Štev. 47. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 24. novembra 1920. Leto XXX!9I. DOM Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaia vsako sredo cb 5. uri zjutraj. — Cena mu je IS K na leto. Za inozemstvo 25 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Ogromna laži Sirijo iu bodo še širili naši nasprotniki o naši stranki in posebno o dr. Korošcu. Somišljenike pozivamo, da krepko zavračajo te laži in če treba, si zapišejo ludi priče ter naznanijo SLS. Z lažjo hočejo nasprotniki zakriti svoje proti-versko in protiljudsko divjanje ter tako poraziti našo stranko. m t je za vsakega vernega Slovenca v nedeljo 28. novembra. Volilo se bo od 7. nre zjutraj do 6. ure '/.večer. Volilna komisija pred 0. uro ne sme zaključiti glasovanja, Nobeno slabo vreme l ne more zadržati naših >olilcev doma. Dolžnost je dolžnost in mora se izvršiti, čeprav je treba napraviti daljno pot. Gre za samoupravo Slovenije, za krščansko šolo in krščanski zakon. Z ene in deklei a Agitirajte, poučujte in navdušujte! Noben naš volilec ne sme ostati doma. Gre tudi za vašo svobodo! Irotja skrinjica na Iraisli Poučite o tem slehernega volivca. je za kandidatno listo Slovenske Ljudske Stranke. Na Štajerskem je prva skrinjica, v Ljubljani druga. ŠF" l'B I 0®a v skrinjico na kateri Spusti volilno krogljico jurs« nenske LinMe SirsaHke. Pazi, da ne spustiš lsrogljiee v kako drugo Skrinjico. 1 JI i da Slovensko Ljudsko SiiHro sip nn ifpffpi str»»k°- zat° p^ z zaPrt° flll8ll»l* iUfes ®rl>*eh odborov so šc posamezni komisarji, najboljši prijate'ji komunističnih voditeljev. Ti komisarji dajejo postave, kakor se jim 2' ravno zdi, zakaj naloga leh oblasti ni, kakor pravi Ljenin, glavni samodržec komunistične Rusije, da se ozirajo na voljo ljudstva in na voljo večine, temveč da ustvarjajo svojo lastno voljo. Prebivalstvo na deželi pa niti v guber-nijske zbore — ki pa nimajo nič odločevati — nima takega zastopstva, da bi mogli ka-terikrnt uveljaviti svojo voljo. Zakaj volilno pravico so ti svobodoljubni in demokratski gospodje tako prikrojili, da pride v mestih na vsakih 2000 prebivalcev en zastopnik, na deželi pa šele 10.000 prcbival-, cev dobi svojega zastopnika. Državnih postav sploh ni, temveč ko-j misarji izdajajo vsak dan celc šope naredb po svoji volji in svojem okusu, državljan sovjetske Rusije pa pridno izvršuj in strogo molči — sicer te dobi v roke »črezvičajka«, komunistična sodnija, katera nc razume šale. Kdorkoli je Ic malo sumljiv, d z vsemi komunističnimi nauki ni zadovoljen, ga brez dokazov in brez sodbe pograbi ta črezvičajka — družba najbolj propalih in krutih ljudi — in tc nekaj časa strada in niuči po kleteh, dokler niso godri za kroglo. Nešteto delavcev in kmetov je žc poslalo žrtev teh zloglasnih, nasilnih črez-vičajk. In lc razmere proslavljajo naši bratci komunisti in jih hočejo vpeljati tudi pri nas Sedaj si pa mislimo pri nas tako vlado! V Ljubljani bi sedel zagrizen komunističen, surov in nasilen delavec kol sovjetski komisar, in la bi izdajal vsak dan naredbe brez ozira na to, ali jc komu všeč ali nc, kakor bi ga bila ravno volja, zakaj »komisarju se ni držati volji- večine, temveč mora sam ustvarjali svojo voljo«, izjavlja prerok vseh komunistov, gosp. Ljenin. Kdor bi si upal le malo ziniti — ali pa da jc vsaj sumljiv — da ni popolnoma zadovoljen, bi prišel v roke kakšne )črczvičaj-kc recimo v Krškem ali Novem mestu in krogla mu je zagotovljena. Ali sc zavedajo n. pr. tega naši kmetje in kmets!. fantje, ki verujejo komunističnim hujski.čem? IIo-liko odločilne besede pa mislijo, da bodo imeli potem, ko sc ustanovi komunistična vlada? Danes vsaj lahko zabavljajo, da sc vse kadi, in volilna kroglica jc njihovo orožje, v komunistični državi — kakor nam kaže Rusija in kakor nam je bila žalosten zgled Mažarska — pa poje drugačna kroglica, čc zelo trdo ne držiš jezika za zobmi. Torej, lc volite komunistel Kar pridelaš, ni tvoje. Že omenjeni Kuljbakin, ki jc Rus in pozna ruske razmere, piše nadalje: . Kar sc tiče zemlje, pripada celemu narodu, a nc njegovim zasebnim predstavnikom. Kmet pa je samo suženj, ki je dolžan obdelovati gotov del zemlje, in ki dobi zato toliko žita, kolikor jc potrebno, da zaseje za sebe in svojo družino.« Kaj se to pravi? 1. Da so komunisti vso zemljo proglasili za državno. Torej ne samo kmet, temveč tudi poljski delavcc, ki dela na polju, nc more reči: to je moje, kar pridelam, temveč ves pridelek je državna lastnina, od katere mu država sumo toliko pusti, kolikor potrebuje zase in svoi družino. Kako država odmerja zate in T tvojo družino, se pa morda spominjaš i! avstrijskih časov raznih živežnih nakaznic 2. Da manjka danes v Rusiji, ki bi ko zalagala z žitom nc samo sebe, tcmvJ celo Evropo, kruha in da ljudstvo od kote umira. Zakaj? Zato ker nihče delatj neče. Si pač misli: kaj bom delal in gard pa ne vem za koga. * "' Ali hočete tudi v Jugoslaviji takih razmer, da bomo zopet stradali kot v voj. skinih časih in šc bolj? Ce hočete to, vo. lite komuni.ste! Gospodars.vo v popolnih razvaiman. Dne 25. januarja 1. 1. so imeli kornj-nislični poverjeniki ruske vla. » sejo, pri kateri je poročal poverjenik Rikov o skem državnem gospodar.slvu. Povedal ic ined drugimi to-le: Pred vojsko je pri'lo na vsakih 100 lokomotiv 15 pokvarjenih, ki 'o sc hitro sproti popravljale. Sedaj pride -.3 100 lokomotiv 60 pokvarjenih, izmed ,.a,c« iih sc popravi samo po ena. Ni čuda, da te ruski železniški promet skoro pcpolnr.; t zastal, vlaki vozijo, kadar sc to zljubi via-kovodjeni in strojnikom. Največja posle > ca tega je, du so ruska mesta b; ■ >. /ive/s in brez kurjave. Zato ni čuda, da Pflro-grad, glavno mesto Rusije, coslovno uniiia, Leta 1911. je limrlo na tisoč l|iidi osca, leta 1917. 25 oseb, leta 1918. 13 oseb, leta 181^. pa že 75 oseh, met'Um ko .se ji!i iuii na vsakih 1000 prebivalcev samo 13. Druga ležkoča je kurjava. Leta 1019. je imela Moskva kurjavo urno za bolnišnice. Boljše viška vlada jc zapovedala pii« pravili 14 nrMjonov kubičnih metrov drvi Pripravili so j,h samo 0 milijnm.v, oci s-Icrih je zvozila železnica samo 2'. vagona. Do konca leta 1919. so boljševiki po-državili 4000 tovarn. Od leh jih dela samo polovica in sc nadaljnje šc vedno zapira-o. Delavci so brez dela, stradajo m ropo:o. Tako jc gospodarstvo tam, k;<-r vladajo komunisti. Ali hočemo pri nas tudi tako? Volimo komuniste in socialiste! Niti postelja ni tvoja. Žc omenjeni Kuljbakin poroča, da nekateri komunistični komisarji niti nc puste pri miru tiste tvoje zasebne lastnine, ki ic tvoja vsakdanja potreba. Tako izidi.' dane« naredba, da moraš prinesti svojo poslcf na določeno ineslo, jutri, da je vsa po»o« državna, tretji dan. da potrebujejo obleke, ki jo moraš prinesti itd. Vino snic|0 pi« samo komisarji. Vojska - vsa komunistična umetnost. Kako so vpili socialisti in komunisti med svetovno vojsko: vojaštvo je treba p"' polnoma odpraviti, dol z militarizmom, n?' bene vojske nc sme biti več na svet«- K-zmagamo mi komunisti, bo vojska P°P0' noma onemogočena, . ■ Pa so zmagali v Rusiji. Toda kaj " dimo? Nobena država ni tako oborožen Jcot Rusija, v nobeni državi ni vojaška disciplina tako kruta in krvava kot v komunistični Rusiji, nikjer ni vojak taka zverina kot je to pri komunistični rdeči gardi — in nikjer vojska ne traja še vedno, kot je to y Rusiji. Še več: ruski komunisti naslanjajo vso svojo moč na iste bajonete, katere so preje do dna pekla preklinjali, ruski komunisti danes oznanujejo tisto vojsko, o kateri so preje govorili, da mora biti popolnoma onemogočena. Na tisoče jih pade v vojski ali umrje lakote samo zato, da morejo boljševišlu komisarji piti vino in šamjanjec. Trockij, komandant boljševiške armade, je odgovoril skandinavskim komunistom, ko so ga le-ti opozorili na strašni položaj ruskega naroda, ki umira doma in na fronti: »Kaj je potem, čc bo zima in preti smrt od glada? Evropa si prizadeva, da bi nas (komunistično strahovlado) porazila, a mi ji dokažemo, da se inoti. Za vsako ceno moramo uničiti sovražnike. Tri četrtine prebivalstva bodo poginile vsi I zime in lakote, a kar ostane, bo gotovo zmagalo v splošni revoluciji. Mi moramo živeti.« Torej domalega vsa Rusija naj umre, samo da mi — komunistični voditelji, moremo živeli. Ali ni podobno govoril meseca apiila v naši državi, in sicer v Subotici, komunistični voditelj dr. Zivko Topalovič, ko je pozival na komunističen prevrat in rekel' »Ljudstvo bi bilo poklano, toda zmaga! bi komunizem. Ali inore biti naša dolžnost drugačna, kakor je ona, za katero so se Rusi tako sijajno izjavili?« Kdor hoče vojsko, kri in nož, naj voli komuniste! Polni koši bankovcev — pa nič denarja. Pri nas je nastalo veliko ogorčenje, a tudi velikanska gospodarska škoda, ko so znižali kronsko vrednost na eno četrtinko. Vse je postalo znatno dražje. Pa kaj pri nas! Pri nas smo v uničevanju krone pravi pritlikavci napram ruskim komunistom. Že lansko leto je izjavil ruski finančni minister napram poročevalcu nekega pariškega lista: »Denar mora izginiti. Upam, da prihodnjo zimo milijon rubljev ne bo vreden niti ene ko-pejke.« Pa je imel prav. Vrednost ruskega rublja je strahovito padala. Funt masla je stal 2000 rubljev. In danes beremo poročila, da je ruska vlada izdala naredbo, da je ves ruski denar — neveljaven. Ljudem so ostali polni koši bankovcev, pa prazni žepi, A motil bi se, kdor misli, da gospodje boljševiki nič ne drže na denar. Pa še precej, namreč na iujega. iz Varšave se poroča, da v Petrogradu po povelju komuni«-stične vlade pridno ponarejajo amerikan-ske dolarje, francoske franke in angleške štcrlinge, katere potem pošiljajo v druge države za agitacijo za komunizem. Zelo poštena sredstva! ' s Če hočemo pri nas kroni uničiti še to vrednost, ki jo ima, potem si izvolimo komunistično vlado! Vse dere v propad. Veliki ruski mislec in pisatelj Maksim Gorkij je v komunistični »Pravdi« meseca julija podal o komunističnem gospodarstvu na Ruskem to-le sodbo: Dela se vsepovsod nesramno površno, nezmiselno, zlobno. Železniški vozovi se nalagajo tako, da se morajo med vožnjo gotovo pokvariti; z dragocenimi cirkular-niini žagami se žagajo tramovi in deske, ki so polni žrebljev; lesene hiše se podirajo za kurjavo in pri tem šipe, ki jih v Rusiji tako manjka, enostavno razbijajo; strešna pločevina rjavi po smetiščih, v hiše pa teče voda, ker so strehe raztrgane in jih ni s čim zakrpati; po vseh cestah in smetiščih leži staro železje, kmet pa nima s čim popraviti brane, pluga in drugega orodja; za vagon starega železa bi dal vagon kruha, a nihče mu ga ne pripelje; pomaga si na ta način, da gre na železniško progo ali most in si tam izžaga železa in odvije vijakov ali pa si na kolodvoru poišče, kar bi mu moglo služiti. Tako se nezmiselno in zločinsko zapravlja imetje republike. »Se ni« koli nismo« — zaključuje Gorkij — »tako slabo in nepošteno delali, kakor sedaj. To jc posledica nezadostne prehrane, telesne slabosti — gotovo, toda še bolj posledica tega, da manjka zavest odgovornosti vsa-I kega za vse, kar se v Rusiji zgodi.« Zagrizeni sovražnik katoliške Cerkve in samouprave Slovenije dr. Žerjav vrti Samostojno liberalno stranko po viži, ki jo enako godeta brezverska »Domovina« in »Kmetijski Ust«. Volite komuniste, če s?? y.di tafeo življenje, kot jc na Rusk*niselci počeli, ko dobe pri nas polno moč in uveljavijo popolnoma svobodomiselne postave? Čudimo se tistim staršem, ki so ogorčeni radi poizkusa svobodomiselne vzgoje od strani liberalne učiteljicc, na drugi si rani pa bodo v nedeljo volili v državni zbor same liberalne zastopnike, ki so v prvi vrsti za to, da sc vrže krščanska vzgoja iz šol. Močen jez, ki ga moremo postaviti proti nasilni svobodomiselni povodnji, ki grozi pokončati in pokvarili vse, kar je še duševno zJravega, jc močna krščanska stranka v državno-n zl oru, katera ne bo dopustila, r'a hi »c pometalo z našim krščanskim ljudr'vom. /ato v nede'-'i vsi na volišče za FTo-vensko Ljudrko '. .unko! Samostojna zoper prevzeti* vojnih posojil. V Celju je bilo 11. in 12. sept, J9j9 zborovanje odposlancev sPodnješlujcr, skih okrajnih in občinskih zastopov in hra," nilnic, na katerem se je tudi obširno raz, pravljalo o usodi nekdanjih avstrijskih voj-nih posojil. Pri tej priliki se je eden glavnih' voditeljev Samostojne in kandidat Samostojnežev na Štajerskem DROFENIK i. vso odločnostjo in ostrostjo izrazil proti temu, da bi naša država prevzela nekdanja avstrijska vojna posojila. Slovenski kmet, tako brani Samostojna tvoje pravicc in zahteve Oni samostojni hinavci, ki so med vojno bili tvoji glavni re-kvizitorji, sedaj po vojni pomagajo tebe spravljati ob tisti s težavo prišledcni denar, ki si ga ti, nagnjen ali prisiljen vsled razmer, dal za vojna posojila. In takim ljudem boš ti, slovenski kmcl dal svoje zaupanje in pri volitvi svoj ttie 7. novembra HJ20 jo imel dr, Knko-veo, načelnik liberalne, stranke, v Sloven ki Bistrici volilni shod. Tam je govoril za lo. la se Slovenci razkosajo v slaji.-rsko iti kranjsko okrožje, brez deželno vi; ••. brdiua struiiku, ki se resuo iu odločno bori za osamosvojitev Slovenije, Slovenska Ljudska Stranka. Iz mest so num poroča, da mnogo liberalcev sploh no bo šlo volit: liberalnih strank nečejo podpirali, ker ko bore proti samoupravi Slovenije, zagrizeni »o pa vcudar toliko, da z Ljudsko struiiko tudi ue gredo. Sumostojueži ho v svojem volilnem boju kar nekain otrpnili. Nobenega ognja, uubene-^a nuvduševanja, celo Kmetijski list, ki je bil vedno polu samozavesti, jo postal čudovito skromen, odiuo v svojih gorostasinh lažeh proti Slovenski Ljudski Stranki iu proti dr. Korošcu je Sc vedno neumoren. To uedeljo je Slovenska Ljudska Stranka ,.a'iio na Kranjskem priredila •">'.! volilnih slio-ilov. Nusprotniki t malimi izjemami niso motili nl< /Po iVOtuC. piše: > Listi poročajo, da jo v češkoslovaških delavskih telovadnih jednotah v letu 1919 Is-stupilo 8000 članov is riuisko-katoliskc cerkva ter je ostalo brez veroizpovedi.i Jasno govorjeno I Coške delavske telo* vadno jednote so socialistična organizacij* proti kutoliškemu >0rluc, kakor jo socialda-mokraška >Svobodac pri naa. V teh jeduotah' zbirajo socialdemokrati mlade ljudi, ue da telovadijo, marveč da jih vzgajajo v brezver-stvu. Številko govore! Ivini jo 8000 socialdemokratih člouov odpadlo od katoliške ver* in so ostali brezverci. Tako socialdemokrati delajo drugače x svojih društvih in govore drugače pred kiščatt-' skini ljudstvom. To je hinavska igra, ki zasluži zaničova-. nje vsoh poštenih ljudi. Krščansko ljudstva bo 28. novembra tem nekrščanskim hinavski« politikom pokazalo vrata I Za tako razkosavanje Slovencev so se na shodih jasno izjavili pristaši Samostojne kmetijske stranke. Vrzite krogljico v krinjjco Slovenske Ljudske Stranke, ki je edina braniteljica samouprave za Slovenijo! Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljubakmetsko glasilo. Tedenske novice. Politične. Zopet en dokaz. V nedeljo 14. t. m. so imeli »samostojni kmetje« v Cerkljah pri Kranju javea shod ua Hribarjevem vrtu. Poleg Kuralta, Tomažka in drugih samostojnežev je govoril tudi nadučitelj Lapajne, ki je član vodstva JDS. Ta mož se je sam pred več pričami izjavil: »Jaz sem bil liberalec in ostanem liberalec!« Na tem shodit sc je najbolj udrihalo po farjih«. __ Samostojni bodo pa vseeno kričali: »l^isc potegujemo za duhovnike, mi nimamo hoRčnc zveze z liberalci! < Laži o dr, Korošcu. NTaša stranka stoji tako trdno, njeni pristaši so tako odločni za izvrševanje njenega programa da gredo s pogumom v volivni boj. Nasprotnike je postalo strah- Zato sc '.atekajo k praznim in neumnim ir.-mišljotinani. Tako so si izmislili in spravili v javnost očitek, dn jc dr, Korošec z jajčjo kupčijo zaslužil milijone in da si je kupil graščino v Slivpici pri Mariboru. Seveda dr. Korošec ni niti enega jajca prodal in ima važnejše in nujnejše posle, kakor so kupčije /. jajci. Ker liberalci, zlasti mariborski Tabor.., ne nehajo širiti laži, |c dr. Konvcc v Mariboru obljubil ir.ročiti ves skupiček iz jajčje kupčije tistemu, ki nr.i jo dokaže. Ravnotako jc obljubil takoj po-dariti graščino vsakemu, ki mu dokaže, da jo i.»i;a. Na noge, verižniki in socialistični ohtekdvalcil P Domovino- dele. Kdo? Samostojneži. Samostojni kandidai Kline ic imel puiinjo nedeljo .••hod v Hinjah in kakor sc nam poroča, jc prinesel s sabo cel zavoj liberalne Domovine in jo deli). Mi tigo-l.-. ;... -iO samo io, da jc 'Domovina g!a-liberalne kapitalistične stranke in za-giizcno protiverska. Samostojneži pa bodo 5c vcJno trdili, da niso proti veri iil da nimajo z liberalci ničesar opraviti. i) strmita jajc jc postala -anvirlojna siran-ka. Ko so se peljali naši pristali ua shod v Podllpi pri Vrhniki, -o jih na potu i/, grmovja napadli obupani samostojneži — r jajci. Medtem, f.rj s^ je vršil »hod ob \oliki udeležbi in popolnoma >k>stojuo, so pa -anio«tojno/.i uai'\Tso mogli povedati. Na shod jc prišlo nekaj odločnih deklet Marijine družbe, ki so shodu hitro koncc naredile, da so modrijani odšli z dolgi n nosom. Dekleta — bravo! noronče novice. d Umrl je 16. novembra v črnem vrhu g. dr. Josip Kos, zdravnik. d Zadružna šola v Ljubljani sc zopet olvori z letošnjim zimskim scrreslrom. Vpisovanje sc vrši dne 22. in 23. t. m. od 9. do 12. ure o'opoldne v pisarni ravnateljstva državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 2. V zadružno šolo se sprejemajo tisti, ki so dopolnili 16. leto in dovršili ljudsko šolo. Vstopnina znaša 20 K, šolnine ni nobene. Pouk sc prične dne 24. t. m, ob 2. uri popoldne v poslopju državne realne gimnazije na Poljanski cesti in bo trai.il vsak delavnik od 2. do 7. ure zvečer. Dopoldne ne bo šole. Zaključek zadruine šole bo 15. maja 1921, K vpisovanju jc tieba prinesti rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. d Zdravstveno sttuje v Sloveniji. Po izkazu je umrlo pretečem teden v Sloveniji za nalezljivimi boleznimi 24 ljudi. Med temi eden ;:> trebušnim tifuzo.n, 20 za grižo, eden za dav.co ter eden vsled koz. Tifus in griža sta najbolj razširjena. d Alkohol s a j> umoril. Dne 18. novembra so v Hoiovljjih pri Poljanah pri Lužarjevih imeli ».prejo«. Pili so žganje Pogubna »preja sc je končala ttk0 lostno, da so sedemnajstletnega Jožeta Šu' bic, doma iz Gorenjega Brda, nezavestne! ga prinesli k njegovemu mojstru v Polja." nah. V omotici je ostal šc 24 ur in je izdih! nil, ne da bi sc kaj zavedel. Ljudje božji pustite preje - in nikar ne zastrupljaj^ naše mladine z alkoholom! d Za brezplačno vzgojo sirot rtarih 10 do 12 in šc več let sc pri društvu Dobro dclnostLjubljana, Poljanski nrsip it, lf) oglaša mnogo prosilcev, tako da ni mogofe vsakemu posebej odgovoriti pismeno, večine pisem pa jc razvidno, da hočejo prosilci za tako odraščcnc sirote imeti !e brezplačne hlapce in dekle do n;ih polno-letnosti, kar pa nc tone biti. Po sreči jc pa še dovolj prosilccv, ki sprejemajo take cd-raščene sirote za stalno v svoio družino za svoje ali sc pa vsaj pismeno obvežejo, da jim bodo, ko bodo odrasli, p.-vkrbeli primerno doto, čc bodo morali iti '».l hiš«, Za male sirote, katerih je veliko, ic ?a do-sti manj prosilccv. !j Smrtna nesreča na glavnem kolo. dvoril. Smrtno ponesrečil |e na gk.vnem kolodvoru 22 lclui v Šmarjcti rojen zavira č južne železnice Alojzij Pernic. Pcrtr.i jc bil, dasi zavirač, ker sc je sk«^ ■ prt-inet, prideljcn sMadiščriini dc!,;vccr in t pometal med tračnicami, ko je ob V. uri odhajal ekspresni \ijk, so sc pos', vili delavci v vrsto. Megla jc bila gosta . eks-presni vlak je puščal gosto paro. 'enr.i jc stopil naprci, da bi bil videl Ij-jct . ki so se vozili z ekspresnim vlakom. Vs!cd nieijle in pari- j» predrl prihaiajoei d)/enj->ki vlak, dasi ji po predpisih slr«»ioiudja riskal na piščalko, ivi jc Pc.-me •> .lo";i /; eno nogo če?, tračnico. K prip'..J db-Icnjski vlak, ki je podil Pormeta .h ii ga vrgel sredi tračnic, kjer so mrtveci pc-brali tovari i in ga prenesli v mriv.inico k Sv. Krištofu. Revež je ime! popolicma razbilo glavo. Pokopali bodo c-■;•.<> popoldne. d Ubit od posekane bukve j" bil v Opatovi gori nad Kostanjevico, •> i .ii in-valid Janez Pcnca po dom. Fi.šltr i. (Ve hovca. Sel jc sam v Uoro. posekal 'kev, debela veja ga je zadela /. močio r..-. glavo. Pozno v noč so },a sii iskat in gc našli mrtveg;' Bil ic me/, poštenjak, spostovJB od vseh sosedov, zve«i pristaš SLS. Zapit* <ča ženo in šest nepresk»hljt'tih otrok. Doni«!. 17. ŠPITALIcA. Tudi pri cas nc smemo molčati s-'daj rav-ro k volitvam, ker to je nekni važnega m ft-stoj države in ljudstva, vsak inora vedeti-naj se cbrnc. da mu bode bolje up. svelu. Do; sti fe takih, da nc vedo, kam bi se obitiil" "" volitvah, ali k samostojnim ali k SLS. Kdor pridno prebira ■ Domoljuba*, ta že ve. Kaj i* resnica in kaj laž. tistim pa, kateri bere!0 Kmetijski list", naj st pa zapomiijo, do pra*' Gantarjev. d& mu ni nič za ljudi, ampsk >s toliko, da >Se pregovori k svoji stranki. poU«1 se mu pa seveda lahko smeje, češ, tvc£a & zi.pet imam. Možje, ki ste dobro izkušeni, bodete bolj vedeli, katera stranka je prsvs. rr.-rnoto bi bila, če veriamete takemu, kot |e Gantarjev, Vsak ve, da jc on šc prav cb-® kiiiha zaslužil v potu svojega obr?.:£ l,( rC" nikar takemu na limanice, zapomnite si raj« to, če je bila Slovenska liudskr f-tranM dobrs za nas pred vojsko, zakaj bi ne bila sedaj, ker ona res dela za ljudstvo, ne pa za baDitaliste in verižnike, Torej vsi z veseljem V skrinjico SLS, IZ RIBNIŠKE FARE, Da ne boš mislil, dragi bralec, da Ribnf-ČaDje spimo spanje pravičnega, zato ti podajamo kratek dopis. Kakor drugod, tako tudi pri nas liberalci nastavljajo svoje limanice. Ker nimajo velikega plena, se hudo jeze in kriče na vse grlo. Vtihotapili so v našo dolino tudi takozvano lažnivo brerversko knjižico, in kar v tej knjižici beremo, vidimo, da so velike laži liberalcev, samostojnežev in liberalnih železničarjev. Dragi liberalčki, takih laži smo mi do grla siti. Mi vam ne verujemo nič več, ker vi niste ne za Cerkev, ne za kmeta, peč pa ste samo za svoje žepe in svoj trebuh. Zatorej bomo z veselim srcem izpustili kroglico v skrinjo Slovenske Ljudske Stranke. POLHOV GRADEC. V nedeljo po prvi »v. maši so imeli samostojni shod v gostilni samostojnega župana in (udi cerkvenega ključarja (!) Ant. Gmšiča. Kik"no blamažo so doživeli samostojni ta den! V resnici smo mislil', da bo Pralkarjeva gostilna premajhna in da nc bodo mogli vsi ljudje na shod. Saj bi tu ne bilo nič čudnega, ko so vabili po štirih oblinah, nabijali zelene plakate, kričali pred ccrkvijo, lovili in prosili ljudi po cestab in gostilnah, naj ven-dai pridejo na shod. Pa vse lo ni nič pomagalo. Zbobnali so skupaj ir štirih občin nič vet kakor 15 svojih, nekaj p., jc bilo na shodu trdi naših iz radovednosti Nastopil je kot govornik neki Marinko z Dobrove. Sam fe pri-poznal polomijo samostojnih, ko je rekel: »Zel ua jih ni več prišlo nc shoc!.« Dobri dve uri jc mlatil prazno slamo, obljuboval vse mogoče, kai bodo naredili samostojni, ko bodo prišli v Belgrad. Hitro nam bodo preskrbeli železnico po dolini, po hribih pa lepe ceste. Njegovi pristaši so kimali in pritrjevati, naiholj p;-, [e bil navdušen samostojni prerok iz Set-cika, kaliti na shodih rarlaga sv. pismo, seveda popolr.omr. p» svi.fe. Iz tega polomljenega • iSod« naši samostojni voditelji prav lahko «0G7. na jo, kako se motijo, ako vpijejo, da |e večina zn njimi, Vsak rfun se manjša njih število. naše pa jc vedno večje. Kadur napravimo n.i kak sestanek ob delavnikih zvcčci za po-«ame7nc \as:, tedai jih pride brez pos<:hne agitacije gotovo trikrat toliko, kakor je bilo je nismo mogli snesti, zato se je pa izpridila. Pred nekaj dnevi pa smo vendar spravili to gnilobo napi e j v Lašče, najbrž imajo tam boljše želodce-. Pa vam jo je naložil Miloš Kavčič v Predstrugah in hajdi z njo v Lašče po tri krone. Pucelj je prebrisan tako, da bo še iz pfesnšve koruze napravil dobro koruzo, Ej, samostojneži, tudi koruza več ne vleče. IZ DOBREPOLJ. Samostcjnež je prodajal svojo učenost tako-le: Samostojna stranka je samo za kmeta in potegovala se bo samo za kmetske koristi. Za bivše mešetarje in trgovce se ne bomo brigali, mi smo za kmeta. Korenčkov Jože sliši ta pogovor in zavpije na vse grlo; Kje pa so kajžarji? Nas samostojna ne pozna, zato pa tudi mi ne bomo volili samostojne stranke, ampak Slovensko ljudsko stranko, ki ima srce tudi za nas kajžarje. To se fe zgodilo v slavno-znanem Kozjem repu, ki je na koncu dolge vasi, ki je na koncu dxeniuixrde biio na shodo nad 400. »o videli, Vk je rc^no delo. Z zasmehoia so govorih o ieravoTih t-ladičih. komunističnih prekucu-fcihin samostojnih gostilni čar iih, Id lovijo ponoči a!i p« podnevi na mestnem trga svoje kalne. Primerjali so naš shod z nasprotnimi pvfcoujami in odšli z zborovanja s trdnim pre-oriJandiem. da je n:ihovo mesto samo v_ SLS., 1-i 'c rej Vranka dela. Na shodu sta vihamo poz^i nrlVss joTorila g. dr. T. Klinar ia poslanec F-< der. Ljnd'e so odnesli od shoda najlepši v!is i" neomajno zat: parne SLS. In tako IZ LOMA. 7s. voiiiTe smo dobro pripravlieai. Voliv-j) cdbor, Ki t.1 toji iz 17 članov in članic, skrbi. na se bodo vsi volivci udeležil voltev n da bodo vsi prav volili. L i- SLS. V četrtek, 25. roTtribia. bo piaznniemo ravno god naše far-patrom sv. Katarine, imamo volivni shod SLS Govor g Kapi, kaplan is Križev pri Tržiča. Kakci so se Lomljani dosedaj pri vsakih volitvah <<''i!-.ovaH in vii brez izjeme prav vi Lila. teko bodo tudi seda« šli vsi volivci naš«-• bcine volit in vsi bodo vrvli kroglico v J. »kx-rteo ra k"j ia pušKnrska <>: rt. ni bdo uua obstanka uasiin .-iovenskitn (•u-ivarjetu. Morali so se izseliti in si poiskati , ov krnj, kjer bi se na-e|;ii. Kot uajtiolj pri-k!ad"U kraj -o =i izbrali Kranj, la uuj bi i>o-bredišče pu.-k;ir-kc obrti nc le na Ploven-'■m. ampak za celo državo in pa o-uii Bal-) an. I'-orf \el. - -ca puskar-Ka obrt, ki j" izvaža-i.i iuvs':e puške večinoma na jug. je vtled • -Lanovitve pu,- arske obiti v Kranju /i.i nn 3'urt. V Kranj j* dospelo znatno Steblo slove l »k i h pn-knr; v. kjer si urejajo «vo-»•• delavnice v bivši Majerjevi pivovarni, ki je ' i ii;<' piccej. prikladna. V Kranj se preseli u Borovtlj tudi največja pošlurska tvrdka Pi-"rr Verni g. Nadalje so pu-iarji ustan/.ili ic -vojo p.;-!:ar-Ko zadrug ki jim bo v veliko korist iu poili strr.kovro izobrazbo. Po doelej veljavnih v.akonih mora dati prostore vsaki strokovni šoti Usta občina, kjer se nahaja šola. Upamo, da bo to kranjska občina čim preje storila iu dala na razjKilago primerne prostore. Denar za pu-skarsko Šolo, t. j. za plačanje učiteljstva in tiruga izdatke je ua razpolago, kar bo brez i-Homa »udi v bodoče. Cela zadeva jo v znatni meri odvisna od mc^lne občine v Kranju in pa od okoliških občin. Nujno potrebno jc, da to zadevo merodajni krogi temeljito vzamejo v roke in jo čim preje rešijo. Gotovo pa jc,' da bo puškarstvo nosilo našemu ljudstvu lop zaslužek. Zato želimo temu podjetju najlepši uspeh lu božji blagoslov. O puškarutvu pa v > Domoljubu : še spregovorimo, ker se zavoda-nno nj^ga važnosti. 5' g Izseljevanje naših ljudi v Ameriko. Po poročilu našega generalnega konzula v Čikagv je prišlo v Ameriko iz našega kraljestva v času od 1. julija 1919 pa do 30. junija 1920 1888 oseb, o domovino »c jili pa je vrnilo 28.474 oseb. Zadnje mesece sc je zopet veliko naših ljudi izselilo v Ameriko, ker so nezadovoljni s tukajšnjem razvojem razmer. g Nove cene v Zagrebu so sledeče: za 1 I mleka 6 K. za 1 kg čebule 5 K, za 1 kg zelja 3 K, za 1 I. koruze 4 K, za 1 1 ječmena 4 K, za 1 kg izbranih jabolk 8 K, za 1 kg ' mešanih jabolk 6 K, za 1 jajce 4 K. g Pozor! Star denar 1, 2 in 10 kronske bankovce zamenjajo v doslednem ča.su. Ljudje naj parijo, da imajo ta denar pravilno ž-gosan, ker se jim sicer ta denar ne bo zamenjal. Prejemajte le žigosane 1 in 2 kronski denar, ker jc vsak drugi neveljaven. g Padec cen železu v AmcrikL Tz Amerike poročajo, da so tovarne surovega že-j leza vsled zn.žanja cen ustavili 32 visokih j (lopilnih) peči, da na ta način preprečijo šc nadaljnje padanja ccn. g Cen« na Dunaju za 1 kg: svinjske ma.«ti 220—224 K, sveže slanine 170—220 K, svinjskega mesa 170—190 K, svežega govejega mesa i30—150 K. telečjega mesa ly>— !60 K. g Na oa^cm novein kovanem drobižu jc samo dinarska vrednost. Koncem lega rreseca so pričeli voziti v Belgrad naš novi drobiž, ki pride v kratkem v promet. Drobiža je naročenega za 30 milijonov dinarjev in sicer: za 12 milijonov po 25 par, za 10 u ilijonov po 10 par in za 8 milijonov po 5 par. Napis na di narju je v cirilici in latinici, Na tein denarju ni nič > .0 vrednosti v kronah, ampak saino v dinarjih. Za mnenje ljudstva niso vprašali. g Dobava gorivnrga špirita. Urad za pi»spo6« vantP obrti ima nokuj denatnrira-nega («orivnog«) šjiirita. Inton-Monti-obrt-niki naj pri^last svoje potrebščine najkasneje do 25. t m. na l!rad za pospeševanje obrti. Dunajska cesta št. 22. g Dobava mizarskepi kloja. Urad za pospeševanje obrti bo pre.,kiliel večjo množino mizarskega kle.ja luterosenti-olirtniki naj priglaae svoje potrebščine najkasneje do 25. t. m. na Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. g Nova iroajilha! V Uradu /a posjiose-vanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je razstavljen razmnoževalni stroj, sistem E F. Turk, ki res hitro in zelo lepo razmnožuje vsakovrstne spise in tudi risbe. Podjetniki, osobito mizarskih in strojnih delavnic, ki bi hoteli izdelovati in razpočavati ta stroj, se uljud-no vabijo, da se čimprej /glasijo v Uradu za pospoSevanje obrti na Dunajski cesti St. 22, kjer prejmejo potrebne iniormacije. g Motorni plug. Te dni so v Ljubljani preizkušali za topničarsko vojašnico ob Dunajski centi motorni plug amerikanskegu sistema, ki zelo hitro orjo. Z njim potujejo amerikaDfki agenti, ki ustanavljajo po vseh glavnih mestih svoje agenture. Amerikanci so prišli iz Italije; motor jo bil razstavljen na razstavi v Trstu. Zdaj bodo potovali v Zagreb, Belgrad iu po celi .lugoslaviji do Soluna, odkoder bodo odpotovali v Egipt, kjer bo razstava poljedelskih btrojov. V Rumuniji, kjer so tudi bili, f>o pro- dali mnogo teh strojev. Stroj orje zelo hitro tako da lahko proorje na ugodnih tleh lisno kvadratnih metrov na uro. Globočino braoj« je mogoče regulirati, da orje od 15 do 35 c„ globoko. Stroj jc* tako napravljen, da -p plug izprežt in souporabi tudi za gonilno sijj. ž njim se lahko tudi mlati, sesa vodo, vb^ei« tovorni vozovi na cesti itd. Kavno ta pripravnost mu t>o morda odprla pot na svetovni trg Stane okrog .'100 angleških funtov. g Davek aa premoženje so vpeljali o« Češkoslovaškem. Davek od čistega j,ieui0. ženja v vrednosti 200.000 K zn ša 3 odi stotke, od nadaljnjih 800 tisoč 5 odstotkov od nadaljnjih 3 milijonov 3 odstotkov, oi nadaljnjih 8 milijonov 13 odstotkov, od na. daljr.jih 15 milijonov 17 odstotkov, od na. daljnjih 19 odstotkov, nd zneska nad 50 mi lijonov 20 odstotke.. g Boljševiki ponarejajo tuj Jenar. fo Varšave poročajo, da se po priznanju ujetih boljševiških komisarjev scvj \a v!ad» že dolgo časa bavi s ponarejanjem tujega denarja. Veliko množino francoskih, angleških, ameriških, posebno pn italijanskih bankovcev izdelujejo v Pctro£radu pod vodstvom gra ver je v-strokovnjakov ter jih lakoj odpošiljajo v inozemstvo. V /adnjem času so pripeljali iz Nemčije v Ru ijo stroj za izdelavo ameriških b^nkovccv. CJjje« viki uporabljajo ta ponarejen denar za svojo propagando v drugih državah. Tako se goljufa ljudstvo in kupujejo s [K. nrcjcr.ini denarjem prodane duše. g Na Ruskem ni.ajo dcuarja, ampak so pričeli izdajati neke vrste denarne iiste, ki so vredni samo dva meseca. Denar so odpravili boljševiki. Kam bo slo ;cdaj ljudstvo s papirnatim denarjem, ki ga imajo kar na kupe in ki nima sploh nobene vrednosti. In to naj bo gospodarstvo? g Koliko je vreden denar d/uvih držav? Ameriški dolar 130—137 K 50 vin.; avstrijska krona 27—29 vin.; bolgarski lev 1 K 48 vin.; carski rubeij bft- -73 vin.; francoski frank 8 K 10 vin.; nemška riurka 1 K 81 vin. do 1 K 86 vin.; italijanska lira 1 K 85 vin. do 4 K 90 vin. g Ameriški sladkor. Ameriški trgovski listi poročajo, da prodajajo sedaj -ladkor v Ameriki po 10V4 ameriških ssntimov. Z ozirom na sedanjo vrednost dolarja bi to znašalo 11 K 50 vin. do 15 naJlii kron g 2elev riža na Japonskem je letošnje leto izvrstna. Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jili obrestuje po 3"/o brez kakega odbitka« uniMirt ifsjjitni u u* Glej bisera t' Listek Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaj* * * * (Dalje.) /.To fe že res, gospod,' fe rekel Štifteger, 3Toda iaz bi si ne bil nikdar o vas misil, gospod Henrik, da morete pri zdravi pameti in d hladim krvjo zabosfi ubogo deklico, naj bi va« bila še tako žalila. Kaj neki je moralo biti to? Gospod, to je hudo! Grdo je, če močnejši rani šibkejšega, ali celo ubije! Tega ne stori plemenit človek in nobena hrabrost nc opere tega madeža« Henrik jc mrmral s povešeno glavo: To vem. Ni mi treba praviti.< Nato je rekel Štifteger: Potem moram vršiti povelje, gospod.« Henrik se je zdrsnil, ,:-cl je meč, ki je ležal na omari, in ga je dai Šliftcgerju. Ta je vzel meč in nožnico bodala, očesa obeh so se umikala drugo drugemu. Spodaj na cesti je rastel hrušč in trušč. Vsled šepetanje. da je v bolnišnici morilec, je na stotine ljudi prihitelo semkaj. Vse se je gnetlo k \raton' bolnišnice in le b težavo so strelci za drževali množite. Narednik je rekel: Stopite naprej, go-tpod Henriki« Stotnik, sedai ujetnik svojega služabnika, je stopil naprej, služabnik mu je sledil. Ko sta prišla doli na dvorišče in so ga videli njegovi strelci, d.i je brez meča in da Stiflcger nosi njegovo orožje, jim je bilo takoj vse jasno; od ust do ust je šlo: Jezus Marija, llonrik jo je umoril." Stotnik je stal ponosno in je molčal, Stilteger pa j« zaklical strelcem: Ljudje božji, ne da se nič pomagati, kar je,' pa je, strašno je, moramo odvesti našena btotnika, on j': umoril dekle, sam je priznal, moramo ga peljati pred sodni zbor, vzemite ga v sredo!' Zvesti strelci bi bili rajši slišali povelje, naj se mož za možem postavijo zoper Turke in naj se puste rnzsckati. Toda ni pomoči. če je Bog ubogega Henrika tako zapustil, morajo storiti, kar jc prav. Grizli so se v divje brkv in so sc neznansko žalostno držali, ko so vzeli v sredo ujetnika. Sedaj so prištorkljali tudi rablji z verigami, da bi ga vklenili, toda Stilteger se ie široko razkoračil in je z roko braneč žugajoče vzkliknil: Stran! Kako si drznete kaj takega storiti? Nihče sc ga ne sme dotakniti, dokler ne pojde svoje zadnje poli... tako gospod Henrik .. . sedaj pa naprej... strelci, odprite vrata! ( Zapah sc je odm-knil, liki viharje buk-nilo v dvorišče noter divje vpitje množice, ki je obdajala hišo: Kje imate morilca, ven ž njim, kje ic lopov?« Od vseh strani so se gnetle nove množice proti bolnišnici; zdelo se je, da je vsa okolica postala živa in je jela mrgoleti. Najpreje sla prišla ven dva strelca in sta s puškami delala gaz ... za njima druga dva in sedai prihaja morilec. Ljudje iztegujejo vratove, da vidijo lopova, ki je za prazen nič ubogemu dekletu zabodel srce. Divje kriče ... pa na mah obmolknejo. Z vprtimi očmi, s široko odprtimi ustnami gleda in strmi... ves Štajer. O sveta nebesal Tu peljejo strelci iz bolnišnice mladega stotnika, ki ga pozna vsak otrok v Stajru .., O Bogi Kslco poveša glavo in lica mu gore sramu. Ljudje strme in strme in kar ne morejo verjeti. »Za božjo voljo,- sc čuje tuin-tam, »Henrik Hendel! Ta da jo je umoril? Saj to ni mogočel<- nato je zopet vse tiho. Kakor iz podzemskih brezdnov, nanovo prihaja votlo, prestrašeno govorjenje: »Za božjo voljo. Jezes, taka sramotal Da vam gre tako iirfeniten gospod in zabode ubogo dekle!« Vmes se čujejo visoki, tarnajoči, sočutni ženski klici: »To je strašno, saj to ni verjeti, bil je vrl dečko, r-sel je deklico s sramotnega odra in je vsikdar pomagal revežem. — Ves Štajer je ljubil krasnega, hrabrega fanta. In sedaj je postal — morilec ubo-dcklicel Grozno!« — Kakor začarana so se jela srca obračali od njega, obrazi vseh se kremžijo in drevenijo. Kaj lep, hraber fant, Stefano je umoril, lo ni več hraber fant, razbojnik je, lopov, na vislice ž njim! Peljejo ga proti mostu, kjer se že jamejo oglašati psovači. Noki krojač je rezko kričal: »Seveda, pravijo, mi navadni ljudje nismo za nič, samo gospoda kaj veljal Sedai pa vidimo, poglejte ga, lopova I Že vein, kako je bilo! Hotel ji je vzeti venec, pa ni hotela, pa takoj sem z nožeml V Uncu se ie vedno vrtel na plesišču, bil je lahkomiselnež, smejal se je, ko je nesrečnega Zelerja peljal na vislice, se li ne spominjate več?« »Saj ni res, nikdar ni bil lahkomiseln!« je Štifteger udaril s puško ob tla in je divje okoli gleda). Nekaj mož mu je pritrjevalo: »Prav imaš, Štifteger! To ni res! Vrl dečko je bil in ni letal za vlačugami. Sam Bog ve, zakaj je to storil; to ga bo stalo življenje. Oko za oko, zob za zob, kri za kri!« Kakor božji grom z neba so donele te besede: Kri za kri, zob za zob. Stiftegerju je začel mrzli pot lili po hrbtu. Na skrivaj se je ozrl na svojega mladega gospoda, ki je zopet ponosno, pokonci in molče stopal ob njegovi strani; niti zganil ni z bledimi ustnicami in ni trenil l namršenimi obrvmi. Ko so stopali korak za korakom skozi goste množice, jc iz Štajerdorfa prišel za njimi star miu, ki je štorklja! kakor pijan in je vpil: »Kaj? Kako? Saj ni res! To je laži Kje je, moram ga videti!«... Gospod Bertoid je, se iih je oglasilo sto, snj tudi mi nismo verjeli, tam-le gre z rablji. Vse je priznal.< Stari Bertoid je, potem ko jo zvedel o strašnem umoru, najpreje hitel v Vizerfeld, sedaj sc opoteka za žalostnim izprevodom in neprestjno mu lijejo po gubaslih starih licih solze za mrtvo deklico. Priril se ic do strelcev, o Jezus, o sveti križ božji, on je, po-nosno gre pokonci, toda mrtvaško bled in brez orožja! Torej je le ros. kar so mu povedali... O Bog v svetih nebesihl Kako je mogel kaj takega storilil Henrik, Henrik,« ie sopilial st?rcc; res, to je n eitov ljubljenec, njegov ljubi, lepi Henrik, okoli njega pa so rablji, ki nosijo verige za njim. Moj otrok, moj otrok, kaj si storil? Je-li fo mogoče, si jo li res umoril? Strelci, strelci, počakajte! Henrik, jaz sem, stari Bertoid. Henrik ga je debelo pogledal.'>> Ah, ti si? Pojdi proč od mene!« Več ni rekel. Nič noče vedeti o stricu. Starec je omahnil, kakor bi gn bila zadela kap. Toda ni odnehal, s tresočimi se rokami je zagrabil svojega ljubljenca zn roke in ga je rotil: »Moj otrok, zakaj, zakaj si se izpozabil? Zakaj si storil nokni tako strašnega? — Videl sem dekletce, • |e stekal, solze so mu lile po obrazu, »kakor angel leži na postelji — Bog v nebesih, fint, kaj tc je prijelo?« Henrik jc stisnil posti in ic zaškripal z zobmi. Angel, da, angel, kdo bi verjel? Bog ti sam veš, da je bila... in da me ie ob vse prinravila — ki sedaj kakor tngel leži na po-stelji — mrtva — gorje — mrtva. »Ti molčiš, fant?< je ponovno prosil starec, vse naokoli je l ilo tiho in je napeto poslušalo: -Moj otrok, ti molčiš, nočeš me več poznati, niti z menoj govoriti, izza otroških let te poznam, tvojo mater sem poznal, Henrik!« proseče mu je gladil roke in ni zmenil svojih, čisto zmešanih oči od njegovih b'edih, mladih usten, ki so bile napol zaprte. »Poglei sem in govor' vendar, moj otrok, kaj tc je tako daleč firivedlo, povedal bom tvojemu očetu in vseni judem. O ljudje bo:"-"!« je tarnajoč povzdignil svoj sfari glas, »rotim vas, ne zavrzite ga, od zibelke ccm ;Ia poznani, bil je vsikdar dober fant, nekaj groznega se je moralo zgoditi, da se je tako izpozabil.« Tedni s? jc Henrik s silo izvil njegovemu objema m j; mrzlično-bitro bodo"; po sapo govoril, Ijadje se presfrnčeno noslužali, katoličani £3 se preknževali, ko ie reVel: »Hočeš vedeti, kaj ro; je do tega privedlo? Čuj, iz jeze in sovraštva s?na jo umoril, sedaj pa veS, odslej ne pa pusti pri miru in me nc izp/ašuj več; kaj ti ie mari moja mati?« Ustne so sc mu začele krčevito tresti, »dobro je, ela ni doživela dneva, ko sem z lastno roko1 zabodel žensko.« »Iz sovraštva iz sovraštva« —je ves iz sebe jecljal Bertoid, »to je grozno! Ti je-li. žal, otrok moj, — pe ji kesaš? Tako revico — tako ljubo, pobožno deklico!« Seveda, pobožno dcklico, V stolpu z mc-i nihom! Henrik se je srdito ugriznil v blede ustnice. »Peljite me naprej!« je zapovedal' strelcem. Ne, ne, nc! Nobene besede, nobene besede. Nihče mu ne ugrabi iz srca. Naokoli jc zašumelo in zabrnelof »Čisto izpriden je! Ves je zakrknjen! Ubogi sfari gospod!« Bertoid se je naslonil Oa ograjo mosta, s srepimi očmi je buli! za morilcem ... Kakor bi se mu zmešalo, je naglas govoril sam pri sebi: >Iz sovraštva!,.. Pa tako ubogo, slabotno stvarco! Nebeški Bog, je-li to Henrik! Je-li to mogoče? Bog se ga usmilit Tu je hudič, sam hudič tc je obsedil in ti je navdal to misel, da si postal morilec in si tako dane% sebe, svojega očeta in ves Štajer pahnil v prepad. O Bog, naj ne doživim ure, da bi tc moral gledati — trpeti kazen, ki si jo po pravici zasluzil. Star sem, o Bog, pusti nje preje umreti,« Ko so se strelci z ujetnikom pririnili skozi množice do štajerskih vrat, ie ravno izpod temnega oboka stopil v sveži jutranji zrak mizarski pomočnik, ki je nesel na rami lilijevo belo krsto, na kateri je bil naslikan čru križ; vsem, ki so ga videli, je bilo takoj jasno, komu je namenjena krsta. Vseh oči so jezno in. bodeče streljale nanj. Z vso silo se je držat po konci in je vkup tiščal ustni, ni hotel no zunaj pokazati, kakšna strašna bol divja v. njegovi duši. Da, notri v prsih ga je grizla, strašna bol. da ni niti vedel, kje stopa, niti. kdo ga vodi. V to krsto — bodo položili — malo Štefko — in potem —■ jo bodo spustili v jamo — in, oj, kolikokrat je ponoči v sanjah zanjo kupoval posteljo — rožni, sandalov les, bisernica, vse, vse mu je bilo premalo, da bi smelo objemati njeno čudovito, sladkonežno telo, toda postala ie vlačuga, pa jo je zabodel, in šest desk je seoaj njena postelja. Tu notri sc bo smehljal njen krvavi obrazek, kakor bi v smrti... Vrste sfrelcev, z ujetnikom v sredi, so so fele stiskati. Prišli so v notranje mesto, kjer. še nihče ni vedel, kdo je morilec. Štajerski sodnik je sedel v velikem zboru in tudi ni vedel. Ko sfa v prvi ozki ulici to čula dva lule-ranska moža, kramar in nožar, sla prestrašena stekla svoji hiši: Čujte, Luteranski stotnik, naš stotnik je umoril Štefano .,. Bog se usmili luteranskih meščanov. Sedaj pride za Zelerja dan plačila ... Oni, ki so bili v hišah, za nič na svetu niso hoteli verieti, tekli so k vratom in so stali tu, kakor bi bila vanje udarila strela, z rumenimi obrazi in mrtvimi očmi, ko so videli strelce korakati v koraku, sredi med njiini pa stopatie bledega moža, ki je imel panterja na jopiču in je bil brez meča ob boku. Kakor z Meduzine glave se je z bledega moža širila hromeča groza po vsem mestu. Vrata in okna so se zapirala, ko je stopal dalje proti mestnemu trgu. Skrivaj in prestrašeno so lutc-rani drug drugemu šepetali: »Bog se nas usmili, če sodnik ne bo sodil po pravici, ker je njegov otrok; če jim ne bo dal njegove krvi, si bodo vzeli našo.* Preplašeno so prisluškovali proti Štajerdorfu, odkoder je prihajalo sedaj stokanje in zdihova-nje, sedaj divje mrmranje, kakor bi se bile besne zveri strgale z verig. Na mestnem trgu je stal mestni pisar, okoli njega so bobnarji vkup bobnali ljudi, iz stranske ulice je valovala množica ljudi, ki j? nosila tablico z morilčevim imenom. Mestni pisar ie z močnim glcsom bral: »Dano mcrcca sušoa 1615 po našem sod-, niku Joah:;ni< Hendel in je šc danes v veljavi. Tako namreč veli odlok: Kdor sc v važni in težki stvari pregreši zoper štajersko ali karolinško postavo, sme v kdo nanj položiti roko in ga z orožjem ubii.', ako pa ga pripeljejo pred sodnika, mora. >.;:. tekom treh ur, potem, ko je bila sodb , izrečena, in se mu milost ne sme izkazati, niti nima pravice, prositi zanjo. To je nagli Sod, ki je izzSKUžne ne; varnosti sem še do danes v veljavi, ker ie nt bU odpravljen in ostftB* »e naprej v veljavi, 'dokler Ho tako všeč najemu sodniku Joaliiinu Hcm!e!. XIV". ' Štajerski odnik je bil že v veliki posvetovalni dvorani, preden je jutranji svit iz nje pregnal temo. Z niim je bi lo dvaintrideset svetovalcev. Sodnik je nosil španiKO službeno obleko, pred njim na mizi je ležal meč z boginjami io plameni in krvavo kazensko pravo pra - tako. kakor oni dan. ko ie sodnik Hendel pustil zajeti procesijo in je Štefano. ki je sedaj fežaia r.a mrtvaškem odru. obsodil na sramotni o:kr. S srepim in mračnim licem ie bral. kar je bit izpovedal .led Abraham in drugi Švertne-ričini sosedi in je bil drugi mestni pisar žepi-;' na zapisnik. Navsezgodaj so bili namreč povabljeni šverin^ričini sosedje v mestno hišo, da izpo-vedo, kar \edo, toda nič drugega niso vedeli f lede " orlica, kakor to, da ni kradel in ropal. Siefanina mati ni prišla, rekli so. da jo je ža-IofI vso zlomila >n pntrla. Sodnik je bral le ms)lo važne stvari, svetovalci pa so pazno motrili njegovo obličje. Kako je bilo to obličje danes rumeno in razorano. zacinii dnevi so kar posrebili njegovo smolnatoirno brado in njegove kodraste lase. Pač je moral biti težak l>oj na Dunaju, toda nič drugega še ni povedal po svoji vrnitvi, nego le to, da je Adler pri ces: riu pogorel. Na ti/io, prav na tilio so nekateri gospodje govorili — o stotniku. Ce nikdo ne ve. kje da je? Slutili so, da težke skrbi tlačijo mogočnega gospoda, "toda razen Madlztdtrja se jim še sanjalo ni, kakšen divji boj vihra v njegovem srcu. Opozarjamo na ojjlas Menjalnico Slovenske banke v Ljubljani. Trpite na revmattzmu in fllhtičnih bolečinah? \ s;:rirui po-ebc-i. Rabite milo-odvajajoče sredstvo? 1'elk-r-jflvi- prave Klzu-kronljirc izvršujejo svojo dolž-iiDMt! (• škatljic 1« kron. — Zagorski sok zoper knScIi in prsne bolečine 1 h!"kli-nira 9 kron. Želodec okrepčujoča Avedska tinktura 1 nle-kh-uira 1:0 kron. — Omot in poštnina posebej, a niijir-m-jc. Kug en V. Feller, St ubira donja, felsatrg It lu, Hrvatsko. F. Kante od petroleja plačuje po K !>8- — za dve z zabojem vred postavno vsoke železn. po»ta'o Sever A Kotap Mobljana. Pozor posestniki pzdovi Les za posekanje kupi in prod ponudbe. Tavčar & Svetina stavbeno podjetje, Ljubljana, Gosnosvctska c. 0. t ajitarc|'s hisniirtiea rca Slovenskem. Kranjjsla bramlnica v Ljubljan — nbtonovijena I. 1820 obrestuje l ra> line vloge n 3% m Kranjska hi aru rnca ie pupllarno varen zavod in jo nadzoru ie defelna vlada. /n platila ?avodu so dajo na razpolago poštne položnice. Cisti dohodek Kran ske hranilnice je — no glede na to, kar odkaže rezervnim za-klndom — po i rauMi določen v pospeševani« obče0 Dolg pri dobaviteljih „ 3,079.38066 Izposoj il a „ 65.76074 Kazni mali dolgovi „ 10.340-25 Deleži članov „ 300.48095 llezcrva „ 93.010!)7 Cisti dobiček „ 28.287-40 Vsota K 9,210.307-57 Zadruga jc Štela 31. julija 1920 11.049 članov z 11411 deleži v skupni vsoti K 1,141.100-—, ki pa vsled tega, da so bili šele pri izrednem občnem zboru duc 2. maja 1920 zvišani od 30 K na 100 K, še niso polnovplačani. Zadruga je imela ob zaključku 27 prodajaln s skupnim prometom K 83,030.353 32, Zadruga jc lastnica 5 hiš in sicer: Ljubljana, Stari trg št. 2, Zaloška cesta št. 15, Celovška cesta 1, Vič-Glince 214 in Kranj št. 18. — Jamstvo zadruge je omejeno na še enkratni delež. Občni zbor tvorijo 119 na krajevnih skupščinah posameznih prodajaln izvoljeni pooblaščenci. Občni zbor se bo vršil kot že objav- Ijeno, dne 30. tek. mes. ODBOR« Ofoorifet) frgot>irie. Cenjenim odjemalcem vljudno iiaznnnjnino, da jmo zopet otvorlli svojo dobro znuno manufakturno detajlno trgovino z nianufakturnlm blagom, v popolnoma prenov jenem lokalu. Za bližejočo se zim-jko se?ljo priporočamo vsakovrstne novi sti, katere so ravno doSIe 12 inozemstva, osoblto razno volneno in sukneno blago za mo^ke in Ženske, dalje porilne bnrhente, flanele cefirje, Sifone, potrebščine zi> krojače, fiiv.lje 1.1, d. Zngotuvliajoč prijazno in solitino postrežbo ic priporočamo A. & E. Skaberne, veletrgovini) z monufjktiirniin b ;iqom Ljubljana, Mestni trjj 10. Jos. Peteline, L^bt at a Sv. Petra nasip Stev. 7. Tovorni?, kn čiva n h elrn pn v vseh opremah za zulogu iiliil H II > 110 61 domino rat>o, za kro|ii£e. original Cij ntler Sli gcrjcvc velike in n'nle za Cevlmije, posamezne d?le zu vse sislctne, igk>, ol|e zu siro c na dro no ln debelo. priporota se tvrdlm JI V modni in main-fak urni trqov nI PRi IVAMKi" v LiuhHenl, Sv. Petra cesta St 29 /e * o i po zelo nizk-h cen li ukneno bh go zu io -tirne. kakol tudi zn inoke obleke, inn et zu moSke, vražja kožn moCn • hlnfevum, mo ni ok -fordi, cf rji, beln In pisnim Ko cninu, rani • ni bnr-henti, platno za riuhi, 01'e'e, Cnin svdii, sploli vse. ■ar e k ie>e«tini op emi potreb o. Jc Srebro m tvref^a L AUCaUSTfN L nbliaun SiShu Sv. Jerneja ccsta 231. Dunajska res a samo dr.poludnc od 10—13 tre Naibojša in najcereša Je nr? tvrdki motor)! pnevmatika LJUBLJ AN/I Gosiosvelska c. 14 (Marije Terezije c. (4.) ►♦♦♦m \ ERJAVEC & TURK * trgovina z železnino pri ..ZLATI LOPATE" prete Hammerschmidt (Mtthleisen) Ljubljana, Valvasorjev trg It. 7, — naaproti Krlianske cerkve. — CMT Zaloga cemenfta. m HH ICHIilliE Trst- New-York—Buenos-Ayres—Rlo dl Janeiro—Santos-Montevideo. Brezplačna pojasnila in proda:a voznih listov za potivke z Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, LinbljiiUB, Kolodvorska ulica 26. za Vas! Racionelno negovanje lenote. lločoto li obra »n roko racioi y»no negovati pe- po, moKOlco o 'praviti, brat-avo Kožo miši ostno in | rožno napraviti, uporabi a tc Fellerjovo pravo JElaa-obra no n l o o-ob-varu oi o pomut o i veliki p« r o /n i brn/. lo pisem 20 - K. Puder gtspe, ualera SC V to rFZUbiO ie pravi dr. Klugor-jev nfjjii ■ puder bcJ{ rosa, veliko ol-.fanma skatljo 24 - K. Kurja očesa bradavico, trdo kožo. od- 1»rii\l;at.«i br/.O in tomo-uto FelleijuvjuristovBhi obli .Klaa" v Skatliah po />•- K in 7 to K in Kollor-jovit turiHtoviika tinktura Kteklenien 10 - K. Fini parfemi iruiieosk. originalno HteklonTe 40 - K ;na»obt-nico od 20' K naprej. Saoliot (ovitek tiisece^a prnftka ua perilo) 8- K. Kaj se vsak dan potrebuje? Angloški obliŽ 2 - K. I.y Holorin 80- K. Popolni Irrigntornuibolidi 150 - K. Pravi Lv tol SO - K. Kafra 3- K. JCatnio krogJIjico 6-- K. Arnika 6-- K in 30- K. Po smrekovem gozdu dišeči parfern za sobo 35'-K. Konjak30 -K. Malinov sok 30'- K. Kina želeBnov5no30 -K. Esono ea rum 7 - in 35'- K. Ki-nen 35 - K. Proli potenju telesa «elo,e . nnosJjivo Follor-/ov )-'lna »ipalni presek 1 škatljica 10 50 K. Kaj jo „Elsa Fluid" to zna vsnkl it tlvojnalih ali spccl-inliii steklenici 42-- K. Za usta in robe! ITc^a zobni prašek h ki-Rikom I škatljica. 20-- K. Ur. Hoi'ler-iev zobni prašek i ikatlj« ii - K. £1» rodn ra U61 It .10 - K, r.obno krtačico oil 20'- K naprej. Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, »to-nico, msi, rnnealiivo in temeljito delnie 1' ls.i mr-6eenl prah. velika škatlja 15-- K Tlnktnrn zoper stenico 30 • K. JJaphtalm ud K naprej. MISi in podgana 1 MiSji strup S'- K. Htrvip zopor poiiRun« o-- K in 10 - K. Omet In poitnlna so račnna posebej, toda najceneje. Cimvee aona onKJ-at naroči, tem manj .Iva/o stroški to robo. I. NaroCi a se adresirajo na: EVGEN V. FELLER, lekarna, Slabiča fionja, Elsatrg 16. Hrvatska. Državna razredna loterija Prvo žrebanje bo 3. in 4. jan. 1921. 1C0.0U0 srečk — 50X00 dobitkov. 5 premij od (SOOOO do 600.0C0 din. ali 240.000 do 2,4C0.0C0 K (dva milijona štiristotisočkron) Vsaka druga srečka mora dobiti I IzplaCanjo vseh dobitkov v gotovem denarju bres odbitka! Največji dobitek v srečnem slučaja dinarjev 1,009.000 (co milijon) ali kron 4,000.000 (Stirl milijone) nadalje t 600.000, 400.000, 2CO.OOO, loO.OCO, 1C0.000, 8O.OCO, 70.000, 60.000, 2 po 50000, 2 po 40.000, 5 po 30.000, 18 po 20.000 dinarjev, odnosno 2,400.000, 1,600.000, 800.000, 600.000, 400,000, 320.000, 280.000, 240.000, 2 po 200.000, 2 po 160.000, 5 po 120.00(\ 18 po bO.OOO kron itd. bres odbitka I Cena srečke za vsaki razred ■ i srečka 0 48 - ali K 192-- «/2 srečko D 24- sli K 96-- V« srečko D It'- ali K i/s srečko D 8'- ali K 24-- Naročila iz cole državo naj sc poSiljajo po poStni nakaznici lastni glavni kolekturi Medinnarodna banka d. d. oddelek razredno loterijo ea]8v» b Zagreb o*ieva s. Največja izbera številk! PrSmešaf krmi Mnstin! V smislu odloka deželne vlade ra Kranjsko v Ljubljani i dno ltt. jui.ft it. 10.000, ki mi pn je mestni magistrat ljubljanski izporočil dne SS julija 1891).,St.l'5.255. smejedlptetično sredstvo lastiti, redilm prašek zn prašiče m r.a vsako živino lekarimril, trgovci, drogtstt in kramarji piosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen. Vl.lubJjanl, dne 3.avgusta 1'JOO, mag. opr. St. itUi61. Ako Mastina v lekarnah in tit-ovii ali ne dobite, ga naročite po poŠti. — fi zavojev Mastina stane K 50'— in se jih pošlje poštnine prosto na doni. Jilazilo zoper garje (naftol-mazilo) uuičl pri ljudeh garje, iišaj, srbečico, ko/ne bolezni in izpušča e: ori živini uniči garje. Lonček tefa mazila velja po j>o'ti K ID—. Lekarnar Trnfcoci v Ljubljani (Slovenija) zraven roiovža. fuhe sobe, fiiol, Saneno ser^e kupuje tvidka z deželuinit in gozdnimi pridelki Kine! i .Ho/?tp . UrSljsn*, Gcsnosvelsfca cesla Si.3. UUD5M P050JILNK4 v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 1511 Pil 31« Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlogf in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim držnvnim nadzorstvom. za šivi.Je, kroj.uc iu Cevljatje z vciletr.o garancijo ter posamezne dele, igie, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča 1 j;a. Vok, LJubljana, loona nlira St 7. trto. luipuje po najvišjih cenah. • Ponudbe v ceni in množin! je I ti tvrdki Ivan N. Adamič, vrvnimi, Ljublirna. Zastopstvo ia.Tjposlavi.io: Jun>: vavenska bnnUa d. d., ZAORLD, Odprava potnikov I. II. in III. razr. preko Trsta in Cherbourg-a v Isevv York. Sprejema naročila r.n prostore na pnrnikili za (irčijo, Anglijoin Ameriko, ter obratno za Jugoslavijo. Nato Tna pojasnila daje: CLfrARD LINE, ZAGRED, Viliovčeva ul. 15. in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkui. in sploJno hvaljena sredstva kot' proti poliskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za Ščurke, posebne motno visi« 20 K, posebno močna tinktura za »tenicc 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 ia 10 K, mazilo za uii pri živini 6 in 10 K, pra.tek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tiuktura proti mrčesu na sadju in ua ze-lenjadi (unič. rasti.) tU K, praiek proti mravljam 10 K. mazilo proti garjam 12 K. M. JON po p< KKR, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. UKAZ ni, ampak ogromen dobiček naredite, ako Sc danes naroČite ilustro-vaui cenik ali greste v veletrgovino H. Ster-mecki, Ceije St. 305 katera je dobila ogromne množine sukna, porhentn, volne, cefir-je, druka, platna in raznega inanufaMiir-nega blaga iz inozeat-stva, ter prodaja po Čudovito nizkih cenah P^jr^edl nakupom vsakovrstnih izdelanih oblek, j&tialmti hlač, povrSnikov, ronglunov i. t. d. si oglejte zaloga tt^OlSKA IH0{/J> Samo na debelo. ------ f/f^ Velja t.aratila po mer«. LJUBLJANA, Emonska cestu št. 8. — Brzojavi: DERENDA. — Telefon interurb. St. 313 BBNO — PROSTfiJOV (češkoslovaška) ter boste prepričan!, Oa jc vsestransko v kakovosti in izdelavi prva v Jugoslaviji, ter ntmft nlkako konkurence v svojih solidnih nizkih conah. lastna izdeliovaSnica per»5a in fevliev. • 4 t- niča Slovenske eskomptne banke LJubljana H IB%lWlH ^»»»l !■■■ — .......I..................■HM—lin ■■ MMMI »IBIIIHMMIMI—»■■HliM Kolodvorska ulica. — Motel pri južnem kolodvoru. Kupuje in prodaja tuj denar po najugodnejšem dnevnem kurzu. Z dežele se pošilja dolarje P in drugi tuji denar lahko tudi v denarnem pismu. Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje najugodnejše. IzvrSuje nakazila v tuje države in se peča z vsemi bančnimi posli. Točna in kulantna postrežba. =m Izdaja konzorcij »Domolhiba«, r Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tiskarna.