih 200 letih. Navaja tudi podatek, da se je med letoma 1901 in 1990 rob klifa v bližini župnišča umaknil za 2 m (Žumer, 1990), kar je prek 2,2 cm letno. Gams (1970/71, 57) piše, da na »nekaterih mestih visi koreninski splet redkih dreves do enega metra čez zgornji rob klifa, ki se je za toliko odmaknil v času rasti drevesa«. Radinja (1973) je na podlagi rekonstrukcije oziroma podaljšanja pobočij do morske gladine ocenil umikanje pobočij na 1-2 cm/leto. Šribar (1967) je s pomočjo arheoloških najdb ocenil, da se je vzhodna obala Simonovega zaliva od rimskih časov odmaknila za 60 m (okrog 3 cm/leto), s pomočjo topografskih analiz pa je med letoma 1922 in 1958 ugotovil umik pobočij za kar 15-20 m (0,42-0,56 m/leto) (Gams, 1970/ 71). Ogrin (1992) je na dveh erozijskih žariščih v Bržaniji ugotavljal umikanje pobočij s pomočjo dendrokronologije. Na prvem je ugotovil umikanje pobočij 1,48 cm na leto pri naklonu 70o in 0,8 cm na leto pri naklonu 30-34o, na drugem pa 2 cm na leto pri naklonu 51o in 0,75-0,78 cm na leto pri naklonu 30-40°. Ogrin in Mužina (2005, 300) nastanek erozijskih žarišč povezujeta z odstranitvijo naravne vegetacije. »Obseg teh površin je bil v preteklosti precej večji kot je danes. S propadanjem kulturne pokrajine, zlasti z opuščanjem kmetovanja na pobočjih in opustitvi paše ter širjenjem grmovnega in drevesnega rastja, so se erozijski procesi umirili«. S pomočjo terestrične fotogrametrije so erozijske procese na erozijskih žariščih preučevali v hrvaški Istri. Meritve so potekale na štirih erozijskih žariščih: na erozijskem polju 1 v Abramih, pri Sv. Donatu, v Medveji pri Sv. Petru in dol-vodno od pregrade Butoniga (Jurak et al., 2002). V slovenski Istri je v porečju Rokave (na erozijskem žarišču na Škrlinah) s pomočjo terestične fotogrametrije erozijo meril Petkovšek (2002a; 2002b). Primerjava med našimi meritvami in meritvami s pomočjo terestrične fotogrametije je v preglednici 2. Naše vrednosti so zelo podobne podatkom Petkovška (2002a). Podatke o umikanju pobočij v različnih podnebnih pasovih, na različnih kamninah in na različnih naklonih sta zbrala Young (1969; 1974), Saunders in Young (1983) ter Young in Saunders (1986). V novejši literaturi najdemo tovrstne podatke predvsem za polarna in gorska območja, npr. André (1997; 2003), Sass in Wollny (2001), Curry in Morris (2004) ter Glade (2005). Tudi Saunders in Young (1983) sta zbrala največ podatkov za polarna in gorska območja, njihov razpon pa je med 20-1000 B (1 B [Bubnoff] = 1 mm/ 1000 let = 1 m3/km2/leto = 0,026 t/ha/leto; Saunders & Young, 1983; Young & Saunders, 1986), s srednjo vrednostjo blizu 100 B. Curry in Morris (2004) navajata za polarna in gorska območja maksimalno vrednost 4,5 mm/leto (za švicarske Alpe). Vrednosti v drugih podnebnih območjih so nekoliko višje in se gibljejo med 100-10.000 B (Young & Saunders, 1986). 1999; Petkovšek, 1999; Petkovšek, Preglednica 2. Primerjava meritev sproščanja gradiva na golih in strmih flišnih pobočjih (Petraš et al., 2002a; Jurak et al., 2002). Table 2. Comparison of measurements of sediment production on bare steep flysch slopes (Petraš et al., 2002a; Jurak et al., 2002). erozijsko polje metoda obdobje meritev sproščeno gradivo (m3) površina v pogledu (m2) tlorisna (reducirana) površina (m2) povprečno letno sproščanje gradiva (m3/km2/leto) površina v pogledu po tlorisni površini Abrami - erozijsko polje 1 terestična fotogrametrija (1995-1997) (30 mescev) 0,445 8,9 3,7 20.000 48.108 Sv. Donat terestična fotogrametrija (1995-1997) (30 mesecev) 215 3856 2191 22.303 39.251 Sv. Donat terestična fotogrametrija (1997-2001) (38 mesecev) 361 4239 2292 26.890 49.733 Rokava -Škrline terestična fotogrametrija 27. 9. 200127. 8. 2002 (11 mesecev) - 3685 2682 40.000 50.000 Rokava - Marezige (naše meritve) lovljenje sproščenega gradiva 10.2.200526. 4. 2006 (~ 15 mesecev) 0,43 11,34 - 45.205,67* 49.215,11** - * obdobje: 10. 2. 2005-8. 2. 2006 * period: 10. 2. 2005-8. 2. 2006 ** obdobje: 28. 4. 2005-26. 4. 2006 ** period: 28. 4. 2005-26. 4. 2006 Slika 3. Umikanje pobočij v različnih podnebnih pasovih in naše meritve (Saunders & Young, 1983; Young & Saunders, 1986). Figure 3. Rockwall retreat in different climates and our measurements (Saunders & Young, 1983; Young & Saunders, 1986). Rezultati meritev v porečju Rokave po tednih Sproščanje flišnih kamnin smo merili tedensko od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006. Povprečja na teden in skupne vrednosti za vseh 15 mesecev ter za dve 12 mesečni obdobji so predstavljena v preglednici 3. Dve 12 mesečni obdobji predstavljamo zato, ker nam dolžina meritev ne omogoča primerjave sproščanja v različnih letih, lahko pa s trimesečnim zamikom naših meritev že ponazorimo variabilnost meritev, ki bi bila z daljšim nizom meritev še večja. Sproščanje gradiva v povprečju znaša med 77,39 in 84,26 kg/m2 na leto, kar pomeni, da se pobočje umika približno 35 mm/leto, upoštevajoč gostoto flišnih kamnin 2300 kg/m3 (po Miščevič et al. (2008) za flišne kamnine na Bolu na Braču (Hrvaška); to vrednost smo uporabili za izračun umika pobočja v preglednicah 3-5 - umik pobočja je bil lahko tudi dobrih 10 mm večji (skoraj 5 cm/leto), če uporabimo podatek Petkovškove et al. (2008), ki za flišne kamnine v Goriških Brdih navajajo suho prostorninsko težo 1680 do 1700 kg/m3). Ekstrapolacija meritev na 10 oziroma 1000 let kaže na umikanje pobočij približno 0,35 m oziroma 35 m. V času naših meritev smo opazili tri viške sproščanja (slika 3). Prva dva sta povezana z močnejšimi padavinami spomladi in poleti, tretji pa z izmenjavanjem negativnih in pozitivnih temperatur prek dneva v hladnejšem delu leta. Podobno so ugotovili v Pirenejih (Španija) (Regues et al., 1995; 2000) in sicer, da je za del leta z negativnimi temperaturami značilno močno preperevanje, za toplejši del leta pa dežna (vodna) erozija. Trdijo, da je količina sproščenega gradiva odvisna od hitrosti preperevanja (Regues et al., 1995). Regues et al. (2000, 184) ugotav- obdobje meritev polje 1 polje 2 polje 3 polje 4 povprečje polj 1-4 kg/m2 mm kg/m2 mm kg/m2 mm kg/m2 mm kg/m2 mm povprečno na teden (15 mesecev) 10.2.200526.4.2006 1,20 0,52 1,74 0,76 2,28 0,99 1,26 0,55 1,60 0,69 skupaj (15 mesecev) 10.2.200526.4.2006 75,52 32,83 109,78 47,73 122,97 53,47 79,32 34,49 100,55 43,72 povprečno na teden (12 mesecev) 10.2.20058.2.2006 1,24 0,54 1,65 0,72 1,95 0,85 1,12 0,49 1,49 0,65 skupaj (12 mesecev) 10.2.20058.2.2006 64,45 28,02 85,59 37,21 101,22 44,01 58,32 25,36 77,39 33,65 povprečno na teden (12 mesecev) 28.4.200526.4.2006 *24.2.2005-23.2.2006 1,20 0,52 1,71 0,74 2,34* 1,02 1,35 0,59 1,62 0,70 skupaj (12 mesecev) 28.4.200526.4.2006 *24.2.2005-23.2.2006 62,60 27,22 88,68 38,56 121,63* 52,88 70,30 30,57 84,26 36,63 Preglednica 3. Sproščanje flišnih kamnin in umikanje skalnega pobočja - povprečno na teden in skupaj. Table 3. Sediment production in flysch rocks and rockwall retreat - weekly average and total. Slika 4. Tedenske meritve sproščanja flišnih kamnin s strmih golih pobočij od 10. 2. 2005 do 26. 4. 2006 in izbrane vremenske razmere Figure 4. Weekly measurements of sediment production in flysch rocks on bare steep slopes (from February 2, 2005 to April 26, 2006) and selected weather conditions Slika 5. Sproščanje flišnih kamnin po mesecih Figure 5. Sediment production of flysch rocks per month *povprečje dvoletnih meritev; razen polja 3, ki ga je februarja 2006 uničila večja količina sproščenega gradiva. * two years average; except for plot 3, which was destroyed in February 2006 by a large amount of sediments Preglednica 4. Sproščanje flišnih kamnin po mesecih. Table 4. Sediment production in flysch rocks per month. Dragonje je Staut (2004, 119) ugotovil »izrazito skoncentriranost erozijskih žarišč na pobočjih z vzhodno ekspozicijo«. Naše meritve so potekale na pobočju s severno ekspozicijo. Meritve po mesecih in letnih časih Da bi ugotovili splošnejše trende v sproščanju gradiva s strmih golih pobočij prek leta, smo meritve združili po mesecih in letnih časih. Največ gradiva se je sprostilo v zimskih mesecih in spomladi, s sekundarnim viškom avgusta. Avgust je bil mesec z največjo erozivnostjo padavin, a je po količini sproščenega gradiva za primarnim viškom v januarju. Izstopanje januarja gre na račun številnih prehodov iz pozitivnih v negativne temperature, kar je povzročilo veliko sproščanje gradiva. Podobno velja za ostale zimske mesece. Preglednica 5. Sproščanje flišnih kamnin glede na astronomski letni čas. Table 5. Sediment production in flysch rocks per astronomic seasons. mesec povprečje polj 1-4 povprečno na teden skupaj mesec povprečno na teden skupaj mesec povprečno na teden skupaj mesec kg/m2 kg/m2 kg/ha kg/ha mm/ teden mm/ mesec januar 3,20 16,02 32.037,72 160.188,59 1,39 6,96 februar* 2,17 7,58 21.660,31 75.811,09 0,94 3,30 marec* 1,77 7,07 17.665,33 70.661,30 0,77 3,07 april* 1,70 6,82 17.038,98 68.155,93 0,74 2,96 maj 1,60 8,00 16.003,60 80.018,00 0,70 3,48 jumj 0,56 2,24 5.592,28 22.369,13 0,24 0,97 julij 0,75 2,99 7.480,02 29.920,06 0,33 1,30 avgust 1,90 9,49 18.985,43 94.927,14 0,83 4,13 september 0,83 3,30 8.260,01 33.040,03 0,36 1,44 oktober 0,56 2,80 5.604,28 28.021,39 0,24 1,22 november 0,77 3,08 7.693,40 30.773,59 0,33 1,34 december 2,42 9,70 24.244,05 96.976,19 1,05 4,22 * povprečje dvoletnih meritev * two years average ljajo, da je sproščanje gradiva zaradi intenzivnega preperevanja pozimi za »dva reda velikosti« večje od sproščanja zaradi dežne (vodne) erozije. Poleg tega ugotavljajo, da se večina erozijskih žarišč pojavlja na pobočjih s severno (osojno) ekspozicijo (Regues et al., 2000, 173, 181-182), kjer je »energija vključena v zmrzovanje dvakrat večja« kot na južnih pobočjih. Poleg tega večja vlažnost severnih pobočij poveča učinkovitost zmrzovanja (Regues et al., 2000). Za porečje letni čas povprečje polj 1-4 kg/m2 kg/ha mm zima povprečno na teden 3,13 31.271,92 1,36 skupaj letni čas 40,65 406.534,99 17,68 pomlad povprečno na teden 1,66 16.585,19 0,72 skupaj letni čas 21,56 215.607,49 9,37 poletje povprečno na teden 1,22 12.234,16 0,53 skupaj letni čas 15,90 159.044,02 6,91 jesen povprečno na teden 1,14 11.379,07 0,49 skupaj letni čas 14,79 147.927,89 6,43 2.5 M E a> 0- zima/ pomlad/ poletje/ jesen/ winter spring summer autumn Slika 6. Sproščanje flišnih kamnin glede na astronomski letni čas Figure 6. Sediment production of flysch rocks per astronomic season V obdobju meritev je bila v Kopru povprečna letna minimalna temperatura zraka za 1,4 °C nižja, povprečna zimska minimalna temperatura pa kar za 2,4 °C nižja od dolgoletnega povprečja (1961-1990; Klimatografija 1995). V Portorožu pa je bila povprečna minimalna letna temperatura za 0,6 °C nižja od večletnega povprečja (1991-2005; Povzetki 2007), povprečna zimska minimalna temperatura pa za 1,3 °C. Bilo je tudi kar 18 dni več (skupaj 64 dni) z negativnimi minimalnimi temperaturami kot v večletnem povprečju. Količina padavin je bila na Portoroškem letališču v času meritev višja od večletnega povprečja (1991-2005; Povzetki 2007) za skoraj 60 mm (oziroma 6 %) v obdobju februar 2005-april 2006 oziroma za slabih 85 mm (oziroma 8,2 %) v referenčnem letu maj 2005-april 2006. Območje naših meritev na podlagi padavinskega zemljevida Istre (Ogrin 1995) spada v pas s 1100-1200 mm padavin letno; v referenčnem letu maj 2005-april 2006 je padlo 1040,8 mm padavin. Podatki po letnih časih lepo kažejo trend (slika 6) upadanja sproščanja gradiva od zime proti jeseni. Sproščanje je najintenzivnejše pozimi, spomladi sledi padec skoraj za polovico in nato skoraj poravnana količina sproščenega gradiva poleti in jeseni. To kaže na tesno povezanost sproščanja gradiva z mrzlim delom leta. Manjše sproščanje gradiva poleti in jeseni, je povezano predvsem z manjšo intenzivnostjo preperevanja, ki manj gradiva »privede« do sprožitve oziroma v labilno stanje. Ker je na razpolago manj pre-perelega gradiva, tudi intenzivnejše padavine ne sprožijo toliko gradiva, kot zmrzalno prepere-vanje pozimi. Korelacije med sproščanjem Hišnih kamnin in vremenskimi vplivi S pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije (r) smo iskali linearne povezave med sproščanjem gradiva in posameznimi vremenskimi parametri. Sproščanje smo korelirali z: maksimalno dnevno temperaturo, povprečno maksimalno dnevno temperaturo, minimalno dnevno temperaturo, povprečno minimalno dnevno temperaturo, številom dni z negativnimi temperaturami, korigi-ranimi (ker meritve nekajkrat niso bile izvedene na določen merilni dan v tednu, smo podatke preračunali tako, kot da so bile vse meritve izvedene na isti dan v tednu) povprečnimi minimalnimi dnevnimi temperaturami, korigira-nim številom dni z negativnimi temperaturami, količino padavin, maksimalnimi 10-minutnimi padavinami, maksimalnimi 30-minutnimi padavinami, maksimalnimi 60-minutnimi padavinami, povprečnimi 10-minutnimi padavinami, erozivnostjo padavin, povprečno hitrostjo vetra, maksimalnimi sunki vetra, povprečnimi maksimalnimi sunki vetra. Izračunali smo tudi koeficient multiple linearne korelacija (R) in determinacijski koeficient multiple linearne korelacije (R2) med vsemi uporabljenimi vremenskimi parametri in sproščanjem. Za uporabljene vremenske spremenljivke je delež pojasnjene variance za povprečje polj med 0,770 (n = 63; p < 0,0000; za 15 parametrov, brez podatka o erozivnosti padavin, ki zaradi pragu v izračunu zmanjša število upoštevanih meritev) in 0,798 (n = 42; p < 0,0586; za 16 parametrov, vključujoč erozivnost padavin). Temperaturni parametri kažejo večinoma majhno negativno statistično povezanost s sproščanjem gradiva (slika 7). Tako majhna statistična povezanost nas je deloma presenetila, saj so nizke temperature v hladnem delu leta povzročile veliko sproščanje. Podobno lahko trdimo za statistične povezave med padavinskimi parametri in sproščanjem gradiva, ki izkazujejo le majhno pozitivno statistično povezanost, čeprav močne padavine sprostijo veliko gradiva. Zanimivo je tudi, da je sama količina padavin (slika 8) kazala višjo statistično povezanost kot njihova intenzite- Preglednica 6. Primerjava korelacij med sproščanjem flišnih kamnin in izbranimi vremenskimi vplivi po tednih, mesecih in letnih časih za povprečje polj. Table 6. Comparison of correlations between sediment production in flysch rocks and selected weather conditions per week, month and seasons, given for erosion plot averages. po tednih (na merilni dan) Po mesecih po letnih časih Korelacija med premikom gradiva in ... Pearsonov koeficient korelacije (r) ki s jt öoiT Ö « ^ S