Leto
[«9 štev,
Ljubljana, nedelja 7« avgusta 1932
u pravaištTO. Ljubljana, K.nattjeva uiica 3. — Telefon §L 3122, 3123, 3124 3123 3126. Inserat-nl oddelek: Ljubljana Seien-burgova uL 3 — TeL 3492 hi 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ce^ta št 13 — TeletoD št 2455 Podružnica Celje: K.ocenova ulica
it. 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180. \V:~n 5* 105 ?41
—S—M
Cena t Tliti
<?rrr
Nanjčni&a naša meoeCnc L>in — za borem«+rr Din 40 —
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (pono9 2582) Celie K<v>pnnv« nI 3 T»< St '00
Rokopis: se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu
anovama
za dijake, nakup in prodajo šolskih knjig preskrbi najugodneje „Jutrov" mali oglasnik.
Bznes 477 ponudb in povpraševanj.

iirl v Nemčiii
Napadi na politične nasprotnike se razvijajo v državljansko vojno
cserlin, 6. avgusta s. Zaradi vedno bolj pogostih atentatov z razstrelivu izjavljajo v oricijelnih krogih, da posveča vlada tem dogodkom največjo in najresnejšo pozornost. Trenutno razpravljajo o u'.:repih zoper politične izgrede v posameznih pristojnih ministrstvih. Kakor ,Tse kaže, bo izdana v zvezi s tem nova izvršilna nared-ba k obstoječi zasilni odredbi za zaščito pred političnimi Izgredi. Ta wa naredba ae bo vsebovala nobenih kazenskih določb za napade z razstrelivi, ker določa že redna, zakonodaja prav za te vrste atentate na5s~>rožje kazni.
Včerajšnji razgovor državnega notranjega ministra z ministrskima predsednikoma Oldenburga in Meklenburg-Schwerina, kakor tudi z notranjim ministrom Braun-schvveiga, je po izjavah na pristojnem mestu zagotovil, da se za državne funkcije v bodoče ne bodo smele uporabljati nobene strankarske formacije. Snovanje formacij, ki bi prevzele policijsko oblast, ni dovoljeno.
Novi atentati
Anklam. 6. avgusta, s. Na stanovanje nekega narodno-soc :a I ist ičnega voditelja je bi' v pretekli noči izvršen napad, čigar srorilci so ostali doslej neznani. Oddanih je bilo 5 do 6 strelov, ki pa niso zadeii v stanovanje dotičnega narodnega socialista, temveč v stanovanje nekega člana social-no-demokratske stranke, kjer je bilo ra-nienih nekaj članov družine. Policija ie ugotovila, da so bili pri napadu udeleženi komunisti.
Stoip, 6. avgusta, s. V stanovanje okrožnega predsednika »Reichsbennerja« in nekega komunističnega voditelja ie bilo okoli 3. zjutraj oddanih več strelov. Ranjen ni bil nihče. Po končanem streljanju ee je culo ropotanje motorja. na katerem ie laibrže storilec pobegnil v noč.
Linenitz. 6. avgusta,-s. Okoli polnoči so neznani storilci oddali več strelov iz revolverjev na razsvetljena okna narodno--oe a"ističnega doma Ranjen ni bil nihče. Malo pozneje najbrže iste osebe stre-'.•a!e v drugo poslopje, kjer so bili zbrani
i rodni socialisti. Tudi tukai ni bilo nobenih človeških žrtev.
Berlin, 6. avgusta, s. Davi okoli pol 2. je padla užigalna bomba v dom »Reichs-bannerja« v Rudo\vera!leeji. Bomba ie uničila nekaj pohištva v hišn;kovem stanovanju.
Kiel. 6. avgusta, s. Pri vhodu v neko trgovino je eksplodirala bomba, ki je raztrgala težko železno ograjo, pri čemer je popokalo tudi nekaj šip v velikih izložbenih okrvh. Prav tako so zaradj eksplozije popokale š.pe na restavraciji naspro-ti te trgovine.
Kraljevec, 6. avgusta, s. Policijsko poročilo javlja o ponočnem napadu levičarskih
spomenica Franciji
Ameriška vlada protestira oroti preferenčnim carinam, ki 5*h Francija dovolili ie drugim državam
Pariz, G. avgusta s. Ameriški poslanik je včeraj izročil v zunanjem ministrstvu 30 strani dolgo spomenico, v katerj tolmači ameriška vlada svoje naziranje o franco-sko-ameriških gospodarskih odnošajih ter se zavzema za zaključitev nove trgovinske pogodbe med obema državama. Ameriška vlada protestira proti temu. da priznava francoska republika drugim državam pre-ferenčne carine pri čemer Se sklicuje na klavzulo o največjih ugodnostih. Ameriška vlada izraža nadalje željo, naj bj Francija opustila svojo politiko kontingentira-nja napram Zedinjenim državam ali pa jo vsaj omilila. V francoskih vladnih krogih bi bili pripravljeni ugoditi nekaterim ameriškim željam, ker smatrajo, da bi s tem lažje pridobili Zedinjene države za ugodno rešitev vprašanja vojnih dolgov.
Pariz, 6. avgusta AA. Pariški ^>Quoti-d;en« se v svojem uvodniku bavi s stališčem Zedinjenih držav v mednarodni politiki ln pravi med drugim:
Dočim se vsa Evropa bori s političnimi in gospodarskimi težavami, gledajo Zedi-dinjene države samo na svoje interese, z
one strani Atlantskega oceana se zmerom čuje ena sama pesem: »Interesi Amerike zahtevajo, da se njeni prediogi sprejmejo«. Dvomljivo je, da bi Američani imeli vso pravico do takšnega nastopanja. Prav ta-to ne more nihče Evropi odtegniti pravice, da tudi ona dobi svojo besedo. Zedinje-ne države so za svojo udeležbo na svetovni gospodarski konferenci, ki se pripravlja, postavile neke pogoje in v tem pogledu jim ne moremo ničesar zameriti, razumeti pa bi morale, da imamo tudi mi pravico postavljati pogoje in da zahtevamo na prvem mestu, naj ne bo svetovna gospodarska konferenca ničesar drugega kakor gospodarska konferenca, ker bi za nas ne bilo nobenega razloga, da tudil pri tej prilisl postanemo žrtev nove zasede.
London, 8. avgusta. Reuterjev urad poroča, da Macdonald nikakor ne namerava v sedanjem trenutku začeti z Zedinjenimi državami pogajanja o ureditvi vojnih dolgov, ker tega ne smatra za primerno pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. V danem trenutku bo vsekakor proučil vprašanje, v kolikor je mogoče doseči sporazum z Zedin jeznimi državami.
Silne eksplozije v rumunskem petrolejskem
ozemlju
Dosedaj je nad 30 milijonov škode onemogočeno — Evakuacija
Bukarešta, 6. avgusta, d. Včeraj ob 3. zjutraj se je pripetila na petrolejskem ozemlju družbe Creditu! Linier v Moreniju zopet strašna eksplozija, kakršne doslej ne pomnijo v Rumuni ji, čeprav so požari na rumunskem petrolejskem ozemlju zelo pogosti. V času. ko so delavci čistili črpalko nafte, je nenadoma izbruhnil iz zemlie silen plamen in v par hipih je nastala silna eksplozija Kakor cenijo, je pri izbruhu eksplozija pognala v zrak približno 100 vago-
— Vsako gašenje ognjenega morja številnih delavskih naselbin
| nov petroleja. V par trenutkih se je spremenila okolica v ogromno goreče morje. Velika nevarnost je obstojala tudi za sosedne črpalke, ker se je obseg goreče nafte neprestano menjaval. Iz delavske naselbin" so morali preseliti mnogoštevilne delavske rodbine ter daleč naokoli ustaviti vsak promet. Vsako gašenje je bilo seveda nemogoče. Že včeraj je znašala škoda nad 30 milijonov lejev, vendar pa narašča z vsako uro.
POLITIČNA ŽIVAHNOST V BEOGRADU
Skupščina je včeraj sprejela nujnost zakonskih predlogov finančnega ministra - Velik odpor proti trošarini na električni tok in
zvišanju trošarine na sladkor
radikalov, ki se jih ie z ojačenjem iz neke gostilne zbralo do 90, na dva policijska uradnika. Razen tega omenja še razna druga teroristična dejanja. Med prijetimi je 31 oseb priznalo, da so člani narodno-so-cialističnih napadalnih oddelkov. V Rosen-bergu na zapadnem Pruskem so bili oddani v stanovanje nekega komunista skozi okno trije ostri streli, ki pa k sreči niso zadeli nikogar. V AUenburgu je bilo razdejano izložbeno okno neke trgovine. V Rastenbur-gu so neznanci obstreljevali dva narodna socialista na poti domov, ne da bi ju zadeli. Pri Gerdauenu so politični nasprotniki napadli i in pretepli 16 članov Hitlerjeve mladine. Tudi iz drugih pruskih krajev poročajo o raznih nasiljih levičarsko-radikalnih organizacij.
Hindenburg, 6. avgusta, s. Približno 10 komunistov je hotelo danes napasti tukajšnji n a r o dn o-s o ci alis tieni dom, pri čemer so ranili nekega narodnega socialista. Med napadom je bilo oddanih več strelov.
Weimar, 6. avgusta, s. Zaradi trenutne velike politične napetosti je odredilo notranje ministrstvo na Turinškem, da se v bodoče na javnih poslopjih ne smejo raz-obešati druge zastave kakor državne, deželne ali pa občinske.
Brieg, 6. avgusta, s. Davi so v Grossneu-dorfu neznanci z revolverjem streljali v stanovanje nekega funkcionarja »Reiohs-banneria«, v Mo<selacheiu pa v stanovanje nekega člana sociakio-demokratske stranke. Ranjen ni bil nihče. Kakor domnevajo, so bili v obeh primerih isti napadalci.
Braunschweig, 6. avgusta, s. Na Land-strasse. ki je naseljena po večini z delavstvom. .ie nastala davi velika eksplozija. Kakor poročajo lokalni socialno-demokrat« ski listi, je eksplozija povzročila veliko škodo. 21 poslopij je močno pošikodovanih in tudi več oseb je bilo ranjenih od steklenih drobcev.
Sklicanje pruskega deželnega zbora odgodeno
Berlin, 6. avgusta, s. Zasedanje pruskega deželnega zbora, ki je bilo določeno za 16. in 17. t. m. je bilo odgodeno, in sicer na pismeno željo voditelja narodno-socialistič-ne frakcije Kubeja, ker se bodo vršila prihodnje dni velika zborovanja vseh narodno socialističnih poslancev v državnem zboru in deželnih zborih. Ker se je pri prejšnjih deželnih zborih upoštevalo slične želje manjših frakcij, smatra Kube, da je pravilno, ako se glede na sklicanje sedanjega deželnega zbora upošteva ta zahteva najmočnejše frakcije v njem.
Beograd, 6. avgusta, p Narodna skupščina je dopoldne nadaljevala svoje delo. Po odobritvi zapisnika zadnje seje so bile objavljene prošnje nekaterih jx>slancev za dopust, razen tega pa nove interpelacije, ki so jih poslanci vložili na kraljevsko vlado. Poslanec dr. Nikola Nikič ie interpeliral notranjega ministra zaradi neredov na evha-rističnem kongresu v Omišlju in uboja bratov Bečičev iz Svinina. Poslanec Lovro Kne-ževič je interpeliral predsednika vlade zaradi nepravilnega poslovanja dr. Pa je Su-manoviča. mestnesa načelnika v Vinkovcih, poslanec Marko Kožulj pa prosvetnega ministra zaradi ukinitve učiteljišča v Šibe-niku.
Za tem je bilo objavljeno veliko število prošenj in pritožb ter raznih drugih aktov, ki so bili odkazani odboru za prošnje fn pritožbe. Končno se je prešlo na dnevni red. na izvolitev odbora za proučitev zakonskega predloga o kovanju srebrnega denarja, o izpremembi zakona o državni trošarini in zakona o davku na poslovni promet. Predložena je bila samo ena lista, ki je bila 9prejeta z vzklikom. V odbor sta bila poleg drugih izvoljena tudi poslanca Anton Krej-či in Anton Cerer.
Finančni minister dr. Djordjevič je v imenu vlade zaprosil Narodno skupščino, naj proglasi ta zakonski predlog kot nujen, ker vsebuje v svojem okviru celo t-st^ monetarnih in fiskalnih ukrepov, ki predstavljajo v tem trenutku vladni program. Ti ukrepi so nujno in skrajno potrebni in morajo biti čim prej uveljavljen', ker bodo prinesli državni blagajni velik, dohodek.
Narodni poslanec dr. Andjelinovii ie
izrazil željo, naj se tako važen zakonski načrt, čigar finančni efekt bi znašal, kakor se govori, nad milijaido dinarjev, ne rešuje tako nujno, temveč naj sklepa šele izvoljeni odboT, ali ga je treba reinti nui-nn ali nc.
Po glasovanju je predsednik dr. Kuma-nudi proglasil, da je večina sprejela nujnost predloženega zakonskega načrta.
Za tem je bila izvršena izvolitev odbora za izprtmembo zakona o ofomein:h četah. Predložena je bila ramo en*. lista, ki je bila sprejeta z vzklikom. V odboru pf* tudi poslanca dr. Stane Raae in Zemlji«.
Izboljšanje položaja obmejnih čet
Minister za vojsko in mornarico gifieral Dragomir Stojanovič je v daljšem govoru obrazložil potrebo izipremembe /alf v na o obmejnih četah. S to izpremembo se namerava olajšati gmotno 6tanje pripadnikov obmejnih čet, ki so se iztkaz*!; v svoji službi kot izkušeni Čuvarji naše meje. Mno^i izmed nj'h so namreč nameravali zaradi nedavne redukcije piejenvcov ko 90 bili prevedeni v pripravnike izstopiti iz obmejne službe, kar bi bilo vsekakor škodljivo za varnost na državni meji. Minister je poudarjal veliki pomen obmejnih čet. Leta 1922. so bile ukinjene, toda že leta 1923. so bile ponovno ustanovljene, in to predvsem na meji proti Bolgariii ln Albaniji, pozneje tudi na ostaPh delih državne meje. Obmejne čete imajo nalogo, da varujejo državno mejo in o branijo pred vsako krš'tvijo v v tiaškem, političnem in carinskem pogledu Služba je naporna in združena z velikimi nevarnostmi. Zato predlaga v predloženem zakonskem načrtu ukrepe, s katerimi bi se zagotovila pripadnikom obmejnih čet osebna pokojnima po 15 letih službovanja, do katere doslej niso imeli pravice, pravico do pokojnine v primerih poškodbe ali onesposobi jenosti v službi, odnosno priznanje 10 let več službe za pokojnino, ter zavarovanje družin za primer smrti pripadnika obmejnih čet v službi. Razen tega 6e pre l-laga v zakonskem načrtu, naj se dosedanja triletna pripravniška doba zmamjša na leto dni. V obmejne čete namreč vstopajo mladeniči, ki so že služili v vojski iin so dovršili vojaško izobrazbo, zaradi česar jim zadostuje leto dni. da se usposobijo za službo v obrne inih četah. Z zakonskim načrtom se jim želi olajšati tudi napredovanje. ker bodo dobili kot graničaril vcJL je prejemke kakor kot pripravniki. Razen tega se predlaga povečanje pripravniški prejemkov od dosedaniih 475 Din na 570 dmanev ozaroma b00 Din
Narodna skupščina je z vzklikom odobrila nujnost predlogu.
Nato je bil izvoljen odbor za proučitev zakonskega načrta o zdravnikih, specija-1 is tih za usta in zobe. kakor tudi o zobo-tehnikih. Predlagana lista odbora je bila sprejeta z vzklikom. V odboru sta tudi poslanca dr. Bogumil Vošnjak In Ivan Prekoršek.
Prav tako je bil z vziklfkom izvoljen odbor za proučitev zakonskega načrta o ureditvi plačil pri b^fovni izmenjavi s Češke lo vaško. V odbor crf-a bila noleg drugih izvoljena pos^nca Lovro Petovar in Josip Benko.
Končno je bil izvoljen odbor za proučitev zakonskega predloga za odobritev protokola o tujskem prometu s Češkoslovaško. V odbor sta bila izvoljena noleg drvih Rasto PuStoslemšek in dr Liudevit Pivko.
S tem je bil dnevni red današ"ie ^le izčrpan. Sprejet je bil predlo« ored«ednika dr Kumanudija. nai se prihodnja seja Narodne skupščine vrš? v ponedeliek ob'3 30 dopoldne z nasledriim dnevnVn redom: 1 Razprava o zakonskem predlogu za Kovanje STebrnega denarja, o izpremembah zakona o državni trošarini in o vzprem^m-bah zakona o davku na poslovni promet.
2. Razprava o izpremembah zakona o obmejnih četah.
Novi davki za kritje proračunskega primanjkljaja
Beograd, 6. avgusta, v. Glavna pozornost Narodne skupščine je bila danes posvečena predloženim zakonskim pooblastilom, po katerih bo imel finančni minister pravico, da takoj uveljavi gotove zakone finančnega značaja, ki jih je predložil Narodni skupščini. Ti zakoni uvajajo poleg novih odredb za kovanje srebrnega denarja nekatere nove davščine, odnosno povišanje starih, kar naj bi državi omogočilo, da krije lanski, v glavnem zaradi neizplačila nem-ških_ reparacij nastali proračunski primanjkljaj, ter nadalje, da poplača takozvane leteče dolgove. Narodna skupščina se popolnoma dobro zaveda, da je treba poiskati nove vire državnih dohodkov, da se omogoči nemoteno poslovanje celotnega državnega aparata, predvsem redno izplačevanje uradniških plač in pokojnin ter izpolnjevanje vseh drugih državnih obveznosti, Ki znašajo doslej samo v dravski banovini okrog 200 mihjonov dinarjev. Na ta način bi se znatno ož'>velo tudi gospodarsko življenje. Vse to Narodna skupščina upošteva in je edevolje pripravljena pomagati vladi, da. si zagotovi nove vire državnih aohodkov povsod, kjer jih je dejanski mogoče najti.
Nove _ odredbe o uvedbi trošarine na električni tok in pa o povišanju trošarine na sladkor so naletele sicer na jako resno kritiko. Med poslanci se uveljavlja mnenje, da je povišanje trošarine na sladkor mogče le, ako se cena tega že itak dragega živila bistveno ne poviša. Pojavila se je tudi zahteva, da je treba razbiti "obstoječi kartel sladkornih tovarn v Jugoslaviji in zmanjšata posreaniške stroške, ki se pojavljajo za sladkor na njegovi poti iz tovarne do malega prodajalca.
Nameravana trošarina 1 Din za kw električnega toka za razs retljavo, se smatra kljub temu, da bi pri tem odpadla dosedanja trošarina na žarnice, mnogo previsoka, trošarina za električno pogonsko silo, ki ie predvidena na 25 Din, pa se sploh odklanja z utemeljitvijo, da bi neizmerno zadela ne samo industrijee, temveč še v večji meri široke sloje malih ljudi, pa tudi kmete r vseh onih predelih države, kjer je elek trifikacija že znatneje napredovala
Veliko zanimanje Narodne skupščine za to vprašanje se je pokazalo že pri izbiri kandidatov za posebni skupščinski odbor, ki naj razpravlja o tem pooblastilnem zakonu. Polagala se je namreč posebna važnost na to. da pridejo v odbor poznavalci razmer. Za dravsko banovino sta bila izvoljena poslanca Krejči in Cerer. Predlog, naj se zakon odobrava kot nujen, je bil sprejet Io z malo večino. Odbor je dobil nalogo, naj izdela svoje poročilo do ponedeljka in se je že dopoldne konstituiral. Na seji je prevladovalo mnenje, naj prične odbor z razpravo zakona šele potem, ko bo podal svoj.3 mnenje klub narodnih poslancev, ki bo imej sejo v nedeljo dopoldne
Verifikacijski odbor
Beograd, 6. avgusta v. Verifikacijski odbor Narodne skupščine je na svodi današnji seji sprejel ostavki narodnih posilancev cr, Stanka šibenika in župnika Janka Barle^a. Poročilo verifikacijskega odbora o osu>.v k* obeh poslancev bo prišlo na dnevni r.*l ene izmed prihodnjih sej Narodne skupščine.
Seja senata
Beograd, 6- avgusta, p. Po daljšem odmoru se je sestal danes tudi plenum senata. Seja se je pričela ob 11.15 in so se je udeležili vsi člani vlade. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je bil objavljen ukaz Nj. Vel. kralja o sprejetju ostavke vlade dr. Voje
Marinkoviča ter imenovanju nove vlade dr. Milana Srškiča. kar je spreiel senat na znanje z vzkliki: Živel kralj!
Za tem je predsednik dr. Ante Pavelič sporočil, da je sprejel iz Užiea žalostno vest o nenadni smrti senatorja dr. Vlade Andriča. Dohitela ga je. ko je bil na poti v Beograd, da se udeleži otvoritve zasedanja senata. Senatorji so na predsednikov poziv vstali ter zaklicali dr. Vladi Andriču trikratni: Slava! V nadaljnjem 20voru ie dr. Ante Pavelič omenjal zlasti zasluge pokojnika kot svoječasneca ministra za agrarno reformo ter ga proslavljal kot idealnega nacijonalnecra delavca in politika.
Nato je bil sporočen senatu kraljev ukaz, s katerim je bil imenovan dosedanji senator dr. Stanišič za bana zetske banovine.
Po odobritvi dopustov raznim senatorjem in objavi sankcijoniranja nekaterih zakonov je predsednik sporočil, da je senator Miloje Jovanovie predložil interpelacijo na ministra za prosvelo zaradi kršitve zakoni o srednjih šolah o priliki polaganja nekeaa privatnega izpita. Nadalje je bila objavlte-na zahteva ministra pravde, naj se izroči sodišču senator Miljutin Dragovič zaranl prestopka proti tiskovnemu zakonu. Predložene prošnje in pritožbe so bile odkazane pristojnemu odboru. Končno je bilo objavljeno sporočilo verifikacijskega odbora, ki je ugotovil, da je treba po ostavki senatorja dr. Stanišiča pozvati na njegovo mesto «* senat odvetnika Jovana Meškoviča iz Kosovske Mitrovice. Pri glasovanju je senat odobril verifikacijo mandata Ivana Meškoviča. ki je bil že prisoten ter je takoj prevzel svoje senatorske dolžnosti.
S tem je bila seja zaključena in napovedana prihodnja za ponedeljek 8. t m. ob
0.	popoldne z naslednjim dnevnim redom:
1.)	Izvolitev treh članov in dveh namestnikov finančnega odbor; 2.) izvolitev enega člana in enega namestnika verifikacijskeca odbora; 3.) izvolitev enega namestnika imunitetnega odbora.
Plenarna seja kluba poslancev in senatorjev
Beograd, 6. avgusta, v. Današnja seja ple-numa kluba narodnih poslancev in senatorjev je bila povod najživahnejšemu pričakovanju in zanimanju v beograjskih političnih krogih. Kakor znano, je bil na zadnji seji glavnega odbora izvoljen poseben odbor, ki je imel nalogo pripraviti rešitev vseh onih vprašanj, ki so v zvezi z ojačenjem in pospeševanjem dela za organizira' nje JRKjD. Odbor se je končno odločil za sestavo 15članske eksekutive iz plenuma, kluba narodnih poslancev in senatorjev, vsaka banovina pa delegira še po enega zastopnika, poslanca ali senatorja. Ekseku« tiva, obstoječa iz 24 najuglednejših politikov, bo v bodoče tvorila vrhovno vodstvo stranke ter posvetila vse svoje sile organi-zatoričnemu delu. V odboru bosta iz dravske banovine ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj ter senator tir. P/o;, kot zastopnik dravske banovine.
J j tri se bo vodstvo konstituiralo ter izvolilo iz svoje srede predsedstvo. Za predsednika bo znova izvoljen bivši ministrski predsednik in narodni poslanec g. Nike la Uzunovič, dočim bo funkcije glavnega tajnika še nadalje izvrševal minister dr. Kra~ mer. Seja plenuma kluba je bila obiskana, kakor redkokdaj. Navzoči so bili z malimi izjemami skoro «si poslanci in senatorji, ki so z velikim odobravanjem sprejeli predlog o sestavi novega vodstva, ki naj sistematično .in uspešno izvrši veliko delo organizacije JRKD. Po izvršeni izvolitvi je imel ministrski predsednik dr. Milan Srškid "enk političen ekspoze, ki so ga prisotni sprejeli z navdušenim odobravanjem. Seja je bila nato zaključena ter se bo nadaljevala jutri. Na jutrišnji seji bo podal politično organizatorično poročilo minister dr. Kramer, nakar bo sledila debata o političnih in strankarskih razmerah v državi.
Nove vesti z olimpijade
Los Angeles, 6. avgusta g. Na današnjih tekmah so bili doseženi naslednji rezultata:
V teku na 400 m je zmagal Američan Carr v svetovnem rekordnem času 46.2 pred svojim rojakom in nevarnim tekmecem Eastmanom, ki je dosegel 46.4, in Kanadčanom Wi;isonom, ki je tekel 46.7.
Mučen incident se je pripetil pri teku na 5000 m, v katerem je zmagal Finec Lehtinen v olimpijskem rekordnem času 40:30, tik za n<jim pa sta rezala oilj Američan Hali in Finec Virtanen. Po tretji j.run-di« se je Hill približal vodilnemu Fincu, prehitel Virtanena in se je nato držal tik za Lehtinenom. V zadnj" jrundi« je Hlll prehitel celo Lehtinena. toda 70 m pred iljem je zopet prevzel vodstvo Finec ln je od tu dalje stalno oviral Hilla pri poskusih. da bi ga znova prehitel, na ta način, da je tekel včasi na notranji, včasi pa na zunandi strani proge. Lehtinen je nato PO senzacijonalnem teku zmagal nad Hillom z naskokom 10 cm. Sodniki na progi so Imeli zaradi Lethinenovega nastopa v zadnjem delu proge kratek razgovor, ameriški funkcijonar pa je vložil pri mednarodni lahkoatletski zvezi neoficijelni protest. Predsednik zveze Edstrom pa je Izjavil, da je bil tek sicer nepravilen, vendar pa ni prejel zaradi njega niti od Hilla niti od Amerike oflcijelnega protesta Tudi vrhovni sodnik ni hotel Lehtinena diskvalificirat; in sicer iz razloga, ker so Finci itak dovoli nerazpoloženi zaradi diskvalifikacije njihovega naibolišes-a moža Nur-mija. Občinstvo je glasno protestiralo z<>-per Lehtinenovo zmago in skušalo atleta celo dejansko napasti.
V	floretu za gospode je zmagal Italijan Marci z devetimi zmagami brez poraza. Drugo mesto je zasedel Američan Lew:s z 8 zmagami in enim porazom, tretje
sto pa Italijan G n din i s 5 zmagami in štirimi porazi. Znani Nemec Casmir je mogel priti šele na peto me*to.
V	sabljanju za moštva je zmagala Amerika nad Kanado s 14:2, Belgija pa natl Kanado z 9:2.
V	desetoboju vodi trenutno Američan Charles s 4.266.20, pred Dimsom (Latviia) s 4.181 in Jarvinenom (Finska) s 4.168.75 točkami. Charles je zmagal v skoku v višino z 1.85 m, Irec Tisdall pa je bil prvi na 400 m v času 49 sekund.
Dunajski rokoborec Hirschl je dosegel v predtekmovanju v težki rokoborbi zmago ns l Italijanom Donatijem v času 4:41.
Po dosedanjih uspehih so dosegle posamezne države naslednjo kvalifikacijo po točkah: Amerika 301.5. Italiia 94.5. Francija 89, Finska 72. Nemčija 62. Anglija 61, švedska 45, Kanada, 42. Japonska 31, Poljska 25, Irska i.n Avstrija po 23. Češkoslovaška 19, Holandska 18, Madžarska 16, Dan&Ka 12, itd.
Kriza v Društvu narodov?
London, 6. avgusta, s. V tukajšnjih političnih krogih se resno boje. da se bo pojavila v Društvu narodov huda kriza. Italijanski poslanik Grandi je v razgovoru z Macdonaldom in zunanjim ministrom Simonom opozoril na možnost, da bi Italiia izstopila iz njega. Slične namene imata, kakor se domneva, tudi Japonska in Nemčija. Med Londonom in Parizom izmenjavajo trenutno misli, kako bi preprečili pretečo krizo v Društvu narodov.
Paul Painleve,
francoski minister za letalstvo
Razorožitev in varnost
Kako naj presojamo uspehe ženevske razorožitvene konference? Različno... Eno pa je gotovo: po šestmesečnem razpravljanju tehničnih komisij in s privatnimi razgovori med posameznimi delegacijami je bil dosežen maksimalen rezultat. Obžalovati je sicer, ds. dr. Beneševa resolucija ni bila soglasno sprejeta, toda pretežna večina se je Izrekla zanjo, kar dokazuje, da je večina držav za sporazum v razorožitvenem vprašanju. S tem. pa seveda nikakor ni rečeno, da smo v Ženevi dosegli toliko, kolikor bi bilo pod drugimi okoliščinami sploh mogoče. Uspeh bi bil lahko mnogo bolj praktičen in radikalen in javno mnenje še več zahteva. Žal pa je sedanji politični položaj tako kaotičen, da se more smatrati mali uspeh, ki smo ga dosegli v Ženevi, kot maksimalen.
Marsikdo bo morda rekel: Kaj pa Lausanna? Tamkaj se je vendar posrečilo doseči sporazum v vprašanju vojnih dolgov in reparacij, kar bi moralo ■ugodno vplivati na splošni politični položaj! Priznam, da so bili v Lausanni dejansko doseženi razveseljivi uspehi, ne smemo pa pozabiti, da ti uspehi niso bili zadovoljivi za vse interesirane države. Prišlo je pač do »entente cordiale« raed Francijo in Anglijo, kateri se je pridružilo še več držav, vprašanje pa je, ali se ji bodo pridružile še ostale države? Jasno je namreč, da toliko časa ri mogoče eovoriti o kaki politični razjasnitvi v Evropi, dokler se ne bedo vsi narodi Evrope snorammeli o vseh problematičnih vprašanjih.
Uspehi lausannske konference so bili vrh tega močno paralizirani s tem, da se je med tem notranji položaj nekaterih velesil razvil na način, ki nikakor ni ugoden za mednarodni politični položaj. Nenadna izprem.emba v italijanski vladi in zadnji dogodki v Nemčiji so velikega pomena za Evropo in je treba tudi ž njimi računati.
V sedanjem političnem vzdušju Evrope ne vidim ničesar dragega, kakor vihar in vihar___in zato bo tudi vsakdo
razumel, zakaj vidim v ženevski raz-orožitveni konferenci uspeh.
Francosko stališče je, da mora biti podlaga vsaki razorožitvi varnost. Da n. pr. Hoovrovega razorožitvenega načrta nismo integralno podpirali, je iskati vzroke le v tem, ker Hoovrov načrt \rarnosti sploh ne omenia. Francoska delegacija je bila v vprašanju varnosti v Ženevi izolirana. Da pa bi le omogočila kak praktičen rezultat, je predlagala ustanovitev mednarodne armade. Nedvomno pa bi bilo naše stališče čisto
drugačno, ako bi nas ostale velesile podpirale v našem stremljenju glede varnosti.
Na drugi strani smo predlagali tudi internacionalizacijo letal. Tudi tu smo naleteli na največji odpor, posebno v pogledu internacionalizacije civilnih letal. Dočim smo namreč mi predlagali internacionalizacijo vojaških in civilnih letal, pa so ostale države z Nemčijo na čelu, ki po mirovni pogodbi ne sme imeti vojaških letal, mnenja, da o internacionalizaciji civilnih letal sploh ne more biti govora. Te države bi bile pripravljene privoliti le v mednarodno kontrolo vojaških, ne pa tudi civilnih letal. »Ne dotaknite se civilnih letal!« — vpije Nemčija. In zakaj ne? »Ker bi bil z internacionalizacijo letal razvoj letalskega civilnega prometa in razvoj letalske tehnike otežkočen«. Toda jaz nisem tega mnenja! Prepričan sem namreč, da se more civilno in trgovsko letalstvo tudi pod mednarodno kontrolo mirno razvijati. Niti najmanjša pogreška proti ideji tehničnega napredka bi ne bila, ako se vojaška in civilna letala in-ternacionalizirajo.
Po našem naziranju o internacionalizaciji, prepovedi ali uničenju vojaških letai toliko časa ne more biti govora, dokler ne bodo intemacionalizirana civilna letala. Civilna letala je mogoče že v treh urah izpremeniti v vojaška, kar dokazuje dovolj, kako veliko nevarnost predstavljajo za obrambo kakega naroda. Civilno letalstvo je z vojaškim v absolutni korelaciji in enega ni mogoče ločiti od drugega.
Na sejah tehničnih komisij se je govorilo tudi v prepovedi bombardiranja z letali. Po naziranju nekaterih delegatov naj bi se prepovedalo bombardiranje civilnega prebivalstva z letali. Gotovo zelo pravična in človekoljubna ideja. Bombardiranje civilnega prebivalstva je največje barbarstvo in bi naj bilo bombardiranje dovoljeno le na bojišču. Meni osebno bi bilo gotovo najljubše, da bi bilo prepovedano ne samo bombardiranje z letali civilnega prebivalstva, temveč tudi na bojišču. Pripeti pa se lahko, da doživi kak narod, ki je storil sicer vse za obrambo svojih mej, ravno zaradi civilnih letal, ki se moreio takoj unorabiti za vojaške s vrhe, popoln poraz. Internacionalizirati vojaška letala, civilnemu letalstvu pa dovoliti svoboden razvoj, to bi bila nedvomno največja prevara!
Da se obvaruje človeštvo grozot vojne, civilno prebivalstvo pa bombardiranja iz zraka, je le eno sredstvo: internacionalizacija vojaških in civilnih letal!
Pred kmetskim praznikom na Krškem polja
Zborovanj© plenuma sreske ga odbora
JRKD v Krškem
Krško, 5. avgusta
Včeraj dopoldne se je sestal v hotelu Gregorič plenum sreskega odbora JRKD v Krškem, da se dogovori o pripravah za veliko jugoslovensko politično manifesta cijo na Krškem polju in da zastopniki posameznih organizacij v srezu poročajo o gibanju nove stranke v svojih krajih in o drugih vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Seji so prisostvovali tudi predsednik banovinskega odbora g. dr. Janko Rajar, sreski narodni poslanec g. Alojzij Drmelj :n zastopnik banovinskega tajništva iz Ljubljane g. dr. Branko Alujevič. Gani plenuma sreskega odbora so se polnoštevilno udeležili seje. Predsedoval je g. Anton Gliha.
Predsednik banovinskega odbora g. dr. Rajar se je v svojem zanimivem poroč'lu ha vil s političnim, gospodarskim in finančnim položajem države. Program nove vlade je: Energičnejše leševanje gospodarskih problemov, dosledna borba proti defetiz-mu in separatizmu in sistematično delo na dovršitvi vsenarodne politične organizacije. Vlada je odločena z energičnimi sredstvi izboljšati gospodarsko stanje ter rornerava predvsem likvidirati tako zvane leteče dolgove, ki močno ovirajo naše gospodarske prilike. Z likvidacijo teh dolgov bo prišlo samo v dravsko banovino za okol; 200 milijonov Din denarnih sredstev. Jeseni bo izvršena tudi konverzija kmetskih dolgov. Naši gospodarstveniki upajo, da je vrhunec gospodarske depresije prekoračen in da se pribli5uiemo boljšim časom. G. dr. Raiar je zaključi! svoj govor z besedami: Režim je stabilen in v doglednem času ni pričakovati nobenih iz-prememb.
Srečki narodni poslanec gospod Alojzij Drmelj le obširno razpravljal o konverzi-j kmetskih dolgov in o novih zakonih o občinah ter je s konkretnimi prič eri dokazal u*viehe nove zakonoda ;e > prid kmetskemu stanu. Bavil se je nato tudi z raznimi lokalnimi vprašanji.
Zastopivk banovinskega tajništva g. dr. Branko Alujevič ie razložil ideologijo nove vsedržavne politične stranke, ki noče b'ti samo stranka v dosedanjem našem smislu temveč splošen jugoslovenski ra-mdn: pokret na programu državnega in narodnega edinstva. To je os, okoli katere se mora vrteti vsa naša narodna politika. * vs°b drugih vprašaniih pa sa lahko ločimo Orgmizaciia stranke v dravski banovini ie odlično uspela. Po zadnjih poročilih 5*°ie bano-vinska organizacija že 47? krajevnih organizacij in nad 50.000 članov Banovinsko tainlštvo priporoča organizacijo sreskih pododborov, ki bi nadzorovali krajevne organizacije v svojem sodnem okraju, kakor tudi okrožne odbore, katere hi sestav'ia1? predstavniki več sreskih o^ani^acM Posebno ie podčrtal veliki po-msn podrobne organizacije v krajevnih OT-ganizacii«b. da lahko prinravljeni pričakujemo nove občinske volitve. — Predsednik sreskega odbora g. Arit^n Gliha je poročal o delovanju sreskega odbora, ki je dosedaj osnoval 19 kraievmh organizacij, ter kot predsednik konierejskega druš-va o pripravah za letošnji Kmetski praznik.
Razložil je tudi ratfmere v naših po de žel- i skih hranilnicah. — Tajnik sreskega odbora, novinar g. Oton Ambrož je obširno poročal o uspešnem delovanju sreskega tajništva, ki je storilo vse. da ustreže željam krajevnih organizacij. Za vse krajevne organizacije v srezu mora hiti Kmetski praznk največja politična prireditev, in je zato treba storiti vse. da bosta udeležba in uspeh č;m večja. Pokroviteljstvo sta prevzela ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan PuceHj, dovoljen je že 50 odst. popust na železnicah in obljubljena podooira kmetijskega ministrstva. Predsednik g. Gliha in podpredsednik župan g. Pfeifer sta izposlovala na več straneh ve oje podpore, tako da so živinska ra tis tava. premovanje kon«i za sreza Krško im Brežice, kakor tudi konjska in kolesarska dirka zasigurani. Organizacija te velike politične manifestacije na Krškem polju je v rokah senatorja g. dr. Kajarja in narodnega poslanca g. Milana Mravljeta in se bo manifestacije udeležilo tudi več ministrov, senatorjev in narodnih poslancev iz raznih pokrarn naše države.
Plenrm sreskega odbora je soglasno sprejel resolucijo, v kateri izreka vsem trem slovenskim ministrom, senatorju dr. Ra-jarju in poslancu Drmeliu nooolno zaupanje za njihovo dosedanje delo.
Končno se je razvila živahna debata o vjorašanju konverzije kmečkih dolgov 5n o denarnem vpmšan/ju. v kateri so sodelovali gg. Ivan Majcen f§t. Janž. Ivan Glo-bev-niik fŠkoeiianV Robert Premer^tein (Radeče). Martin Horvati* (Cerklie). Martin Radej ("Čatež) in Martin Loribar (Mrz-lava vas). O vprašanju kartelov je obširno razpravljal g. Franjo Černe. predsednik sreskega pododbora v Radečah.
Srebrniki po 50 Din
Beograd; 6. avgusta, p. Finančni minister dr. Djoidjevič je predložil Narodni skupščini predlog zakona o kovaniu srebrnega denarja, ki mu je zbornica na dopoldanski seji priznala nujnost. Zakon se bo zato obravnaval v finančnem odboru kot nuien ter bo že v najkrajšem času predložen Narodnemu predstavništvu v odobritev. Zakon pooblašča finančnega ministra, da more pustiti kovati srebrnega denarja po 50 Din v skupni vsoti 550 milijonov dinarjev, ki ga bodo morale sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo vse državne, banovinske in občinske blagajne v neomejeni meri, zasebniki pa do 1000 Din v enkratnem plačilu. Srebrni novec po 50 Din bo tehtal 22 gramov ter bo imel v premeru 36 mm. Vsebina srebra tega denarja bo znašala 750 • 1000. Ostalo vsebino zlitine bo določil finančni minister na podlagi ponudb, ki jih bodo predložile kovnice. Čisti dobiček od kovanja tega denarja, kakor tudi od kovanj.. srebrnih novcev po 10 in 20 Din, se bo vplačal v državno blagajno kot izreden državni dohodek ter porabil za likvidacijo državnih obveznosti iz prelšniih let
Izpremembe v italijanski diplomaciji
Rim 6. avgusta AA. Tu se se vedno širijo glasovi; o velikih izpremembah, ki se pripravljajo v italijanski diplomaciji. Med drugim trdijo, da bo n. pr. atenski poslanik Bastianiml premeščen v Varšavo, dočim pojde dosedanji budimpeštanski poslanik Arlotta v Buenos Aires.
Poljski inženjer ji v naših krajih
Ljubljana, 6. avgusta.
Z jutranjim brzovlakom je dospela preko Avstrije na Jesenice okrog 35 oseb broje-ča skupina poljskih izletnikov iz Poznanja. Izletniki, so inženjerji železničarji, ki so prišli" k nam v goste, nekateri tudi s svojimi soprogami. Akoravno jeseniška javnost ni mnogo vedela o prihodu dragih gostov, je vendar bil že na Jesenicah sprejem zelo prisrčen in lep. Na kolodvoru se je zbralo par sto ljudi, ki so siprejeli poljske goste s prisrčnimi ovacijaml V pozdrav jim je zaigrala sokolska godba koračnico, nakar je pozdravil goste s kratkim, lepim nagovorom direktor ljubljanske direkcije inž. Klodič. Govoril je še predsednik UJNŽB g. Ivan Deržič ter jeseniški mestni župan g. Jože Žabkar. Za pozdrave se ie zahvalil eden izmed poljskih gostov, nakar so zapeli še združeni pevci Sokola in »Sloge«. Gostje so zavžili v kolodvorski restavraciji malo zalkusko, nato pa so se od odpeljali proti Vintgariu in na Bled. za katerega so se ob krasnem dnevu silovito navdušili.
Popoldne so izletniki, ki se vozijo v treh posebnih, izredno komodniti vozovih, nadaljevali pot v Ljubljano, kamor so dospeli ob 16.30 Zbrala se ie na glavnem kolodvoru prav številna množica Ljubljančanov, ki so goste pri prihodu navdušeno pozdravljali. Poleg ostalega občinstva so prišli na kolodvor zastopniki UJN2B s podpredsednikom g. Punčuhom, dalje zastopnika kluba prijateljev Potiske gg. Lojze Vr-tovec in dr. Štele, zastopnik Narodne strokovne zveze g. Kravos, zastopniki Udruženja inženjerjev in arhitektov i.n drugi, pridružili so se tudi nekateri člani pripravljalnega odbora za kongres narodnih noš, ki so slovanskim gostom vedno uslužni. Zaigrala je godba »Zarje«, nakar je stopi! pred goste, ki so jih preje naše dame postregle s šopki cvetlic, podpredsednik N. J. N. Ž. B. g. Punčuh, ki jih je pozdravil z navdušenimi besedami, naglasa i oč, da pomeni za nas njihov poset uverjenje za bodoče konstruktivno delo v poglabljanju med bratskim poljskim in jugoslovenskim narodom. Za pozdrav se je zahvalil načelnik ministrstva prometa iz Varšave g. inž. Wulkanovsky. Gostje so nato odšli v spremstvu omenjenih predstavnikov po Ma-sarykovi in Miklošičevi cestiv mesto in si ogledali v prvi vrsti novo zgradbo nebotičnika, j z katerega so uživali v dokaj lepem popoldnevu razgled po mestu. Tu jim je bila tudi prirejena zakuska. Pozneje so si ogledali še nekatere druge ljubljanske zanimivosti, zivečeT pa je sledil v dvorani Ljubljanskega (tvora banket, ki ga je priredilo UJN2B. Po polnoči so dragi gostje nadaljevali pot dalje po državi in se odpeljali proti Zagrebu.
Nove takse aa univerzah
Ljubljana, 6. avgusta.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. je prejel odlok glede novih taks in bodo morali odslej plačevati slušatelji pri vpisu za vsak semester naslednje takse: za vpis 100 Din, in 6icer v kolkih, ki 68 nalepijo na osebne izkaze. Na pojasnilo oddelka za davke se na podlagi izpričevala o siromaštvu lahko oprosti vpisne takse. Dalje bo treba plačevati tudi šolnino, in sicer v gotovini. Na univerzah se plačuje za vsak semester šolnina, ki je odmerjena po višini neposrednega letnega davka staršev (očeta i.n matere skupaj) ali pa slušaitelia(ice\ ako ima ta lastno premoženje. Po letnem davku nad 300 Din do 500 Din znaša šolnina 1.50 Din, od 500 do 750 Din znaša šolnina 200, od 750 do 1000 dinarjev je 250. od 1000 do 1500 je 300 d;narjev, od 1500 do 2500 ie 350 Din. od 2500 do 4000 je 400. od 4000 do 6000 je 450 od 6000 do 9000 je 500, od 9000 do 12.000 je 550. od 12.000 do 15.000 je 600 dinarjev. Nad 15.0000 pa do vsakih 1000 dinarjev dalje je še po 50 Din šolnine.
Ako je davčni zavezanec kakega davka oproščen, se bfi upošteval 51. 3 zakona o neposrednih davkih, to je, jemal se bo za podlago celotni davčni predpis (tudi oproščeni davek). Ako znaša neposredni davek (očeta, matere ali slušatelja) za vse skupaj manj kakor 300 Din na leto. šolnine ne bo treba plačevati. Državni stipen disti šolnine ne bodo plačevali. Na pod !agi ubožnega spričevala se šolnine nihče ne oprošča. Pri družinah, ki imajo po ve? otrok, plača prvi otrok (prvorojenec) celo šolnino, ostali pa le polovico.
Ob vpiisu je treba predložiti naslednje listine: 1. davčno potrdilo (kolkovano po tar. post. 3 in 4 za 20 Din)vO letnem neposrednem davku ali pa davčno potrdilo zase. Za državne ali samoupravne (banovm-ske in občinske) uslužlbence izdajajo davčna potrdila oblastva. ki nakazujejo njihove plače. Ako plačujejo tudi davke na nepremičnino ali rento, morajo imeti obenem potrdila davčnih uprav. 2. Potrdilo šole. kier je kdo od bratov ali sestra plačal celo šolnino. Za naknadni vnis na univerzo je treba plačati takso 50 D?n in za naknadno overenje indeksa 20 Din. Za poletne semestre se odmerjajo takse na podlagi dav*nih 00+rdil. predloženih v zimskih se mestrih. Dosedanja taksa za bolniško bi« gajno 30 Din ostane še v nadalje.
Olajšave za dvolastnike ob avstrijski meji
Beograd, 6. avgusta, p. Na intervencijo poslanca Zemljiča je vlada izposlovala, da bodo dvolastnila vzdolž naše meje proti Avstriji lahko prenašali preko meje na naše ozemlje vse svoje poljedeljske proizvode brez plačila carine. Doslej so imeli dvolastniki v tem pogledu velike težkoče, zaradi česar so morali prodajati svoje poljedelske proizvode v Avstriji mnogokrat pod ceno. V bodoče bodo lahko svoje pridelke prepeljala na naše ozemlje, ne da bi jim bilo treba plačati carino.
Kredit za regulacijo Ljubljanice
BeogTad, 6. avgusta, p. Finančni minister dr. Milorad Djordjevič je odobril otvoritev kredita milijon dinarjev za dela pri regulaciji Ljubljanice.
Ds*. Joža Bohinjec:
Okoli reforme delavskega
zavarovanja
Svojčas je dr. Tavčar napisal, da je vprašanje agrarne reforme kakor zvonec na blejskem otoku: Kdor mimo gre, potegne zanj in izraža vsak svoje želje. Tako približno je tudi z vprašanjem de-avskega zavarovanja. Stara resnica pa je, da se vprašanja, o katerih se mnogo govori, najbolj počasi rešujejo in kadar se rešijo, se rešijo nesrečno. Dokaz agrarna reforma. Še danes ni rešeno to naše najaktualnejše kmetsko - socialno vprašanje. Problem sicer doživlja zadnje faze svoje rešitve — nezadovoljnost pa je čim dalje večja.
O reformi delavskega zavarovanja govorimo od dneva rojstva tozadevnega zakona. Torej deset let. Reforma je vedno aktualna: v času konjunkture in v času krize. Čim več je resolucij, peticij in zahtev, tem »olj smo od rešitve oddaljeni.
Ta neodločnost more dokazovati samo dvoje: ali da smatramo problem delavskega zavarovanja kot manj važno postransko stvar, ali pa, da se nam reforma ne zdi še potrebna. Eno in drugo je pogrešno. Solidna ureditev delavskega zavarovanja spada nedvomno med državne naloge prvega reda in je samo velika gospodarska in socialna škoda, ker ta zgradba še ni dograjena. Ako bi bila dograjena, bi gledali pred seboj konstruktivno stran nove jugoslovenske kulture, pa tudi v državno-političnem in gospodarskem življenju bi nam bilo marsikaj lažje.
Če v času gospodarske depresije počasi ustvarjamo zakone in se težko odločimo za stvari, katere zahtevajo gotovino, je to razumljivo, ni pa razumljivo, zakaj ne moremo izvesti reforme delavskega zavarovanja, o kateri smo vsi vprek prepričani, da je nujno potrebna, ako hočemo sanirati današnjo težko finančno situacijo v zavarovanju in preprečiti njega popoln katastrofo, in ako ima torej ta reforma celo namen, da se gotovina poveča ali prepreči nevarnost večjih bremen. Reformo delavskega zavarovanja menda ovirajo težave glede uvedbe starostnega in invalidnega zavarovanja. Pustimo to vprašanje na strani, samo reforma sedaj postoječega bolniškega in nezgodnega zavarovanja je nujno potrebna in ni v redu, ako se med temi vprašanji ustvarja nekak junktim.
Po računskih zaključkih osrednjega urada znašajo deficiti v bolniški in nezgodni panogi skupaj 83,000.000 Din, re-
zervni fondi pri osrednjem uradu in pri vseh okrožnih uradih pa samo 55,000.000 Din, kateri pa niso niti likvidni na razpolago, ker leže v zaostankih na neplačanih prispevkih v znesku 170.000.000 Din. Tako stanje našega delavskega zavarovanja ne dopušča niti dneva odlašanja reforme, temveč zahteva globokih ukrepov, da se zavarovanje reši. V resno nevarnost prihaja likvidnost nezgodnih rent, kajti daj'tve v bolniškem zavarovanju omogočajo dsnes samo še krediti pri nezgodno-zavarovalni panogi, ki zaradi pasivnosti bolniško - zavarovalne panoge na povračilo teh kreditov ne more računati.
Na gospodarsko in socialno krizo naj-občutnejše reagira ravno delavsko zavarovanje, ker je njegova usoda tesno odvisna od položaja v gospodarskem in socialnem življenju. Zato vidimo, da nekatere države sproti ustvarjajo reforme v zavarovanju, da preprečijo najhujše. V Nemčiji se poslužujejo celo sistema »zasilnih naredb«.
Ni prav, ako ta skrajno aktualni problem pustimo visoko v zraku in se z resolucijami in posvetovanji presedamo iz klopi na klop. Rekriminacije nič ne pomagajo in se nanje realnost dogodkov ne ozira. Novo vzpostavljene samouprave pri Osrednjem uradu in pri Okrožnih uradih se ne morejo in ne smejo izgubljati v dolgotrajnih razpravah in iskati leka v raznih administrativnih ukrepih, ker bi tako ozdravljeva-r.je delavskega zavarovanja ustvarjalo le škodljivo zmedo in s tem še večjo škodo. Ilizije v današnjih resnih časih ne smejo biti odločilne. Iluzija pa je, ako se kdo vrti okoli domneve, da je sanacija delavskega zavarovanja mogoča na drug način, kakor pa z reformo zakona. Tako nepoznanje stvari bi moglo biti usedepolno.
Ako hočemo naše gospodarstvo obvarovati pred veliko škodo in ako hoče naše delavstvo, da vzdrži svoje zavarovanje na neki zdravi osnovi, potem je dolžnost vseh interesiranih krogov in činiteljev. da smatrajo za svojo najnujnejšo dolžnost, da ob prvi možni priliki spravijo pred Narodno skupščino na dnevni red revizijo celotnega našega de lavskega zavarovanja v smislu tendenc katere so se tekom časa izkristaliziral« kot pravilne.
Anketa za upokojence hrastniške kemične tovarne
Kaj bo s pokojninami starih kemičnih delavcev? — Izjava ravnateljstva kemične tovarne
Hrastnik. 6. avgu/sta.
Nedavno smo poročali o veliki nevarnosti, ki preti upokojencem in najstarejšim delavcem kemične tovarne, ki so skozi dolga desetletja od svojega skromnega zaslužka redno plačevali prispevke v pokojninski fond, ki pa je sedaj izčrpan v tolikt meri, da so v nevarnosti celo pokojnine že upokojenega delastva in da stari delavci sploh ne bodo ničesar dobiK v pomoč na stara leta.
Fond, iz katerega se izplačujejo pcikoi-nime, ima naziv »Delavska podporna blagajna« in pokojnine tudi ne zaslužijo svojega imena, kajtti po dolgih službenih letih dobivajo delavski veterani le okrog 300 dinarjev mesečne podipore, ki ne zadostuje niti najnujnejšim življenjskim potrebam. Za ta mesec so bile te podpore ali pokojnine izplačane le polovično, s prihodnjim mesecem pa so bile v veliki nevarnosti sploh vse podipore upokojenega delavstva.
Kakor smo že zadnjič omenili, spada skrb za staro in onemoglo delavstvo kemične tovarne med dolžnosti skupnosti še poleg tega, da bi morala oblastva in socialne ustanove skrbeti za to, da podijetie ne
bo iznemoglih, starih delavcev kratko malo pošiljalo občinam v breme. Pri županstvu dotlske občine se je 4. t. m. vršila anketa, da razpravlja na eni strani o življenjskem vprašanju starih kemičnih delavcev, na drugi pa seveda o ravno tako važnem vprašanju javnega skrbstva. Arjkete so se udeležili zastopniki banske uprave. Delavske zbornice, občim Dol, Trbovlje in Radeče, delavstva in podjietij. Kemično tovarno je zastopal raivnateli g. inž. Prohaska, ki ie obljubil, da se bodo za september izplačale pokojnine, oziroma podpore v istem iznosu kakor za avgust, torei polovica prejšnjih mesečnih podpor ali pokojnin. Nadalje je obljubil, da bo vodstvo tovarne zbralo podalfike glede doplačil za sanacijo fonda Delavske podporne blagajne. Izjavi! ie tudi, da ie pripravljena tovarna v bodoče prispevati v isti meri, kakor ves čas prispevajo d&Iavcii, to ie 3 odstotke, dočim je tovarna doslej prispevala le 1 odstotek. Fond bi. si na ta način nekako opomogel in delavcem bi bila zavarovana dosedanja skronma podpora. Ko bodo zbrani vsi podatki, se bo anketa ponovno sestala, da bi se rešilo to pereče vprašanje.
Maribor sprejema prve goste svojega tedna
Maribor, 6. avgusta.
Nocoi je bila na svečan način otvoriena največja dosedanja mariborska prireditev — »Mariborski teden«, ki bo trajal od danes do Vključno 15. t m. Otvoritev te mogočne prireditve, ki nudi domačinom in tujcem izredno pester in zanimiv spored v vsem svojem poteiku, je bila slovesno na-jarvfljena z grmenjem toipičev na piramidi nad mestom, sprerrflialo pa je to grmečo uverturo v mariborski veleki teden piskanje in tuljeniie tovarniških siren vseh tukajšnjih industrijskih podjetij.
Ob pol 20. se je torej pričel zanimivi in v vsakem pogledu važni teden jugoslovenskega Maribora. Ob pol 21. je bil v mestnem parku zažgan čaroben bengalski ogenj, v katerega magični svetllobi je iz-vajaJa med gostimi ljudskimi množicami otvoritveni koncert z izbranim sporedom mariborska železničarska godba »Drava« pod vodstvom svojega neutrudliivega ka-pelnika g. Žekarja. Ves spored je bil izvajan res odlično, kar ie pričalo glasno priznanje poslušajočega občinstva.
Mariborčani so, zavedajoč se važnosti prvega vtisa ki ga dobi tujec ob vstopu in ogledu mesta, okrasili svoja okna s cvetjem in zelenjem in ni skoro poslopja, s katerega strehe ne bi ponosno, samozavestno vihrala državna troboinica. Posebno pa so se izkazali mariborski trgovci, ki so nalašč za »Mariborski teden« z vso fineso okusa in ogromnim trudom prekrasno uredili in opremili svoje izložbe. Takih trgov-
skih izložb mesto dotslej gotovo šc ni videlo. Zato zasluži naše trgovstvo in njegov, po napredku in popolnosti stremeči naraščaj vse priznanje. Pestrost in lepoto izložb pa še posebej poveličuje najmodernejša, skoro fantastična iluminacioa. Vse mesto naprav!ja na številne tujce, ki so že ves dan od vseh strani prihajali v Maribor, najugodnejši vtis. Spričo bogatega sporeda in pa navedenih dejstev ie uspeh celotne prireditve pri količkaj ugodnem vremenu, ki ga barometer tudi obeta, zagotovi; en.
»Mariborski teden«
Beograd, 6. avgusta, p. Popust za vožnjo po železnicah, ki je bil za poset >lla. riborskega tedna« dovoljen pcmotno samo do 15. t. m., je podaljšan do 19. t. m. Na proslavo »Mariborskega tedna« so odpotovali nocoj poslanci dr. Pivko, R. Pu-stosiemšek in dr. Gaigek. posl. R.asto Pu-stoslemšek se bo jutri udeležil tudi otvoritve Sokolskega doma v Gornjem gradu, jutrišnjega shoda JRKD v Konjicah pa se bosta udeležila poslanca dr. Gajšek in inž. Pahernik.
Vrem^mlrs* nanrsvec
Zagrebška vremenska napoved za čane^: Vedno boli stalno vreme, zmerno toplo, ponoči hladno. — Situacija *"č?rajšnjp<ra dno: Anticiklon je prodrl b. Šnanije in Francije v srednjo in delom? celo v južno Evropo. Depresija ie oslabela in se deloma umaknila. Zaradi te^a ie vreme vedno boli vedro
V	vzhodnih delih države ie se oblačt.o, deževje pa je večinoma prenehalo.
Dunajska vremenska napoved za nrdeljo:
V	severnih Alnab mestoma še oblačno: v teku dneva se bo vreme bomirilo. Pozneje precej jasno in toplejše.
Naši kraji in ljudje
Pismo slovenskega radarja Iz Amerike
Tudi rudarji v Ameriki delajo samo po 3 dni na teden — Ravnatelji gimnazij kopljejo premog — Domačini so še na slabšem ko priseljenci — Slovenski farmarji v Kansasu — Kako je s slovensko mlado
generacijo
Kansas, konec julija.
Pri -nas je navada, da pričnemo pogovor 6 kakšno besedo o delu. Marsikje pravijo, da se mora vsak pogovor pričeti z vremenom. Toda pri nas smo menda pač bolj praktični, ker vemo, da je delo za nas delavce važnejše kakor pa vreme. Pričel bom torej o delu.
Tu v jugovzhodnem Kansasu je nekaj premogorovov, v katerih je bilo svoj čas zaposlenih več tisoč naših ljudi Kakor vsepovsod po Zedinjenih državah, tako tudi tukaj peša ta obrt Pred par tedni so ustavili obrat v zadnjih treh večjih rovih, kjer je bilo zaposlenih nad tisoč delavcev, med temi četrtina naših ljudi.
In med temi sem tudi jaz. Že štiri leta delamo povprečno samo po tri dni na teden. Včasi sem imel kaj »boljšega« okrog t "h rovov, tc«da zadn.ja leta, ko vsa industrija peša in ker sem se tu v Kansasu ne kako udomačil, sem moral vzeti v roke, kar se je dobilo, torej tudi navadno delo.
Ne zameri mi, če bom zdajle malo po-iilozofiral o »častnem« in navadnem delu. Veš ko sem bil pred par leti na obisku v domovini, so me vpraševali znanci in nekdanji prijatelji, kaj je v Ameriki prav za prav moj posel. Ko sem jim povedal, da delam v rudniku, se jim je to zdelo zelo nizko in poniževalno delo. Spoznal sem, da ti ljudje veliko bolj cenijo delo cestnega pometača, samo da le ima kakšen cesarsko-kraljevi znak na klobuku, ali pa delo človeka, ki opravlja najnižje, suženjsko delo v pisarni. Pri nas pa gleda 6vet na te reči precej drugače, kar lahko razvidiš tudi iz naslednjih dveh primerov, ki sta se dogod;la v tej okolici.
Mr. Carrol, ravnatelj srednje in osem-razredne osnovne šole, je ob koncu šolskega leta zahteval povišanje plače za prihodnje leto. Šolski odbor je to zahtevo odklonil. Njegova plača je znašala 150 dolarjev na mesec, kar res ni bilo veliko. Takoj ko se je končala šola, je ravnatelj Carrol povprašal »bosa« pri premogovniku za delo in ga je dobil. Delo se je takrat lahko dobilo in zaslužek je bil primeren. Delal je vse počitnice in tudi po začetku šole je ostal med nami v rovu, namesto da bi bil šel učit. Zaslužil je pri nas okrog 200 dolarjev na mesec. — Toda šolski odbor z njegovim namestnikom ni b.t zadovoljen in naslednje leto je Mr. Carrola pozval, naj vnovič prevzame ravnateljstvo obeh šol, ter mu plačal po 200 dolarjev na mesec, kakor je zaslužil pri nas. Mr. Carrol je šel ravnateljevat »o ni ga bilo več med nas.
Mr. Van Norsdal, zdaj ravnatelj srednje šole v Arrni, je pred petimi leti poučeval zgodovino prav na tej šoli. Ob koncu 'eta je zahteval povišanje plače za prihodnji termin, in ker mu niso ustregli, j« pustil svoje mesto in prevzel umazano mehanično delo pri popravljanju starih avtomobilov. Tu je delal par let. Ko so mu potem povišali plačo na šoli, je spet prevzel profesuro. — Oba ta dva človeka imata izobrazbo državne univerze.
Mnenje o »častnem« in o »nizkem« delu je pri nas torej precej drugačno kakor pri vas. Katero je pravo, res ne vem. Menda nobeno. Ne naše — pohlep po dolarjih, brez ozira na vse drugo — niti vaše — tisto vihanje nosu nad vsakdanjim delom.
Da je kriza oplazila Zedinjene države še bolj kakor pa Evropo, to lahko vsak dan čitaš v našem časopisju. Pa inozem-ci, in tako tudi naši ljudje, lahko precej laže prenašajo to mizerijo kakor pa domačini. Pač iz preprostega vzroka, ker so si tujci v lepih časih, ko se je še nekaj delalo, skušali prihraniti kakšen dolar za dež svne dni. Povprečni življenjski standard je bil pred to krizo pri domačinih precej višji kakor pa pri inozemcih. Domačin je zmerom sproti porabljal, kar je zaslužil in živel iz rok v usta, inozemec pa si je pritrgoval od ust in mislil na slabe čase, ki lahko pridejo, in štedil. Zdaj je pa seveda narobe. Inozemski delavci si v splošnem skušajo urediti lastne domove, pri hišah gojijo vrtove, kjer je le mogoče, in tako sami pridelujejo zelenjavo, redijo kokoši, kravo itd. Veliko več domačine v živi po najetih stanovanjih kakor pa priseljencev. To razmerje ima velik pomen tudi pri stavkah in drugih mezdnih sporih, ko inozemski delavci veliko laiie vztrajajo kakor pa stari Američani.
Naša država Kansas je v splošnem agrarna dežela, industrije je malo. pridela pa več pšenice kakor države v Uniji skupaj. Lani je slabo obrodila, toda starih zalog je še toliko, da bi ljudem ne bilo treba stradati belega kruha, če bi med sestrada-
nimi množicami in temi zalogami ne sedef bog — prof it. Navadno je tu v osrednjem zapadu vsako poletje suša. Letos pa je bilo v juniju Ani juliju dovolj dežja in letina kaže izborno. Toda to bore malo pomaga farmarju, ko pa pridelki nimajo nobene cen«.
Slovenske farmerje dobiš povsod po Združenih državah, od Nevv Yoxka do Ca-lifomije. Tudi tukaj na jugo-zapadu jih je precej. Po večini imajo svojo zemljo, od 40 do 330 akrov; največ jih je, ki imajo po 80 akrov, to je 40 naših oralov. Te čase več krat koga obiščem. Jadikovanje kakor povsod, v resnici pa imajo vsake stvari precej za življenje, samo dolarjev jim manjka. za davke itd. Kakor po vsem svetu, tako so tudi pri nas farmarji zelo nazadnjaški, in ker je Kansas dežela farmarjev, je tudi dežela precej nazadnjaška.
Naša društva prirejajo poleti takozva-ne »piknike« ali izlete v naravo. No, tu v A. smo v naravi vsak dan, ker živimo bolj na deželi. Naše mesto šteje par tisoč ljudi in mi je bolj všeč kakor pa življenje v velemestih. Chicaga se ne morem privaditi, čeprav sem bil tam že nad dvajsetkrat po teden dni, dva tedna. Teden dni — pa imam zadosti tistega hrupa, ki gre človeku na živce. Malo mestece, ki nudi človeku udobnosti civiliziranega življenja, hišo, obdano z drevjem, zeleno trato, cvetjem in vinsko trto, par sto kokoši in kravo za domače potrebe in včasih malo popotovanja čez domačo mejo, da vidiš, kako žive ljudje na divjem zapadu in po vzhodnih mestih z nebotičniki — to mora človeku zadostovati, dokler tega sveta ne spremenimo v kaj boljšega.
Pa hotel sem pripovedovati o našem pikniku, ki se je vršil prejšnjo nedeljo. Eno izmed društev SNPJ je praznovalo svojo 251etnico. Zbralo se nas je kakih sto »old fajmarjev« ostalo je bila mladina. Naši stari zmerom zmajujejo z glavo, češ čudna je ta naša mladina, samo za zabavo ji je. Športne igre, ples, tudi prepovedano žganje in podobne muhe jim rojijo po gla-
vi. Moje mnenje pa je, da bodo ti mladi v splošnem boljši, kakor pa smo bili mi. Sicer je pa med nami in mladino nepremostljiv prepad in tu ne pomaga nobeno jadikovanje. Vse je zastonj. Mladi so vzgojeni v šolah v drugačnem duhu, jezik nas loči in tradicije dežele. Pa ne bi bil tako velik prepad med nami, če ga ne bi stari še sami ustvarjali. Robato vedenje, pijančevanje, še po tridesetletnem brvar nju v tej deželi starokranjske navade in pa dejstvo, da se nočejo potruditi razumeti mladino — vse to še poglablja prepad med nami.
Naš Kansas je nepregledna ravnina brez naravnih gozdov; zapadni del se šteje ea peščeno puščavo, ki se razteza med Colo-radom in Kansasom. Vročina je pri nas huda m junija, julija in avgusta navadno znaša 100 stopinj F. v senci. Pred leti sem živel v Nevv Mexiki in Coloradu in posebno v zadnjem je podnebje zelo idealno, pa sem se zelo težko privadil tu.
Še par besed o našem nepozabnem izletu v domovino L 1930. Well, mislim, da se večini izmed nas še vedno kolca po tistih lepih dneh, in jaz nisem izjema. Prej v vseh 27 letih, kar sem tu, nisem imel no-oenega posebnega hrepenenja, da bi obiskal domovino, zdaj pa mi večkrat pride na misel, kdaj bom sipet šel pogledat čez lužo. Le ta prometna sredstva so malo preveč zastarela. Pet ali šest dni samo v tisto lužo gledati — to je le malo preveč. Letalstvo se zelo počasi razvija, kar se tiče velikrazdalj, vendar upam, da bo v najmanj petih letih vožnja čez Atlantik mogoča. Potovanje z letali se je tu pri nas zelo pocenilo, vendar še zmerom stane dvakrat toliko kakor vlak. Z dobrimi cestami so se tu zelo razvili tudi avtobusi. Vožnja ž njimi je na daljavo precej cenejša kakor po železnici in tudi bolj čisto je, brez dima in prahu, ker so glavne ceste večinoma vse iz betona. ' Pa naj bo dovolj teh stvari. Tu ti prilagam izrezek iz lokalnega lista, ki kaže rojstno »hišo« predsednika poslanske zbornice v NVashingtonu, John N. Garnerja, ki kandidira za podpredsednika Zedinjenih držav. Ne prilagam je zato, da bi posnemal naše blufarje, ki slepijo ljudi, da v Ameriki lahko tudi najrevnejši dečko postane predsednik, temveč zato, ker je ta bajtica tipična hiša farmarja v južnih državah, kakršnih je še zmerom dovolj.
Amerika je pač dežela kontrastov.
Novi Sokolski dom, prvi v Savinjski in Zadrečki dolini, bo
danes slavnostno otvorjen. Dovršena je prva etapa s tem, da ima gornjegrajski Sokol svojo dvorano z odrom, delo pa se bo še nadaljevalo, da bo novi Sokolski dom v kras vsej pokrajini
Doživljaji Slomškovega oreh?
Ponikva, v avgustu.
Orjaški oreh sredi slikovite naše vasi je slednjič tudi doživel uresničenje polsto-letnih sanj njegovih vnukov, da se razliva in pretaka v jeklenih žilah in žilicah tja do najibomejiše koče »ono najboljše vince«, katero je opeval in priporočal že narodni budi tel j Martin Slomšek.
Zgradba vodovoda je srečno zaključena in to v najnepovoljneši gospodarski situaciji, kateri 6o se vrhu tega pridružile zapored težavne zemeljske ovire, ki so zahtevale skrajne previdnosti in visokih investicij. Vodovodna naprava je za Ponikvo ogromnega življenjskega in gospodarskega pomena. Kljiulb neznatnim zajetim vrelcem je dotok vodne količine tako močan, da krije vse dnevne potrebe in razen tega ostane vsa požarna rezerva popolnoma nedotaknjena. Nepopisna radost ie zavladala

IZVRSTNE FOTOAPARATE 2E
OD 180 DIN
NAPREJ NUDI
V
DROGERIJA
KANC
ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 1
med našimi gospodinjama, ki se niso mog?e takoj uživeti v ta nenavadni pojav, ko je prvič brizgnil sikajoči curek iz vodovodne pipe tik domačega ognjišča ter prinesel % seboj kos novega življenja.
Naš starikavi in častitljivi očak Stam-Skov oreh, najverodostojnejša priča zadnjih stoletij, bo registriral ta zgodovinski datum zgradbe z vso svojo objeJotivnostijo gotovo med najvažnejše pridobitve m likvidirane naloge občinske gospodarske politike sedanjega časa. Saj je prisostvoval celemu raizjvojiu vodovodne akcije še pred vojno, kakor tudi sedanjemu poteku gradnije od začetka do konca. Iepod košatih in mabovitih obrvi je večkrat opazoval razne drastične in. razburljive prizore, gledal mrzlično vrvenje in zbegane obraze zadruigarjev, ko se je prestrašila voda prvega skoka v prazen rezervoar in se krčevito z dosledno trmo upirala gradbeni teoriji, pazljivo je prisluškoval tajinsitve-niim pogovorom nejevernih Tomažev in raznoterim ugibanjem starih očancev cele srenje. Tu pa tam je ujel na svo<je rogo-vilaste uhlje skrivnostne kritike maloštevilnih vodenih puntarjev m skritih zab.iv-lljačev in jih komentiral s pritajenim nasmehom, kakor sploh on zna. Pač pa je z viteškim ponosom zrl na njegov mlajši rod in žilavo vztrajnost, katera ni klonila pritisku razrvanih gospodarskih razmer, kajti čut solidarnosti in gospodarske skupnosti je bil krepkeijlši in odločilnejSi, da se mu je morala umakniti okostenela konservativnost. Po dolgotrajnih borbah je vendar dočakati slabotni tristoletni starček radostnega trenutka prvega blagoslova vodnega curka iz zelenih pustišlkih dobrav ter si je v žgočem julijskem solnou ohladil široko plešo in si še pred zatonom svojega življenja osvežil lišajasito lice. Kot
SCM j 3/ 32,
Kako privlačno in lepo je tukaj! Čisti - zračni zastori — snežnobelo perilo — zdravi redni otroci! Tak more biti vsak dom — potrebna je samo pravilna nega z dobrim čistim milom, a to je že 80 let poznano
SCHICHTOVO NI
ZNAMKE JELEN
vesten zgodovinopisec gotovo tudi ne bo pozabil beležiti v svojo vaško kroniko z mastnimi črkami sinove njegovega velikega rodu, ki so pozabili na zlate resnice naših prvih oračev slovenskega zadružništva: — vsi za enega, eden za vse.
Ni več daleč dan 21. avgusta, ko si bo ogrnil častitljivi starosta svatovsko oblačno na svoje grčave in rogovilaste trde ude, da se bo radoval tudi on v širšem krogu svoje zadruge praznika vstajenja in obnove vasi ter prisostvoval spontani zadružni manifestaciji.
In še nekaj! V poj&l danskih urah bo zbiral pod svojo gostoljubno široko senco pestre množice svojih vrlih sokolskih sinov in hčera od blizu in daleč ter z očetovskim veseljem gledal kot čustven Jugosfloven 6trumno korakajoče povorke na telovadišče, kjer bodo polagali letni obračun svojega požrtvovalnega dela.
Novi gasilni dom v Krški vasi
Prostovoljno gasilno društvo v Krški vasi je letos 17. julija proslavilo otvoritev svojega novega doma. Na predvečer je
bila baklada in podoknica zaslužni kumi-d gospe Rudmanovd. V nedeljo ob 11. se je nato izvršila svečana blagoslovitev in otvoritev doma. Nagovorili so navzoče ga-
silce in mnogobrojne udeležence duhovnik Tomazin, načelnik društva Ivan Lopatič in župan Martin Horvatič, mala deklica pa je s pesniško zasnovanim nagovorom izročila šopek cvetlic gospe kumici. Upravičeno so govorniki povdarjali važnost gasilske organizacije in požrtvovalnost vaščanov, ki so z neumornim delom in uvidevnimi podporami pripomogli k dograditvi doma, ki ne bo služil le svrham vr.ih graditeljev temveč v splošno kulturne in prosvetne svrhe. Svečanosti je sledila prijetna in dostojna prosta zabava na vrtu g. Dvornika, kjer se je posebno požrtvovalno izkazal ubrani krškovaški pevski zbor.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. dZravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah, srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vrvenje na trgu
Ljubljana, 6. avgusta.
Ljubljanski trg je letošnje poletje rea odlično založen z vsemi dobrotama, ki jih da naša zemlja. Zlasti živahno je ob sobotah. Danes je vladalo na trgu tako vrvenje, kakor že zlepa ne. Z jutranjim vlakom so .prispele v mesto zgovorne Dolenjke, ki so prinesle v košarah najrazličnejše sadje z domačih vrtov, v ogromnih množinali pa tudi gozdne sadeže. Zaenkrat še ne manjka ne borovnic, ne rdečih jagod, iz Doare-polj pa naravnost ogromne množine malin. Vmes med procesijo, ki je sledila od dolenjskega kolodvora pa do trga, so so pomikale tudi ženske s kurniki, iz katerih so gledale v svet zale putke, tu pa tam pa so zakokodajsale tudi debelejše kokoši.
Prav tako pa so hitele ženske na ljubljanski trg z vsemi mogočimi domačimi pridelki tudi z drugih vetrov. Salate, sadja in drugih takih dobrot je bilo danes na trgu več ko dovolj. Cene so prav znosne in dobiš za dinar že mnogo salate. Zgodnje zelje se prodaja tudi po dinarju kg, dočim stane kg rdečega zelja 2.50 Din. Ohrovt je po 2 Din kg, kolerabe po 3 do
4	Din, špinača prav tako, paradižniki po
5	Din kg, kumarce za vkisavanje po 4 Din, grah v stročju po 2 Din. luščeni grah po 4, fižol v stročju pa po 2 Din. še vedno je dovolj na trgu tudi jurčkov, mladik, lepih po 8 do 10 Din kg. Luksuzna jabolka se prodajajo po 10 Din; druga, ki jih gospodinje običajno uporabljajo za jabolčne zavitke, pa so po 3 do 8 Din kg.
Naselbino iz kamenite dobe odkopavajo
Srbi kopljejo, Američani finansirajo — Pričakujejo senzacionalna
odkritja
.	Pančevo, 6. avgusta.
.\ad prestolnico je vstal lep dan. Asfalt se je udajal pod koraki, ko sem hitel proti savskemu pristanišču, ki leži doli pod beograjskim] griči. Ljudje, ki sem jih srečava!, so si »tirali z obrazov pot, ki jim je curljaj preko čel, kakor neusahljiv studen-ček. Vsakdo je skušal čim prej priti iz te neznosne pasje vročine v kako senco, kjer bi pohladil razgreto telo i.n pogasil žejo, ki se neprenehoma oglaša.^ Na pristanišču' je danes vse živo. Ladje čakajo tam na potnike. ki so namenjeni bodisi v Zemun, v Pančevo ali še dalje »po Savci i,n beli Donavi«. Nedelja je in vsak se rad spravi za par ur kam ven iz žgočih sten prestolnice. Ob velikem vlačilcu, ki je dobro zasidran ob obali, stoji lepa ladja, ki nosi ime po našem Prešernu. Pripravljena je. da popelje izletnike v Pančevo, tamle ob prijaznem Tamišu, ukopano sredi bogate bauat-ske zemlje.
Sirena je zatulila, vijaki o začeili škripati i<n ladiina kolesa odmetavati vodo. V velikem loku smo se obrnili sredi Save. Na desni občuduješ veličino novega zemun-skega mostu, ki počasi vstaja nad Savo in Wo v bližnji bodočnosti eden na jveSiih kresov jugosloveuske prestolnice. Še par
obratov so napravila laidijina kolesa in ladja je zdrknila v mogočni Dunav. Kadarkoli se peljem z ladjo mimo Kalemegdana, zrem z občudovanjem mogočno trdnjavo, eno največjih in najlepših v vsej Evropi. Visoko in ponosno se dviguje nad Duna-vom s svojimi starinskimi stolpiči, oboki in nasipi. Stolpi obeh cerkva in Meštrovi-čev Zmagovalec še poveličujejo 6liiko, ki se nudi popotniku. Preko vseh teh nasipov in jarkov so si razbijali glave nepregledni sovražniki, ki so v zgodovini Beograda napadali mesto in njeno prebivalstvo. S te strani je bil dejansko vsak pristop sovražnika k mestu nemogoč in kri, ki je tekla, kakor pravi noša slovenska narodna pesem, »da b' gnala mlinske kamne tri,« je tekla vselej zastonj. Tudi Nemci v svetovni vojni so si tu polomili svotje vratove in osvojili mesto šele s savske strani, preko Ade Cigan.li.je.
Ladja hiti naprej, daleč za nami je že Kalemegdan in prestolnica sama. Oddaleč se vidiijo samo 6trehe ponosnih palač in mogočna ku/pola na novem, še ne dograjenem parlamentu, ki se blišči v polni sončni sveitflobi. PriMižtujemo se ogromnim arkadam pančevskega mostu. Sedem mogočnih lokov je raspetih nad mostom in vsak me-
ri skoraj dvesto metrov. Več kaikor en kilometer je diolg ta most, ki bo eden največjih v Evropi. Sedaj so dela ustavljena. Most je že požrl ogromne milijone in še jih bo treba šteti, preden bo lahko zapeli al vlak čezenj in zdrvel proti Pančevu in odtod po vsem Banatu do ruimunske meje. Ko smo tik pred mo9tom, nas oko strašno vara. Dimnik na ladji se nam zdi, da je vsoij za dva metra višji od mostu in že sodimo, da nam ga bo most odkrhnil. Ko pa drčimo pod mostom, manjkata do vrha še najimanij dva metra.
Voda je temno zelena, nad gladino letajo galebi in divje race, ki se potapljajo in iščejo pod vodo rib. Na obeh 6fcraneh obale sama ravnina. Ob vodi stojijo mrke vrbe. katerih vrhovi se nalahno pozib&vajo v prijetno pihljal jočem vetru. Kmalu zagledamo v daljavi vrhove stolpov pančev-sikiih oerkva. Ob diveh svetilnikih, ki čuvata izliv reke Tamiša v Dunav. zavije ladja po ozkem rokavu proti pančevskem pristan išiou.
Pančevo je palanka. Nizlke, jedva eno-na d str opne hiše, zgrajene povečini v madžarskem in nemškem slogu. Cerkve so lepe, bodisi katoliške, nravoslavne, protestantske ali sinagoga. Skoraj tridesettisoc prebivalcev biva v teh ravnih ulicah. Mesto je zelo obsežno, gotovo kaikor Maribor. Na trlicah slišiš srbski, madžarski, nemški in rumunski pogovor. Prebivalstvo je v narodnostnem pogledu silno mešano.
Kmalu sem izitaiknil avtobus, ki me je za nekoliko dinarjev popeljal venikaij iz mesta do sela Starčeva, kjer so pričeli z 'izkopavanji predzigodovinskega naselja in ki bo zaradi tega kaj kmalu zaslovelo po vsem znanstvenem svetu. Starčevo je pristna banatska vas. Nizke hiše, neurejene mlice, nekaj sadnega drevja. Okrog in okrog samo polje. Zunaj, malo iz vasi, je kraj od-kopavanjja. Zemlja je razkrita. Ni težil:o odstranjevati banatsko zemljo. Kamenja ne dobiš, če bi ga z lučjo iskal pn nji. Ilovice pa, kolikor hočeš. Ribničani bi si za to ilovico gotovo obliznili vse prsti, a je res maibo predaleč, da bi jo prisili lončarji iskat semkaj.
Pred tremi tedni so začeli na tem mestu, ki mu pravijo domačini »grad«, z izkopavanjem. Narodni muzej v Beogradu je dognal, da se je tu nahajala predzgodovin-ska naselbina. Bilo je to v kameni dobi. Ker uprava ni imela dovolj denarnih sredstev, da bi sama vodila izkopavanja, je zainteresirala arheološke kroge v Ameriki, ki so pristali ne finansiranje pod določenimi pogoji. Sedaj plapolata na tem prostoru dve zastavi: jugoslovenska in ameriška. Vsa dela z izkopavanjem vodi upravitelj narodnega miuzeja dr. Grbič. Trideset delavcev dela neprestano, odkopava zemljo in jo odnaša. Poleg njih prihajajo semkaj Slani ameriške arheološke ekspedi-dije, katerih je kar deset.
Razčiščen je že ves prostor, na katerem
se vrše podrobna raziskovalna dela. Izkopan je velik kulturni sloj zemlje, ki je po dognanjih učenjakov prekril naselje bodisi s taloženjem bodisi s človeško roko. V par dneh bodo kopali nižje in bolj globoko, da bodo prisili do stanovališč pred zgodovinskega človeka kamenite dobe. Učenjaki, ki so stvar temeljito proučili, upajo, da bodo tu našli ostanke naselbin pred-zgodovinskega človeka z vsem orodjem, ki ga je upotrebljaval pri svojem delu. Vse to bi v jasni luči pokazalo ono dobo, o kateri imamo doslej še tako malo pozitivnih podatkov. Dokler ne bodo voditelji izkopavanja prisili do teh predmetov, toliko časa ne bodo dajali nikakih pojasnil o dosedanjem delu.
Upajmo, da se bo v najkrajšem času videlo, da so imeli naši učenjaki prav, ko so pričeli z delom, če se bo posrečilo odkriti, kar oni želijo, bo mala banatska vasica zaslovela po daljnem svetu, a tudi Jugoslavija sama bo ena izmed onih redkih držav, ki bo vabila vase učen* tujce in jim kazala svetovne redkosti.
Pozno popoldne je že bilo, ko 6em se ločili od prijaznega Starčevega. Kmetu. Jci mi je kazal pot in mi v glavnem tolmačil dela, ki se vršijo na mestu izkopavanja, sem obljubil, da bom še prišel, ko bom lahko v grobovih tega pTedzgodovinskega naselja videl makar 'samo kosti urednika iz davne davnine.
Po 16 letih se je vrnil
Iz Rusije
Murska Sobota, 6. avgusta.
Počasi se vračajo posamezniki s svojega križevega pota, ki so ga nastopili pred leti, ko je zajela Evropo vojna vihra. Daleč v tujini so bili zakopani v molku, ni jih dosegel glas svojcev in pisma so se izgubljala na dolgi poti. Pa je ostala le ena beseda: Mrtev je. Spomini nanje so že obledeli, ko se nenadno ta ali oni po dolgih letih pojavi doma ves tuj in srečen in posluša jecljajoče besede svojih domačih, ki stiskajo roko nejeverno in plašno njemu, za katerega so že ^rred leti dali za mašo ..
Tako je bilo tudi s Pflegerjem Petrom iz Ocinja v Prekmurju, ki se je po 16 letih vrnil iz Rusije. Že dolga leta so ga imeli za mrtvega in njegovo posestvo,_ delež po materi, je dobila sestra. Sedaj se bo reč uredila. Vrnjen mu bo dom, zaradi katerega je prišel od tako daleč.
Leta 1916. je bil poklican k vojakom. Takrat je štel šele 18 let. Pridelili so ga k 27. pehotnemu polku v Gradcu, od koder je šel že po nekaj mesecih na rusko fronto. Pa ni dolgo časa stal v Karpatih. Šli so naprej ter je bil meseca avgusta 1917. ujet s štiristo drugimi pri Przemyslu. Ujeli so jih kozaki in jih odgnali v notranjost dežele. Z vlakom so potovali do Petrograda, kjer so bili le nekaj dni v taborišču, od koder so jih pa zaradi revolucije, ki je baš takrat n&atala, odpeljali v zapore v Orenburgu, ker so bili močno zastraženi. Hrana je bila takrat prav slaba. Kruh, voda, polenovka in slabo sočiv-je je bilo edino, kar so dobivali. V zaporih je bilo preko 1000 zaprtih. Vse te so pozneje razdelili v posamezne kolone in jih spravili na različna državna posestva
v Sibiriji.	. . v
Pfleger je prišel z drugimi v Asabad v Turkestan. Z njim so bili še trije Slovenci, ostali pa so bili Nemci in Madžari. _ Vele-posestvo je zaposlovalo 300 delavk in 900 delavcev. Med delavci so bili po _ večini ujetniki./ki so morali največ delati, a za delo nikdar niso dobili niti beliča. Vele-posestvo, ki meri do 3000 oralov, je upravljal neki Neipec, pa tudi sicer je bilo tamkaj mnogo Nemcev.
Delo je bilo zelo težavno. Ob 6. zjutraj s odhajale kolone na delo, oblečene v enotnih delavskih uniformah, s svojimi preddelavoi na čelu, ki so morali vse delo nadzirati. Razen tega pa je bilo pri-deljeno še oboroženo vojaštvo, da prepreči vsak morebitni pobeg.. Upravnik vele-posestva pa je po vrhu vsega še od časa do časa sam nadzoroval vse delo ter vsakega delamržnBika .zapisal in primemo kaznoval. Za zajtrk so dobivali delavci osminko žganja in kos kruha, dopoldne mleko, opoldne pa običajno hrano, ki je obstajala .največ iz juhe, kosa mesa _ divjih svinj in zelenjave. Opoldne so imeli pol ure prosto. Delali so do šestih zvečer, nato so bili prosti Pri poljskem delu so največ uporabljali stroje. Vsi delavci ra polju so imeli svojo numeracijo.
Vsa ta leta so btli razen njega na vele-posestvu še trije Slovenci, in sicer Hodi, Markovič Maks in Kovačič. Meje velepo-sestva niso smeli zapustiti; lahko pa bi, eko bi optirali za Rusijo, kakor je napravilo kakih šest tamkajšnjih ujetnikov. Med tem časom je Pfleger dvakrat pisal domov, a ni nikdar dobil odgovora. Sploh so bili ujetniki od zunanjega sveta pop oh nama odrezani. Še za izpremembe v Rusiji sami so malo vedeli, kaj šele za izpremembe v ostali Evropi. Kako 'so bili izolirani, priča dejstvo, da niti eden tam-kajšnjih ujetnikov kljub petnajstletnemu bivanju v Rusiji ne obvlada zadosti ruščine. Beseda Ljenin je Pflegerju skoro neznana. O Stalinu ve le toliko, da mora to biti zelo vplivna oseba v Rusiji. Od ruskega denarja pozna le stare carske rublje: červonce je videl šele pred kratkim. Ker za delo niso bili plačevani, so feli, kadar so kaj rabili, v kantino, ki je potem obračunavala te izdatke z državo, ki je imela veleposestvo v lasti. Pri odb*^ du so mu obljubili, da mu bodo izplačali ves zaslužek po konzulatih.
Večkrat je mislil na dom ter Je hotel zbežati, "vkar pa je bilo skoro nemogoče. Enkrat je nekdo poizkušal, pa ga je straža ujela, ko je baš plaval preko reke. Zaprli so ga v neki stolp, ki je imel na dnu vodo. Siromak je moral dolge dneve pra-cepeti v vodi ob samem kruhu. Eksem-plarične kazni so jim vzele vsako misel na prostost. Tudi drugi so hoteli zbežati, pa so jih prijeli in nikdar več jih tovariši mso videli in ne slišali o njih.
Na cestah se redkokdaj vidijo berači, ker vsakogar, ki je le količkaj zmožen za delo, zaposli država ter mu daje zato hrano in obleko. Posebno strogo je pri vojakih, ki ne smejo piti alkoholnih pijač.
Sedaj odhaja vedno več transportov ujetnikov iz Rusije, katerih je tamkaj še dosti. Vsi, ki niso optirali, se po prisilnem potu izženejo iz države. Tako je tudi Pfleger prišel z večjim transportom Avstrijcev, Nemcev in Madžarov iz Rusije. Na ruski meji, do kamor so imeli oboroženo spremstvo, so jih razposlali na različne kraje, seveda vse na državne stroške t>aj niso imeli niti beliča v žepu. Potovali so v ruskih delovnih oblekah katere so morali naposled oddati ter so za to prejeli druge obleke. Pflegerja so poslali k jugoslovenskemu konzulatu v Gradec, kjer je moral ostati 3 tedne, dokler niso našli njegove domovinske občine.
Nad današnjim stanjem v Evropi se je
Pfleger zelo tudii. Ime Jugoslavija mu je bik) popolnoma neznano ter je o naši državi prvič slišal v Gradcu. Se večje je bilo začudenje, ko je prestopil našo državno mejo m videl vse velik« izpremembe v času njegove odsotnosti. Ker ni imel denarja, je moral potovati peš iz Maribora v Mursko Soboto. Med potjo je našel dobre ljudi, ki so mu pomagali.
Na koncu svojega pripovedovanja, po katerem je sestavljen ta dopis, je izrazil Ifleger veliko zadovoljstvo nad dejstvom, da je zopet doma, češ, da se šele sedaj more povsem zavedati prostosti, katero je tako dolgo pogrešal. Nikdar pa ne bi hotel več iti nazaj v trpljenje, ki ga je napravilo popolnoma apatičnega do vsega.
F.
_ ___ steklenice in aparati
I J tj 1/ za vkuhavanje sadja. Zaloga: | \ B \ /V Julij Klein, Ljubljana, Wolfova ulica 4	259
KMETIJSKI VESTNIK
Obdelovanje žita na kitajski način
Ne samo, ker g. J. K. v št. 177 »Jutra« poziva, naj bi se k temu vprašanju i a javil kak agronom, se oglašam, temveč tudi iz lastnega nagiba, da še jaz po svoje pomagam k razjasnjenju tega vprašanja. Ovreči moramo med ljudstvom mnenje, češ, omenjeni način žitnega obdelovanja ni povsem resen, marveč je samo nekaikšno igraičkanje. Prevažno je to vprašanje posebno za malega posestnika z obilno družino, da bi šli mimo njega.
Ta reč ni nova in vendar je za večino čitateljev le nova. Prvi je o tem pisail Demčinski že L 1909 pod naslovom »O okopavanju in sajenju žiita«. Tedaj se je o tem načinu veliko govorilo in celo imenitni rastlinski gojiilci kakor von Lochow, Petkus in drugi so se v Nemčiji oglašali. Vendar pa je zanimanje kmalu zaspalo, ker za veleposestniške razmere ni bil ta način obdelovanja sprejemljiv, dokler ni bilo strojev, ki bi ceno in hitro opravili sajenje.
Tudi pri nas se je o tem že pred leti pisalo. Pri nestrokovnih listih je biil o takrat težko doseči daljšo objavo, pri ».Kmetovalcu« pa so bili tem stvarem nasprotni in sploh ne bi bili priobčili spisa.. Da poizkusimo tudi pri nas, mi ni kazalo dragega kot da sem si našel dva posestnika in ju pridobil za to, da meni na ljubo napravita poizkus, čeprav se jima ta reč ni videla prav resna. Taik poizkus s presajanjem žitnih sadiik sem hotel izvršiti tajno in rezultate pač kakorfko.li objaviti, ko bi jih bil uredil. Oba moža sta o namen' takega poizkusa prišla v pogovor z nek:mi gospodi in potem sploh ni prišlo do poizkusov.
Po mojem članku v »Jutru« »Razmetavanje semenja® se je to vprašanje naslednji dve nedelji v istem listu zopet začelo gibati in je živo odjeknilo v javnosti. Tega sem odkritosrčno vesel in želim to reč podpreti z nekaj podatki.
Predvsem je strokovna in gospodarska resnica, da je možno in umestno redkeje sejati, čim boljša je zemlja in čim primernejše (pogoste) so padavine, ne da bi pri tem bil pridelek manjši. Nasprotno,__ z ■redkejšo setvijo, celo pa še s saditvijo in dva to trikratnim okoipavanjem ^ žita je možno pridelek znatno povečati ali pa ob zadovoljitvi z dosedanjo količino pridelka prihraniti polovico do tričetrtine žitne zemlje proste in tako dobiti novih površin za druge kulture. Eno kot drugo je pri nas silno potrebno. Jasno je zato, da sem pristaš uvajanja novih delovnih in obdelovalnih načinov in sem na to potrebo ponovno opominjal že druglie.
Pri računanju, da bo daik rz enega semenskega zrna zaradi okopavania velika obrast po 30 do 40 klasov in da bo v vsakem klasju povprečno 3 gr zrnja, so Nemci sodili, da "bi se s presajanjem moglo doseči na 1 hektaru precej nad 100 metrskih stotov. vsekakor pa vsaj 100 q (1 vagon) žiita. Glede stroškov pri presajanju se je trdilo, da jih odtehta prihranek na žitnem semenju, ki ga je pri takem načinu namesto pri nas običajnih 200 do 250 kg treba samo Okoli 5 kg na 1 hektar.
V zadnjih letih je zanimanje za" sajenje 'žita spet oživelo po nepričakovani objavi vodje poi'zku«nega krožka v Os travi na Saksonskem Koddermana. da ie dosegel s sajenjem L. 1928 pridelek 115 q ozi-mne rži in po 94 q ozimnega ječmena na 1 hektar. Ta poizkus je privedel dr. Schmeider-ja, člana nemškega državnega kimedij®ke«a in gozdarskega biološkega zavoda in U. Staffelda. da sta na posestvu tega zavoda v Dahlemu ter na posestvu Malchow, ki je last berlinske občine, podvzela v jeseni
1. 1928 in datlje izvedbo primerjalnih r»o-■izkusov s sajenjem žita in z okopavanjem. Za seme so vzeli naslednje sorte: Petkuso-va ozirhna rž, Mahndorfska debeloglavka in Rimpauova debeloglavka kot ozimni pše-ni~i ter Ackermannov jari ječmen Isaria. Sajenje se je vršilo na pognojeno krompi-rišee in s po 400 kg Tomasove žlindre, s po zOO kg 40 odst. .kalijeve soli in 6 66 kg žveplenokislega amonijaka v jeseni ter z enako količino istega spomladi na ha. Pri tej priliki moram omeniti, da ne odobravam gnojilnega nasveta g. J. K-, ki je v uvodoma omenjenem članku dušičnato gnojenje sploh opustil. Mladi sadilki du«% vso kako zelo pomore, da bolje uspeva. •Pri zmernem gnojenju z dušikom se pri obraslem žitu ni bati potege. Jaz bi zato v naiših prilikah uporaibljal raje 400 do 500 kilogramov rudninskega superfosfata, 200 kilogramov kalijeve 40 odet soli in 50 do 70 ktg apnovega dušika v zgodnji jeseni ;n 30 do 40 kg čilskega solitra v zgodnji pomladi. Tisti, ki se bodo po njem opisanega načina obdelovanja lotili, naj to upoštevajo.
Sadili so v štirih ponovah z rolko v vrste tako, da je na 10 kvadratnih metrov priSo po 2500 (torej saj eno približno na 20 krat 20 om) rženih, po 3000 pšemlčniih ali po 2500 ječmenovih zrn. Pridelek je pri tem dal na 1 hektar: po 45 q ozimne rži, po
44 q ozimne pšenice ali po 41 q jairega ječmena. Sajenje (z okopavanjem) je tedaj dalo odlične uspehe.
Ta nemški poizikus ni edin, niti ni odločilen in dokončen. Kakor je najbrže Kod-dermann bil pri preračunavanju vseh 6i-niteljev iz majhne na veliko površinsko relacijo premalo previden, tako so utegnili biti dr. Sohmeider in njegovi tovariši le morda preveč črnogledi, odnosno jim je motgla tudi narava po svoje zaigrati. Pravo sliko bodo pokazali šele večletni poprečki, dobljeni pri pravem pridelovanju na njivi, ki bo samo izravnalo raizne neizogibne igreške pri ocenjanju na majhnih, poizkus-nih parcelah dolbljenih rezultatov.
Po poizkusih. ki ji je v bližini Dunaja 1. 1928-29 izvršil inž. Leimweber s saje-lnjem zrnja in okopavanjem rastlin, pravi ta, da je za avstrijske (dunajske) razmere pri Idtaijskem načinu pridelovanja možno doseči približno 12 q zrnja ve>č na hektar kakor pa pri običajni setvi v vrste. Pri sa-ijenju zrnja in sledečem okopavantjiU pa je on kljub hudi suši in slabi poizkusni zemlji imel lepe uspehe. Popolnoma suhega, očiščenega, za promet sposobnega zrnja je dobil (preračunano) na 1 hektar pri osinki
46 q, pri neki drugi pšenici 60 q, pri ja-T&m ječmenu 45.6 do 46.3 q, pri ozimnem ječmenu 39 do 44.6 q, pri rži (ki Je zaradi suše posebno trpela) pa 37.8 do 40.6 q. Precej je bilo škode tudi od miši in od žetve, ker 6e je želo prezrelo žito, nekaij tudi pri mlačvi in čiščenju. Povsod je dosegel tudi nenavadno veliko slame, kar je za živinorejca tudi zelo važno. Pri nekem drugem poizkusu na posestvu grofa Hoyosa je kljub suši dal klas osinke po 78 do 96, neke druge pšenice pa po 112 zrn. Čeprav je tamkaj na daljavo 140 kilometrov poleglo skoraj vse žito, je ob-raščeno žito pri tem poizkusu raslo normalno in polegi odlično kljubovalo, kar je važno zlasti za našo rdečo goldeo, ki sicer rada poleže.
Ne samo po moji besedi, temveč tudi po omenjenih poizkusih je gotovo, da se kljub prav majhni porabi semena pri prav skrb, nem obdelovanju, zlasti okopavanju more naš žitni pridelek najmanj potrojiti aH pofetveriti.
Mali posestnik z obilno družino bi se
lahko lotU tega način« obdelovanja in prav lahko bi vsa dela opravil pravočasno. Gospodarske in družinske razmere ga silijo v to in kar jasno je, da se tega obdelovanja ne bi samo lahko lotil, ampak bi se ga lotiti — moral!
Zato ne zapirajte pred tem dejstvom oči! Poizkusite, saj se poizkus kar ne more ponesrečiti in zadovoljni boste! Uporabljajte pa sveže, čvrsto, zdravo, prebrano seme, po možnosti izboljšane, pople-
menitene domače sorte iz žitnih semen' skih gojilišč. Beltinska semenogojska postaja bi lahko dala nekaj stotov izbrane pšenice za te poizkuse.
Gospodu J. K. v nekih njegovih računih ne pritrdim popolnoma, čestitam mu pa k njegovi predstavitvi teh obdelovalnih vprašanj v široki javnosti. To tembolj, ker so doslej naši strokovni predstavitelji v tem pogledu igrali brezbrižno in pasivno vtlogo.	DipL agr. Anton Jamnik.
„Italia Redenta" v tržaški pokrajini
Italijanska šolska družba »Italia Redenta,« ki deluje že nekaj let v novih pokrajinah v Poadižju in Julijski Krajini, je zašla v zadinjem času v hude finančne stiske. Subvencije, ki jih prejema družiba od države, pokrajinske uprave in raznih večjih občin, korporacij in ustanov, so se v zadnjem času tako zmanjšale, da je družba navezana v največji meri le še na prostovoljne prispevke zasebnikov. Družba, ki je pred kratkim sama vzdržavala poleg šolskih poslopij in učil tudi učiteljsko os obje, 6e je morala omejiti le na poslednje :n še te stroške za osobje zmaguje z velikimi težavami. Pri vsem tem pa se noče odpovedati svojim načrtom, po katerih bi morali čim prej zrasti v vsaki večji »tujerodni vasi« njeni otroški vrtci.
V tržaški pokrajini ima ta poitalijanče-valna družiba že 22 otroških vrtcev, in sicer v Tržiču, Ronikih, Foljanu, Barko vi j ah, pri Sv. Križu, na Pro6eku, Opčinah, v Treb-čah, Bazovici, Dolini, Devinu, Nabrežni, Sežani, Povirju, Štorjah, Lokvi, Divači, Durtovljah, Tomaju, Senožečah, Postojni m Št. Petru na Krasu. StaVbe otroških vrtcev v teh krajih so večinoma ali last družbe, ali pa jih ima družiba v najemu. Deloma so ji dale občine tudi brezplačno na razpolago primerne prostore. Po omenjenih načrtih bi se morali ustanoviti otroški vrtci še v vseh ostalih krajih, kjer je vsrfj po 25 otrok, ki bi zahajali v vrtec, torej v vseh manjših podeželskih centrih s 500 in več prebivalci. Ustanovili naj bi se pa otroški vrtci tudi v manjših krajih, a tako da bi njihov delokrog obsegal še bližnja sosedna naselja Konkretno ima družba namen, ustanoviti v tržaški pokrajini še 32 otroških vrtcev, in sicer na Konto-veljiu, Katinari. v Lonjerjtu, Gropadi, Pa-dnicah, na Kolonkovou, v Bol juncu, Ric-manijiu. Škofijah, pri Sv. Antonu, na Doberdobu, v Velikem Repniu, Zgoniku, Ko-
privi, Kazljah, Rodiku. Barki, Košani, Vre-mah. Škofijah, Kalu pri Št. Petru na Krasu, Trnju, Selcah, Palčjem, Radohovi vasi, Kleniku. Hrastju, Slavim Orehfcu, Kočah in šmihelu.
Da bi uresničila družiba te svoje načrte, 60 pričeli v poslednjih dneh siliti podeželske občine, naj na lastne stroške in s pomočjo prizadetega prebivalstva zgrade potrebne stavbe. Vsako tako poslopje mora imeti učilnico in majhno stanovanje v.s učiteljico. Pred poslopjem pa mora biti otroško igrišče. Ljudje naj bi kar sami gradili te stavbe seveda po načrtih, ki j;h bo preskrbela družba. In ni izključeno, da bodo kraški podeštati zares nagnali slovenske kmete na tlako, tako da bodo z lastnrni žulji pripomogli, da se bo njihova deca čim prej potujčila.
Zanimivo pa je pri vsem tem, kako družba utemeljuje potrebe italijanskih otroških vrtcev v slovenskih vaseh. Slovenska šolska mladina, pravi med drugim, bi se morala že od svojega tretjega leta dalje privaditi italijanščini in se je do prvega razreda ljudske šole že do cela naučiti. Še danes, ko je lola že devet let izključno italijanska, se po gostoma dogajajo primeri, da morajo otroci po tri leta zahajati v prvi razred, pa ga še ne zdelajo in to le zaradi tega, ker ne znajo italijan-ščiine. Taki primeri se dogajajo celo v najbližji okolici mest, kjer bi bilo pričakovati že spričo povsem italijanske okolice, da otroci vsaj nekoliko obvladajo »sladko rodno govorico«. Taka utemeljitev pa pomeni z druge plati dvojno priznanje: Kako malo koristi toliko poveličevana laška šola splošni izobrazbi slovenskih otrok in kako brezuspešno je vse fašistično nasilje nad našim kraškim loiud-stvom in njegovo narodno, jezikovno :n sploh kulturno lastnino.
Dogodki za mejo
Katastrofalna eksplozija granate
V	nedeljo zvečer se je pripetila v gozdu blizu Saleža pri Zgoniku strašna nesreča, ki je nparavila globok vtis na vse prebivalstvo iz Zgonika in bližnje okolice. V gozdu so se igrali otroci, ki so pod neko rušo nenadoma našli granato, ki je obležala tam že v času zadnje svetovne vojne. Dečki so se takoj domenili, da bodo granato razstrelili. Odnesli so jo do neke jame. Tam so jo položili na ploščna-to skalo in jo pričeli obmetavati s kamenjem. Nenadoma je s silno detonacijo eksplodirala. Le trem otrokom se ni nič zgodilo in so vsi prestrašeni zbežali. Štirje faintiči, 13 letni Ivan D<olj.ak, 14-letni in 15-letni Ludvik Budin iz Samatorce ter 15-letni Josip Škerlj iz Saleža so obležali pred jamo težko ranjeni, 14 letnega Ivana Rebulo iz Saleža pa je vrgla granata na rob prepada, kjer je obvisel na nekem grmič ju. Ko so ljudje že pozno zvečer priklicali reševalni avto iz Trsta, je zdravnik dognal pri Doljaku veliko zevajočo rano na trebuhu. Imel je tudi razbito desno koleno in več manjših ran na rokah in nogah. Roman Budin je imel obraz ves iznakažen, prav tako tudi Roman Budin, njegov brat Ludvik pa nalomljeno hrbtenico in ranjeno levo roko. Medtem so sa-nitejci rešili Ivana Rebulo, ki se mu je hlačnica že trgala, tako da bi bU skoraj padel v prepad. Boril se je že s smrtjo. Imel je strašno rano na levem sencu, zlomljeno nogo in skoraj docela raztrgan trup. Med potjo v bolnišnico, kamor so odpeljali njega in še tri dečke, ze izdihnil.
Nov fašistični direktor v Cerknem
Goriški fašistični tajnik Avenanti je imenoval na predlog krajevnega tajnika dr. Corradinija nov fašistični direktorij v Cerknem. V direktoriju so dr. Anton Sti-cchi, dr. Gvidon Massi, Humbert Zannier. Alojzij De Podesta in Marij Zorza. Tržaško prebivalstvo
V	prvih petih mesecih t. 1. se je priselilo v Trst 1685 ljudi, izselilo pa se je iz mesta 1368. Umrlo je 300 ljudi več, nego je bilo novorojencev. Tako je število prebivalstva narastlo v celih petih mesecih le za 17 ljudi. Mesto je štelo pričetkom meseca junija 245.925 prebivalcev. V poslednjih dveh letih je Trst nazadoval z 8. na
Ižanci
Nekaj fantovskih spominov ob današnji veliki tekmi žanjic na Igu za naslov prvakinje ljubljanskega pododbora Društva kmetskih fantov in deklet.
Da ne pozabimo!
Prebivalci jugovzhodne strani Ljubljanskega barja in bližnjih hribov Mokrice in Krima niso ne Dolenjci in ne Notranjci, ampak ljudje sami zase. To so Ižanci. Nekateri duhoviti Ljubljančani zatorej imenujejo te kraje in ljudi kratko malo Ižansko republiko, če je v tem kaj resnice je samo Ižancem v čast in ponos, nikakor pa ne v zasmeh. Kje drugod v naši deželi je še bolj odjeknila letnica 1848 — pomlad narodov? Kje so se še čuli navdušeni klici po svobodi in prostosti s pariških in dunajskih ulic? Zgodovina molči, ker to se je zgodilo samo na Ižanskem. Samo Ižanci so se takrat zdramili, pogledali okrog sebe in dobro spoznali, da je prišel čas, da vržejo s sebe suženjske verige. To je bilo možno samo zato, ker so — kakor se govori o njih — kulturno za sto let za drugimi zaostali! Tenko so prisluhnili svobodo obetajočim glasovom, ki so prihajali iz silne daljave, — iz osrčja Francije. Samozavestno so se dvignili in porušila Ižanski grad in s tem že takrat dokazali, da niso zaostali, ampak da so za sto let mogoče že druge prehiteli.
Začudena se je ozrla naša dežela na Krim. Novica, da »Ižanci gredo«, je pretresla še ozračje nad ponosnim, mogočnim Triglavom. Kdo drug je še poleg Ižancev občutil narode prenavljajoči in dvigajoči veter, ki je močno pihal v tistih časih po Evropi ? Nihče ne govori in tudi ne mo-
re. Samo Ižanci so razumeli novi čas, se dvignili in vprizorili zadnji kmetski upor proti tlačanstvu.
To njih proslavljajoče dejstvo se je v teku let prenašalo od ust do ust po naši deželi; pri tem prenašanju se je tako spremenilo, da ni ostalo od njega ničesar dru-gega kakor grdo in zlobno natolcevanje, da so Ižanci brutalni nasilneži in najbolj zarukani hribovci. Krivična sodba je to in grdo plačilo za njihovo slavno dejanje. Ali oni se sami zavedajo, da je nehvalež-nost sveta zelo velika. Zato nikomur ne zamerijo.
Ce Ižanci ne bi imeK ničesar drugega, £8. kar bi lahko rekli, da je njihovo, in bi samo pokazali na letnico 1848 — dovolj so storili za naš narod v borbi za njegov dvig in osvobojenje.
Zgodovina jim daje priznanje.
Na Sloven*okem se je širila narodna zavednost in tudi tu so bili Ižanci med prvimi, ki so se zdramili. Napravili so si zastavo, na katero so pripeli venec, ki so ga poslala Bleiweisova dekleta iz Ljubljane. Velika množica se je zbrala tedaj na Igu iz vseh okoliških vasi in zvonovi 90 zvonili po vseh ižanskih cerkvah, ko se je vršil slavnostni sprevod z zastavo na čehi. Vse to je bilo naperjeno proti tamošnjiim nemškutarjem. Sprevod se je vršil ob ogromni udeležbi vseh Ižancev; na čelu sprevoda je nosil slovensko zastavo štru-kljev, ki je bil takrat »komandant« ižanskih fantov. Nasproti so prišli orožniki, poslani iz Ljubljane, da vzamejo zastavo; zahtevali so, da jim jo izroče. Toda zastavonoša je pokleknil na tla; v eni roki je držal zastavo, z drugo si je pa odpel srajco in pokazal na svoja gola prša, rekoč;
»Tukaj je moje srce; to predrite, če jo hočete dobiti!«
Množica je dvignila silen hrup in hotela razjarjena planiti na orožnike, da bi jih linčala. Orožniki ,ki so videli, da so v popolni nemoči proti razljutenim ljudem, so ee obrnili in odšli nazaj v Ljubljano. Ižanci so neovirano nadaljevali svoj pohod po Igu in s tem pokazali svojo veliko narod-no zavednost.
Nekaj dni pozneje je prišel bdrič iz Ljubljane na Ig po zastavo, štembalov Francelj mu je proti odkupnini tridesetih goldinarjev izročil zastavo in ga pri tem opozoril:
»Ne hodi po Ljubljanski cesti, ker tu bi te mogli ižanski fantje napasti in bi ti lahko vzeli zastavo; obrni se raje na drugo stran in pojdi po škofeljski cesti, kjer boš popolnoma varen!«
Birič je odšel po nasvetovanem potu. Štembalov Francelj je hitro obvestil o dogodku Adamovega Miho, ki je bil tedaj komandant ižanskih fantov, ker je štruk. ljev odšel k vojakom. Miha je z dvema drugima fantoma stekel po bližnjici in se skril na škofeljski cesti pod most, ki voda preko želimeljšice. Ko je dospel birič na most, so vsi trije planili nanj in mu vzeli zastavo. Tako so jo ižanski fantje spet imeli in poleg tega še trideset goldinarjev.
V tistem času je bil v Ljubljani okrnjni komisar Pajk, ki je poklical Adamovega Miho na odgovor.
»Miha, kdo je komandant ižanskih faa. tov?«
»Jaz,« nra je samozavestno odgovoril Miha in se pri tem udaril po svojih Širokih pršili, da je kar zabobnelo.
»Ne, Miha, saj ni tako! Komandant čez ižanske fante sem jaz in ne ti!« ga je poučeval komisar Pajk
»Tako? če ste vi komandant, potem pa kar bodite! Jaz grem! Adijo!« Mina je odprl vrata in naglo odšel iz sobe na hodnik. Komisar je skočil za njim, ga tolažil in vabil nazaj:
»Miha, le vrni se, saj si res ti komandant ižanskih fantov in ne jaz!«
Miha se m dal pregovoriti, zato je dejal:
»Danes ne — jutri pa mogoče pridem!« Komandant ižanskih fantov je bila mogočna oseba, s katero se ni bilo varno igrati, kar je na lastni koži občutil sam komisar Pajk ko se je pozneje nekoč peljal po Ižanski cesti in so mu prestrelili kočijo.
Pozneje 90 pa Ižanci vseeno izročila zastavo deželni oblasti.
če se Vrhnika, velikolaška okolica in drugi kraji postavljajo s poedinci, so Ižanci lahko ponosni na svoja dejanja kot celota, kar je po današnjem modernem na-ziranju vredno mnogo več ...
Pred temi dogodki je bilo nevarno tujim fantom priti na Ig, ker ižanski fantje so vsakogar vprašali, če se kaj boji. če je dejal, da ne, so ga zato nabili, da bi se drugič bal; če pa je rekel, da se boji, so ga pa zato stepii, da se ne bi drugič bal; tepen je moral hiti na vsak način. Po teh dogodkih so pa ižanski fantje oklicali vsem okoličanom, da ne bodo nikomur več storili nič žalega, samo da ni nemškutar. In tako še danes držijo svojo sveto dano besedo. Kdor tega ne verjame, naj se gre sam prepričat na Ig: niti las se mu ne bo skrivil na glavi — še pogostili ga bodo.	peter Janežič.
10. mesto med največjimi itaiijanskiTn? mesti. Prehitele so ga Benetke in pred kratkim Bologna. Za tržaške fašistične oblasti pa tako nazadovanje mesta ne pomeni nikakega zla, nasprotno jim ie šteti v zaslugo, da tako fašistično izvajajo —• zakon proti urbanizmu!
Zaradi bega čez mejo
Dornberški karabinerji so prijavili sodišču 25-letnega Josipa Brica, ker je brez potnega lista zbežal čez mejo.
pozar v črnicah in njegove posledice
Staremu Andreju Slejku v črničah na Vipavskem je preteklo sredo ponoči nenadoma zgorela hiša. Na hišo je bil naslonjen senik in tudi tega je uničil požar. 70-letni starec, njegovi sinovi in sosedje so sicer takoj pričeli gasiti, toda ogenj, ki se je vnel v podstrešju hiše, kjer je bilo nekaj sena, je kljub temu v dobri uri uničil obe stavbi, tako da sta zgoreli do tal. Slejko je počakal, <ia se je zdanilo, nato pa odšel h karabinerjem, ki jih ponoči ni hotel nadlegovati, in prijavil nesrečo. Ko je povedal, kako je po nesreči nastal požar, ga je karabinerski podčastnik: brigadir Fotia nahrulil, češ da je hišo sam zažgal, ga aretiral in izročil sodišču. Starec se je zaman branil. Prijavili so ga, ker je bil zadolžen in je bila hiša zavarovana za 29.000 lir. Njegove izpovedi, da je požar nastal bržkone spričo iskre, ki je vzletela z ognjišča v kuhinji, kjer je bilo na večer pred požarom še nekaj žerjavice, po dimniku na podstrešje, so gladko zavrnili.
Huda sodba
Pred idrijskim sodiščem se je te dni zagovarjal 50-letni posestnik France Brodnik iz Osojnice pri Idriji zaradi zasmehovanja finančnih stražnikov. Brodnik se je pred 12 leti naselil v Osojnici. Prišel je z druge strani meje in si v vasi kupil hišo in posestvo. Karabinerjem in finančnim stražnikom je napravil vse do zadnjega marsikako uslugo in tudi tako služil denar. Pred dnevi pa je bil v družbi nekega dvolastnika iz sosedne vasi. Izpil je že precej kozarcev vipavca in v vinskem razpoloženju pričel zabavljati čez kara, binerje in finančne stražnike. Neki finančni podčastnik, ki ga je slišal, ga je aretiral in izročil sodišču. Bil je obsojen na leto dni ječe.
Huda ura nad Pazinščino
V	četrtek je okrog poldneva divjala silna nevihta nad Pazinom in vso okolico. Utrgal se je oblak in je naliv preplavil vse mesto in okoliške vasi. štiri ure je padala toča, ki je uničila vse, kar je bilo na polju, v vinogradih in sadovnjakih. V mesru je voda vdrla v kleti in pritličja nekaterih hiš. V okolici pa je najhuje prizadela Stari Pazin, Berm in Lindar. Več ko polovica pridelka je bila uničena.
Brezposelnost v Istri
V	Puli je pričel v ponedeljek delovati novi pokrajinski korporacijski gospodarski svet. Pri razpravi o splošnem gospodarskem položaju v Istri je navedel podpredsednik sveta Benussi, da je po uradnih podatkih v istrski pokrajini 6938 brezposelnih delavcev, število nezaposlenih je znašalo sredi zime 10.000. Največ dela so našli kmečki delavci, število nezaposlenih iz ostalih poklicev pa je mestoma celo narastlo. Industrijskih delavcev je sedaj 5322 brez dela, trgovskih pomočnikov in nameščencev 670. Ribiči in mornarji v teh podatkih niso všteti.
Pol milijona lir globe zaradi tihotapstva
Pred reškim sodiščem se je vršil v ponedeljek proces proti 62-letnemu Nikolaju Jeletiču iz Poljan. Imel je trgovino in pred kratkim so našli v njegovem skladišču skoraj 10.000 kg kave in nad 22.000 kilogramov sladkorja. Dognali so, da je vtihotapil vse to blago iz reške proste cone. — Imel je pomagače. ki jih pa niso izsledili. Obsojen je bil na 552.970 lir globe in plačilo vseh 3odnij-skih in odvetniških Stroškov. Globo ti) plačal v velikem delu z blagom, ki so ga mu zaplenili.
Maribor 5. avgusta
Naše učiteljstvo je postalo posebno z osvoboditvijo važen čini tel j v vsem našem javnem življenju. Dasi je imelo že pred prevratom močno stanovsko organizacijo z raznimi kulturnimi, socijalnimi in gospodarskimi ustanovami, vendar se njegova pozicija v javnosti tedaj niti zdaleka ne r.e more primerjati z današnjo, šele svo-bociia država je napravila tudi učiteljski stan svoboden .in mu omogočila v teku dobrih desetih let tak razmah, kakršnega ni prej doživel niti v petdesetih letih pod tuji.m gospodstvom.
Učiteljstvo se tudi po veliki večini zaveda tega dejstva in vrši še izven svojega poklicnega dela ogromno delo na kulturnem in gospodarskem področju v prid naroda in države. Poleg vsega tega pa deluje s podvojeno močjo v svoji vzorni stanovski organizaciji ter njenih socijalnih in gospodarskih ustanovah. Ravno v tem delu prednjači naše učiteljstvo vsemu uči-
teljstvu v državi itn si je pridobilo zaradi tega velik ugled med njim.
Lep primer uspeha smotrenega. učiteljskega stanovskega dela je danes »Učiteljski dom« v Mariboru, katerega sliko prinašamo. Doseglo ga je učiteljstvo bivše mariborske oblasti v desetih letih z lastnimi močmi in žrtvami. Letos pomladi je kupilo v zahodnem delu Maribora, kjer je v teku zadnjih let zrastla silno prikupna naselbina vil, največje in najlepše poslopje, tako zvani »Parlament« v Košar je vi ulici. V tem poslopju odpre že s prihodnjim šolskim letom poseben penzijonat predvsem za dijake učiteljskih rodbin in njihovih sorodnikov. V kolikor bo pa dopuščal prostor, bodo sprejeti tudi drugi. Poslopje samo je kakor nalašč zidano v ta namen. Ima parketna tla, centralno kurjavo in kopalnice. Poleg poslopja je še 1500 m2 prostora, ki bo deloma služil kot vrt, deloma kot igrišče. Na tej lepi pridobitvi je treba našemu učateljstvu le čestitati
Uspeli dramske vzgoje na deželi
Vransko, 5. avgusta.
Režise^. ljubljanskega Narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek je priredil na Vranskem štirinajstdnevni dramski tečaj, ki se ga je udeležilo večje število požrtvovalne in za narodno prosveto navdušene mladine z Vranskega in okolice. Tečaj je g. Skrbinšek zaključil v javno produkcijo preteklo soboto. Ponovili pa so jo še v nedeljo. Na sporedu je bil samo Cankar, i.n sicer prvo dejanje »Hlapcev«. L, VL in Vlfl. slika Skrbinškove dramatizacije »Hlapca Jerneja« ter trije prizori dz »Jakoba Rude«. Ves program so gojenci izvedli nad vsako pričakovanje. Vloge so bile srečno izbrane in težko je reči, kdo jo je rešil bolje. Vse navzoče je? s svojo igro najbolj presenetil gospod Jože Jovan, ki je podal hlapca Jerneja tako dobro, da bi .lahko v tej vlogi z uspehom nastopil na vsakem večjem odru. Izgovarjava je bila odlična. Maske so bile prav dobre, scenerij.a, s katere je g. Skr-binšek dokazal, da se da tudi na najmanjšem podeželskem odra mnogo ustvariti, je
bila originalna. Vsako točko programa je g. Skrbinšek kratko razložil, na koncu pa je recitiral svoj prevod Wildenbrachovega melodrama »Pesem čarovnice«. Na klavirju ga je spremljala gospa Jakšetova.
Produkcija dramskega tečaja je bila lep umetniški užitek, ki ga V ra risani ne bodo tako kmalu pozabili. Želeti bi bilo, da tudi drugi naši igralci po zgledu g. Skrbinška posetijo deželo ter priredijo slične tečaje. Mladine, ki se zanima za odersko umetnost, je med našim narodom dovolj. Treba jo je samo zbrati in vzgojiti za resno odersko delo. Marsikje bi taki tečaji odkrili s.krit taleot, pri gojencih pa vzbudili zavest nekega znanja, ki bi jih samo privlačevalo k resnemu diletantskemu odrskemu delu.
Vranski gojenci gosp. režiserja Skrbinška se bodo gotovo izkazaLi hvaležni svojemu učite^u n", ta način, da bodo v novi sezoni postavili na oder čim več dobrih iger. G. Skrbinšku pa k lepemu uspehu iskreno čestitamo! Slika kaže tečajnike z njihovim učiteljem v sredini.
Slovenjgraško gasilno društvo
Slovenjgraški gasilci ob 65-letnici
društva, zbrani pred svojim prostornim gasilskim domom.
Slovenjgradec, 6. avgusta.
Prostovoljno gasiHo^ društvo v Slovenjgradcu slavi letos svojo šestdesetletnico. Dolgo dobo moramo deliti prav za prav na dva dtla, in sicer od leta 1872 do 1922, to je 50 let, in od 1922 do letos. Iz prve dobe skoraj ni nikakih poroe:l, ker je ves arhiv ob priliki prevrata ne mano kam izginil, kar je na vsak način velika škoda za društvo. Najboljši vir o delovanju društva v tej orvi dobi se je črpal iz ustnega poročila bivšega takratnega dolgoletnega načelnika g. Augusta Ungarja, ki je leta in leta vodil gasilce. Tukajšnje društvo sega prav za prav nazaj v leto 1867. ko so že takrat gg. Kali-garie, Giinter in brata Bouvier skušali ustanoviti gasilsko organizacijo, vendaj se jim je ta namera posrečila šele leta 1872, ko je prvič po slovenigraških ulicah zapela gasilska trobenta. Od ustanovitve dalje se je društvo bolj in bolj razvijalo, vendar so ga s svetovno vo;no zadeli najslabši časi. Do prevrata je bilo drušitvo v nemških rokah. Po prevratu se je to končalo in se je uvedel slovenski poveljevalni jezik.
Iz društvene statistike je razvidno, da je bilo v mestu iin v oko>liri veliko število več-
župni in društveni načelnik Leopold Kopač
lovanje. Mi vsi želimo vrlim gasilcem, da bi se še nadalje udejstvovali v čast in ponos domačemu mestu, v pcmoč m uteho
emu.
jih in manjših požarov. Najhujši je bil požar v mestu leta 1903, ko je zigorelo do tal 88 objektov: popolnoma je pogorela današnja Meškova ulica in trg pred cerkvijo. Požar je zavzel takšne dimenzije, da so morali poklicati vojaštvo iz Celja in Maribora, nakar se je posrečilo pogasiti šele po dva-dnevnem gašenju. Pri vseh požarih je društvo delovalo z velikim uspehom. Priskočilo je na pomoč tudi v drugih primerih, ko je bilo ogroženo človeško življenje in imetek. Društveni načelniki so bili: Kaligarič 1872 do 1899, Uniger od 1899—1921, Druškovič od 1921—1923, Canjko od 1923—1931, a poslej načeluje Leopold Kopač, ki je obenem tudi župni načelnik. Društvo ima tudi več častnih članov: Ungerja, Dru&koviča, Miroslava Ferka in Pogorevčnika. Število članov je sedaj 60. Med njimi je tudi več odlikovan-cev, in sicer imata zilaito kolajno PogoTevč-nik in Petuonik, srebrno kolajno pa Lipov-nik. Fale, Ferk. Hmelina, Kristan in Meja. Načelnik Kopač ima red 6v. Save in^ s rebrn o kolajno. Razen tega iimajo olani še razna gasilska odlikovanja.
Tudi orodna oprema našega društva je dobra. Društvo poseduje dva avtcmobiČa J
Tudi kraljeva družina prihaja v Mojstrano
Mojstrana, 6. avgusira.
Ob zaključku prve polovice letoviške sezone beleži Mojstrana kljub obči gospodarski krizi precajšen obisk tujcev. Seveda številčno lanski obisk ni dosežen, vsekakor pa je obisk 433 gostov nasproti b69 ob istem lanskem času (76 odst) še kar zadovoljiv. Gotovo bi se doseglo lahko najmanj lansko število gostov, ako b' se poglobiila primerna propaganda samo v toliko, kolikor kraj zasluži po svoji legi in prijazni okolici., Žal, da tuisko-prometno društvo nima zadostnih sredstev, nekateri tujsko-prometni interesenti pa se ne zavedajo važnosti, da se edino s širšo propagando doseže željeni uspeh, Tako na primer člani tujsko-prometnega društva ne prispevajo drugega kakor 20 Din letne članarine, a s tem denarjem se ne more veliko prooagirati. Žalostno je pa tudi, da ima društvo le malo članov in večji del po-s-'jstn ikov sob niti ni v okrnjen v društv goste p>a bi seveda radi imeli. Prva dolžnost vseh posestnikov sob je torej, da pristopijo k društvu. Le tako bo imelo društvo več dohodkov, s katerimi bo mogoče uspešno razvijaiti propagando.
Najpotrebnejše, kar manjka našemu letovišču, je pa kopališče. Že lani je fcujsko-prometno društvo pričelo z gradbo, pa se je pojavilo zlo v obliki gospodarske krue, ki je vse račune prekrižala. Kopališče je le delno dograjeno, in sicer je izgotovljen le primitiven bazen, ki ga nikakor ne moremo imenovati kopalšče. Treba je še mnogo za izgotovitev. Vse vložene prošnje za podporo pa so ostale vse nerešene.
Nj. Vel. kralj se je pretekli teden pojavil dvakrat v Mojstrani. Dolina Krma, kjer je njegovo lovišče, mu je posebno priljubljena izletna točka. Tja pogosto zahaja in ob vsalki taki priliki se vladar poia-vi v Mojstrani. Čim ga prebwa'isitJvo ugleda. ga prisrčno pozdravlja. Osobito če ga zagledajo otroci, ki jih je vedno dosti na cesti, je navdušenje na višku.
Dolina Krma je vObče prijetno izietišče vse kraljeve družine. Nj. Vel. kraljica je s princi zahajala jiuilija večkrat tja in je ostala tam v lovski koči po ves dan. Prehrane ni prinesla s seboj, temveč je Nj. Vel. kraljica kuihala sama. Očividec je pravil, kako skrbno se je znala pripraviti k delu, in tudi, kako je delo razdelila. Vsi princi so morala pomagati luščiti grah, lupiti lcromioir, donašati vodo in tako. Nj. Vel. kraljica ima veliko veselja do kuhanja in je vsa srečna, kadar gosoodinji povsem sama s sodelovaniem ljubkih kralje-vičev. Ponosni smo. da ima Mojstrana med drugimi odličnimi gosti tudi naiod^ič-neiše posetnike, družimo Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Podko
renči so sawM z lično postajališče
Podkoren. 4. avgusta. &irši javnosti že dobro znano letovišče Podkoren si je ustvarilo novo pridobitev. Prihodnjo nedeljo 14. t. m. se bodo odprla svetu vrata v ta krasni kotiček naše Gorenjske. kajti te^a dne bo otvorieno novo zgrajeno postaiališče. Lahko trdimo, da nima Slovenija tako ličnega, v sorskem slogu zgrajenega postajališča kakor je poo-korenško. Gradila ga je vas na svoje stroške in le s trdno voiio in trudapolnim delom je bilo mogoče v današnjih težavnih časih premagati proračunsko vsoto 135.000 Din. Kr. banska uprava je podprla to, v tujskopropagandnem nogledu velevažno delo s podporo 20.000 Din. S prostovoljno tlako so 6e izvršila popolnoma vsa težaška dela, katerih ni bilo malo. Tako je «amo za nasip perona bilo potrebnih povprečno po 20 delavcev dnevno skozi tri tedne.
Vas Podkoren spada med eno naših najstarejših letovišč. Tod je tujski promet cve-tel. ko n. pr. v Kraniski gori še ni bilo tujcev in hotelov. Nazadovati ie začel, čim T stekla po gornji savski dolini železnica in se je zgradil v Kranjski gori kolodvor, kamor se ie preselila tudi pošta. Kljub temu, da je bil Podkoren takorekoč odrezan od sveta, se vendar opaža v zadnjem času vedno večji dotok tujcev. Poleti jih kraj priva-
bi s svojšo krasno solnčno lego, pozimi pa nudi smučarjem najidealnejše terene.
Prihodnjo nedeljo 14 t m. se bo v primeru lepega vremena vršila otvoritev postaje posebno svečano. Za to priliko je za-
prošeno za četrtinsko vožnjo po železnici, da bo dana s tem prilika, da tudi iz bolj oddaljenih krajev marsikdo napravi lep nedeljski izlet v Podkoren in tako izkaže priznanje požrtvoalnim Korencem-
JoseS Penižek in češki prevod Prešerna
Le mimogrede so omenili slovenski dnevniki ob smrti Jos. Penižka. da je pokojni v svoji mladosti prevajal tudi Prešerna. Jos. Penižek pa je imel s Slovenci mnogo več zvez kakor se je v naših listih omenjalo-Posebno kot dolgoletni vestni sotrudnik »Slovenskega Naroda* si je zaslužil trajen spomin, kakor ga je tudi on ohranil našim tedanjim politikom v svojih spominih.
Tu nas zanima predvsem Penižek kot prevajalec iz slovenščine. Kakor so listi omenili, je študiral Penižek v mladih letih na dunajski univerzi slavistiko, kjer poslušal Miklošiča. Tako se je seznanil tudi z našim slovstvom. Ker je bilo to v začetku sedemdesetih let, ko je dunajska mladoslovenska generacija v znamenju Prešerna zbrana okoli Stritarjevega »Dunar skega Zvona« nastopila svojo veliko borbn, je razumljivo, da se je Penižek navdušil za ideale teh naših borcev. Ker nimam pr? roki njegovih »Spominov« (napisati jih je nameraval v 8 knjigah), mi ni znano, s katerimi našimi pisatelji je imel osebne zv3-ze. Gotovo segajo že v to dobo njegovi prevodi iz slovenščine, ki so izšli šele pozneje.
Ne smemo pozabiti, da je Penjžek po dunajskih letih odšel v Rusijo, kjer je bil vzgojitelj in se je od tam vrnil k žurnali-stiki. V Rusiji se je navduševal za rusko slovstvo, posebno za Turgenjeva. katerega je največ prevedel. Tudi ti prevodi so izšli šele po 1. 1880., ko ie Penjžek urejal »Slovanski almanah« (1880.-1881-). ' V literarnem razmahu teh let so izšli
tudi njegovi prevodi iz slovenščine, in sicer 1. 1882. Izbrane pesmi Prešernove fi7/-šle v Jičinu), Pesmi Borisa Mirana. Stritarja (izšle v Moravski Orlici) in Jos. Jurčiča »Tugomer« (izšel v »Slovenskem divadlut št. 11 v Jičinu). Vidimo torej, da je hotel Penjžek seznaniti Čehe z najboljšimi deli naše dotedanje literature. Prešeren - Stritar - Jurčič. Nas mora zanimati seveda predvsem prevod Prešernovih pesmi, kajti Per.fžkov prevod je še do danes edini češki prevod Prešerna; naravno je, da je prevod nekoliko zastarel in da ga je danes na književnem trgu hudo dobiti.
Pogosto se je izražala želja, da bi se ta zbirka izpopolnila, da bi izšel ves Prešeren, nikogar ni bilo. ki bi bil Penižkov* delo nadaljeval. Za Prešerna se je zanimal sam pesnik Vrchlicky, saj je bil pri odkritju Frešernovega spomenika v Ljubljani, vendar se ni zgodilo, da bi dal našemu pesniku končno obliko v češčini- Mislimo pa, da bi bilo zelo umeetno, če bi se Penižko? prevod izpopolnil, da bi dobili lepšo in popolnejšo izdajo Prešernovih pesmi v češčini.
Iz Penjžkove literarne zapuščine, ki n>i bo majhna, kakor kaže. se bo videlo, ali se je Penjžek po 1. 188'2. še kai ukvarjal s prevajanjem Prešerna. V »Slov. pfehledu« in drugod se nahaja še nekaj prevodov. Našim praškim slavistom ne bo težko, zbrati te poskuse in iz njih ustvariti novo zbirko. Jos. Penjžku pa gre čast. da je prvi seznanjal češko javnost s Prešernovo muzo. L.
Triglavski žrtvi Heinzu Miiller ju v sponrJln
Mojstrana, 6. avgusta.
V četrtek 11. t m. ob 11. bo na poko. palrišču na Dovjem posvetitev spomenika akademiku Heinzu Mtiller ju iz Kolna ob Reni, ki je dne 12. junija leta 1930. našel smrt pod Triglavom. Heinz Miiller je bil vodnik nemške akademske športne zve ze v Monakovem in bo sedaj skupina članov te zveze prišla počastit spomin svojega pokojnega tovariša.
v začetku junija 1930 je prispelo v Mojstrano iz Monakovega 16 mladih turistov, večinoma visokošolcev in je pestra ter živahna turistovska družba vzbujala v Mojstrani precejšnjo pozornost in si kmalu pridobila splošne simpatije. Mladeniči m dekleta so bili videti že preizkušeni turi. sti in so bili skrbno pripravljeni za velik pohod v Julijske Alpe. Po raznih turah se je do 11. junija ob 5. popoldne petčlanska skupina te družbe odločila še k plezalni turi na Triglav. Skupino je vodil 21-letni akademik Heinz Mtiller iz Kolna ob Renu. Ker je bila ura že pozna, je oskrbnik svaril mlade turiste pred izvršitvijo tega namena. Toda niso se dali odvrniti. Korakali so preko ledenika in so potem preko Kugyjeve police na Severni steni hoteli doseči vrh Triglava. 2e v bližini Kugyjeve police pa sta se dva člana premislila in so plezanje nadaljevali samo tri. je. MUTler je stopal prvi, za njim je bil na vrv privezan njegov prijatelj, akademik Ervin Liedtke, tretja pa je bila neka gospodična. Ko so bili na posebno nevarnem mestu v steni, se je tudi gospodična odvezala od vrvi in malo pozneje se je zgodila katastrofa. Mtiller je strmoglavil navzdol globoko v prepad in obležal mrtev z razbito glavo. S seboj je potegnil tovariša, ki je ostal živ, a se je hudo poškodo. val.
Reševalna ekspedicija pod vodstvom Gregorja Laha je imela silne napore pri iskanju in prenosu obeh žrtev. Ekspedicija je prišla na Kredarico sicer ob lepem vremenu, ker pa so prej divjale nevihte z nalivi in točo, so bila vsa pota močno poškodovana. Nesrečnega MUllerja, edinega sina stare vdove v Kolnu, mnogo obetajočega nadarjenega akademika in velikega oboževalca planin, so položili k večnemu počitku 17. julija ob 11. na pokopališču v Dovjem. Grob mu je blagoslovil pastor iz
Zagreba, pogreba pa so se udeležili tovariši iz Nemčije, številni domači turisti m domačini iz široke mojstranske okolice. V imenu slovenskih planinarjev sta se od pokojnika poslovila dva Skalaša, potem pa so planinci na grobu zapeli pesem »Zagorski zvonovi«. — Miillerjev tovariš, Ervin Liedtke se je dolgo časa lečdl v ljubljanski bolnišnici, od hudih poškodb pa so mu ostale posledice za vse življenje
Protituberkulozni dispanzer v Trbovljah začel poslovati
Trbovlje, 6- avgusta.
Danes je tu začel poslovati Protituberkulozni dispanzer, katerega ustanovitev sra omogočila s svojimi podporami OUZD m Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljanr in ki sta se ga zavezali vzdrževati trboveli-ska občina in Bratovska skladnica. Dispanzer bo deloval za vse trboveljske revirje, za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ter za Hudo jamo. Vodil ga bo šef ljubljanskega dispanzerja gosp. dr. Prodan, ki bo v tej svoii funkciji stalno prihajal v Trbovlje.
Ustanovitev Protituberkuloznega dispanzerja je za rudarske revirje, katerih prebivalstvo se zaradi težke gospodarske krize zlasti v zadnjem času nahaja v zelo težkih gmotnih razmerah — in s tem v zvezi ie mučno, žalostno zdravstveno stanje rudarjev, zlasti njihovih otrok — izrednega p»-mena. Namen dispanzerja je socijalnn-zdravniška zaščita tuberkuloznih bolnikov, njihovih rodbin, in sicer ogroženih prebivalcev. Njegova naloga je, preprečevati širjenje tuberkuloze in zdraviti tuberkulozne bolnike.
Dispanzer bo izsledoval in preiskoval je-tične bolnike, študiral njihove življenjsko in stanovanjske razmere, preskrboval siromašnim sredstva za vzdrževanje snažnosti telesa in stanovanja, svetoval in ambulart-no zdravil bolnike, se brigal za deco in dojenčke iz jetičnih rodbin itd. Ena n;egovih glavnih skrbi bo. posredovati glede socijal-ne zaščite svojih varovancev.
Protituberkulozni dispanzer je v teh žalostnih dneh bede in gladu za Trbovlje zelo važna pridobitev in ime odličnega strokovnjaka dr. Prodana, ki ga vodi. jamči, da njegovo delo ne bo moglo biti brez so-cijalnesa uspeha.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe J
Učiteljski dom v Mariboru
za pTevoz moštva, dve najmodemejSi motorna brizgalni, dve ročni brizgalni, veliko zložljivo lestev in nekaj sto metrov cevi. Vse to je spravljeno v prostornem gasilskem domu. V stanovanja posameznih gasilcev je napeljana električna signalna naprava, ki ob požaru vsakega posameznega gasilca takoj alarmira. Letos 6i je društo nabavilo krasen prapor in novo prenosljivo motorno brizgano. Slovesna blagoslovitev teh novo nabavljenih stvari bo 14. avgusta. Društvo lahko s ponosom gleda nazaj na svojo dolgo plodonosno dobo dela in požrtvovalnosti, a s hvaležnostjo se ga spominjajo vsi oni, katerim je v sili priskočilo na pomoč »Nesrečen, ki v nesreči biva sam«, je bilo geslo vrlih članov, ki so ob vsaki uri pomagali vsakemu brez razlike stanu. S ponosnim zletom gasilske zveze, ki se bo vršili v dnevih 13. in 14. avgusta v Slovenjgradcu, hoče proslaviti svoj jubilej. Blagoslovitev novega društvenega prapora in nove motorne brizgalne naj bo vsem alanom vzpodbuda za nadaljnje de-
Ali bi kupili kremo za kožo iz kabliča?
Krema mora biti higijenično zavita in zajamčeno čista -drugače zelo lahko škoduje Vaši koži. In Vaše nežno perilo? Ne zasluži li tudi to enako pazljivost? Mislite to kadar kupujete milne luske. Zahtevajte Lux v higi-jeničnem ovoju. Tedaj ste brez skrbi, da ne pride nikaka nečistoča v dotiko z Vašim perilom, a Vaša koža bo na ta način obvarovana od nevarnosti, ki ji preti od bakterij, katere s prahom uhajajo v perilo.
se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju
LxJ5-32
Jutri ob 16. url
10859
JAVNA TELOVADBA
Sokolskega društva Štepanfa vas
Domače vesti
♦	Trgovsko zborovanje v Mariboru je
zaradi nujne zadržanost.; ministra za trgovino Ln industrijo g. Ivana Mohoriča preloženo na prihodnjo nedeljo 14. t. m. Vse za danes izdane odredbe veljajo za prihodnjo nedeljo. — Predsedstvo Zveze trgov-sk h gremijev.
♦	Slavist dr. Josip Weiss iz Prage je bil na počitnicah na otoku Krku kot gost škofa dr. Srebrniča. Med tem je zbiral materija! za svojo razpravo o glagoljski ipaleografi-ji. Slavist dr. \Veiss je že pred vojno na Krku proučeval gilagoljske starine. Znani učenjak se preko Zagreba in Rogaške Siatine vrača domov v Prago.
+ Osebna vest. Svoj letni odmor bo preživel deloma v Planici-Ratečah deloma na Biedu znani prijatelj Slovencev in lepot naše ožje domovine g. dr. Milan Glavinič glavni sekretar Prosvetnega sveta, bivši šef kabineta ministrstva pro&vete ter pro-svetar beograjskega Sokola, Dospel je na Gorenjsko s svojo gospo Dobrilo, agilno delavko v beograjskih ženskih organizacijah in sotrudnico ženskih revij. Odlična javna delavca pozdravljamo iskreno!
♦	Med novimi mestnimi zastopniki zagrebške občine je bil te dni imenovan tudi naš goriškj rojak g. Željko Vižintin, znan kot strokovnjak v pletarski stroki. Njegov dom v Zagrebu je emigrantom dobro poznan kot gostoljuben. G. Vižintin je marljiv čelavec na socialnem in gospodarskem polju, posebno se mnogo trudi za kolonizacijo našega kmečkega ljudstva iz Primorskega. K častnemu imenovanju mu čestitamo!
Slatinske
tablete za
hujšailje odstranijo vso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
Zdaj pa zna že vsa Ljubljana, kje ljubljanska družba je izbrana, to PetričKova je slaščičarna, ki obenem je kavarna.	138-1.
Danes vsi na veliko
TOMBOLO
Sokolskega društva v Radovljici
Dijaški dom Mariboru
Prešernova ulica štev. 6.
sprejema v oskrbo dijake mariborskih srednjih šol proti mesečni oskrbnini 550, oziroma 500 Din (za čas počitnic, ki so daljše ko 14 dni, se oskrbnina ne plačuje) Prospekte pošilja vodstvo zavoda.
I* A .1 K. vam očisti> pobarva in preoblikuje za mal denar KLOBUČAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Petra c. 51 v najmodernejšo obliko.
*	Polovična vožnja po železnici na Krško polje. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem obiskovalcem letošnjega kmetskega praznika, konjske dirke, razstave koiijj in goveje živine 50 odst. popust na vseh železniških progah. Ugodnost polovične vožnje bo veljala za vse vlake raz-zen OS od 11. do 16. t. m. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji celo vozno karto do Krškega. Na postaji v Krškem vozne karte ne odda. temveč jo dobro shrani. ker služi ta z legitimacijo, ki se bo dobila že dopoldne pred Vaničevo gostilno, popo'dne pa na veseličnem prostoru, za vožnjo nazaj brezplačno. Glede prevoza konj dirkačev veljajo določbe železniške tarife II de! in priloga k lokalni tarifi ■poz. 22. Pri odhodu se računa kot prevoz po tarifnem razredu I. znižano za 50 odst., pri povratku pa brezplačno s potrdilom, da so bili konji na dirki in stari tovorni list mora biti priložen. Na tovornem listu mora biti označeno, da so konji za dirko.
*	Vabilo veterinarjem. Pozivajo se gg. tovariši, ki se nameravajo udeležiti zbora Jugos'ovenskega veterinarskega udruženja,
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubljani
številne za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja. 2 stanje ba.rom-etra, 3. temnera-tura 4. relativna vlaga v %, 5 smer ln brzina vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo nalviSjo. druge najnižjo.
6. avgusta
Ljubljana 7, 766.6. 11.0, 90, mirno, megla, Ljubljana 13, 765.4, 23.0, 40, El, 4. _; Maribor 7, 764.5, 16.0, 80. NW2. 9.
Zagreb 7, 763.3. 16.0, 70, SW4, 9, 1.0, dež; Beograd 7, 761.6, 15.0, 90, WNW4, 10, 3.0, dež; Sarajevo 7, 762.4, 12.0. 80, miirno, 8, 1.0, dež; Skoplje 7, 760.8, 17.0, 80, NE2. 6, —, —; Split 7, 763.0, 20.0. 50, WNW8, jasno, —, __; Split 7, 759.9, 22.0, 50, E6. 2, —, —; Rab 7, 787.8, 20.0. 60. N6. 3. —, —
Temperatura: Ljubljana 27.0, 10.0; Maribor 22 0, 15.0; Zagreb 24.0, 13.0; Beograd 20.0, 14.0; Sarajevo 18.0, 11.0; Skonlie 28.0, 14.0, Split —, 16.0; Kumbor —, 21.0; Rab 16.0.
ki se bo vršil 3., 4. in 5. septembra, in ki želijo, da j'im prireditveni odbor preskrbi stanovanja, da javijo najpozneje do 15. t. m. z dopisnico na Jugoslovensko vet. udruženje, sekciija Zagreb, Savska cesta 16 za koliko oseb in koliko dni potrebujo stanovanje. Obenem naj navedejo eventualne posebne želje glede vrste hotela, kakor tudi dan prihoda. Na peronu glavnega kolodvora bodo pričakali udeležence zbora člani prireditvenega odbora.
+ Himen. Emil Kralj, član ljubljanske drame se je včeraj poročil s Herto Arkovo iz ugledne ljubljanske družine. Obred se je opravil v Sv. Križu pod Golico na Gorenjskem. čestitamo!
♦	študij medicine. Na Slovensko zdravniško društvo in na Zdravniško zbornico prihajajo vprašanja abituriantov in njih staršev, kakšne upe imajo medicinci po dovršenem študiju medicine. Ker je vsakemu posamezniku nemogoče odgovarjati, sporočata omenjeni korporaciji, da je danes 51 mladih zdravnikov v bolnicah dravske banovine (brez asistentov), ki čakajo na namestitev, poleg tega približno 300 medicincev, ki bodo v doglednem času končali študij. V bolnicah je nekaj praznih začasnih sekundarskih mest ter razpisana je ena služba za banovinskega zdravnika. Prostih pa je nekaj mest v vojaški službi.
+ Novi grobovi. Dne 2. t. m. je umrl solastnik tvrdke Klein & Stiefel v Fuldi g. Edvin Stiefel. Pokojnik je bil kot dobavitelj znan po vsej Jugoslaviji in p.ri
kansumentih priljubljen. _ Pri Sv. Marku
je umrl ugleden gostilničar in posestnik g. Ernest Sušni k v najlepši moški dobi 45 let. Pokojnik se je udeležil svetovne vojne in je prišel v ujetništvo, kjer s.! je nakopal bolezen. Sedaj ga je zgrabila pljučnica, ki je njegovo rahlo zdravje ni moglo preboleti. Zapušča ženo in hčerko. — V Dravogradu je umrl gostilničar in trgovec g. Alojzij Košir, star šele 36 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 9. dopoldne na pokopališče na Brezovici. — V Ljubljani je preminila gtdč. Ana Mesarjeva, hčerka ravnatlija Jugoslovanske knjigarne g. Ivana i.n sestra g. a,rh. Jožefa Mesarja. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. — Dalje je preminil v Ljubljani g. Lenart B e š t e r, oče fotografa g. Veličana. Pogreb bo danes ob 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje!
♦	Društvo trgovskih potnikov In zastopnikov v Ljubljani prosi vse hotelirje, re-stavraterje ta gostilničarje, da sporoče cene prenočišč in garaž, katerih se poslužujejo njegovi člani ob priliki potovanj. Istočasno prosi za sporočlo, koliko so pripravljeni! dati popusta, oziroma kakšne udobnosti nudiijo članom, ki se legitimirajo z društveno legitimacijo. Vse to prosimo, da se sporoči do 30. t. m. v društveno pisarno V Trgovskem domu, Ljubljana.
♦	Izredni občni žbor pbdru?n!ce STO' v Radovljici se bo vršil 21. t. m. ob 11. dopoldne v Radovljici v prostorih osnovne šole z naslednjim dnevnim redom: poročilo o stanju priprav za zgradbo nove koče na Malem vrhu Begunjščlee, sklep zakupne pogodbe za gradbeni prostor in potreben gradbeni les z gospodarskim odsekom v Poljčah, odobritev stavbenega načrta in proračuna, volitev gradbenega odbora s pooblaščenjem oddaje gradnje in eventualna odpoved posojila Smučarskemu klubu Begunje, danega za zgradbo koče v Dragi.
♦	Obsodba zaradi žaljenja Sokola. Pred letom je umrla v Sovodnju članica Sokola, članstvo je z vencem spremilo prvo umrlo sestro na zadnji poti. Ob prihodu v cerkev je takratni župnik Tome zahteval, da se sokolski venec odstranil iz cerkve. Zahtevi se je ugodilo. Po končanem pogrebu je deputacija želela od župnika pojasnila in opravičila, a župnik se o tem ni hotel razgovarjati. Sokol je zaradi žaljenja župnika tožil in letos v maju se vršila pri deželnem sodišču v Ljubljani razprava, pri kateri je bi.l župnik Tome oproščen, češ da ni točno dokazano, da bi bil z dejanjem žalil sokolstvo. Proti oprostilni razsodbi se je izvršil -priziv in 28. julija se je vršila ponovna obravnava pri višjem deželnem sodišču. Ker je sodni! svet spoznal, da je bilo župnikovo dejanje namenoma izvršeno in da je bila s tem žaljena sokolska ustanova, je bil župnik Tome, sedaj v Pod-llpi pri Vrhniki, obsojen na 500 Din kazni in na povračilo stroškov.
+ Vsem čebelarjem, ki prevažajo svoie čebele na Ptujsko polje na ajdovo pašo, s noreča glavno društvo, da sresko načelstvo v Ptuju prepovedalo uvoz čebel na ajdovo pašo v občine Moškanjc-i, Prvenci, Borovci, Mezgovo!, Zamuša.ni, Sv. Marjeta niže Ptuja, Krčevina, Vurberk, Trnovska vss, Ločič in Levanjci.
+ Otvoritev Sokolskega doma v Ribnici bo v nedeljo 14. t. m. Posebni vlak je dovoljen, odhod iz Ribnice ob 21.35.
+ Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani sklicuje svoj izredni občni zbor na dan 21. t. m. z edino točko dnevnega reda: Zazidava društvenega zemljišča. Zbor se bo vršil ob 8. zjutraj v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta št. 20. — K obilni udeležbi vabi odbor.
♦	Prostovoljno gasilsko društvo v Velikem Podlogu pri Krškem vabi k blagoslovitvi in otvoritvi Gasilskega doma, ki bo danes ob dveh popoldne. — Po blagoslovitvi bo velika vrtna veselica. Igra gasilska godba iz Krškega. Vstopnina prostovoljna.
♦	Vsakoletni živinski in kramarski sejem v Leskovcu pri Krškem bo letos dan po veliki maši, to je v torek 16. t. m.
♦	Pogrešan! Skuk Rudolf, bivši potnik tvrdke »Tehna« v Ljubljani, naj naznani svoj naslov svojemu pravnemu zastopniku v Ljubljani zaradi izplačila večje vsote.
♦	številne strele tudi na Dravskem p«-lju. Huda nev'hta je razsajala v noči 3. t. m. tudi na Dravskem polju. Med neurjem je strela udarila v hlev posestnice Marije Turinove pri Sv. Lovrencu . na Dravskem polju, ki je bdi na mah v plamenih. Ogenj je prešel tudi na svinjski hlev. skedenj, tri šupe in kolarnico. Ker je bilo vse s slamo krito, poleg: te.sra pa skedenj in šupe še založeni s senom in slamo, ni bi1 o mogoče ničesar rešiti, živino in gospodarsko orodje so rešili, škoda se ceni na 30.000 Din V gospodarskem poslopju je hranil trgovec g. Jožko Beranič
V tej pasji vročini naj Polje ti strijo dobrote, ki nudi ceneno jih »RIO«: Sladoledi, različni, sokovi sadni, bovle svežilne, šampanjec hladni, izvrstna vina in zagrebško pivo, vse to in še mnogo nudi ti »RIO«. Ni čudo, da zadovoljstva obrazi žarijo vsem, ki deležni dobrot so v »RIO«.
Avtomatični buffet »RIO«
šelenburgova ulica 4. Telefon 28—63.
okoli 2700 kg cementa, nekaj železnine, razno steklenino in drugo, kar vse mu je uničil požar. Istega dne je udarila streia v ogel hleva posestnika Kidriča Jožefa v Sp. Jablanah. Strela je prodrla skozi ste no v notranjost: hleva ter ubila eno kravo. — Nadalje je strela udarila v stanovanjsko poslopje posestnika Vuka Štefana v Dragonji vasi pri Cirkovcah. Strela je švignila skozi streho ter na razpelu užga-la suh venec, nakar je oplazila stene in švignila v drugo sobo, od koder je prešla skozi klet v zemljo. V sobi je bila zbrana vsa družina, ki je po srečnem naključju ostala nepoškodovana.
* Hudo ga je poškodoval. Dninar Jožef Sel v Jurovcih se je prepiral s sosedom Francem Kozunom. Kozun je pograbil bra-novlek in začel udrihati po Selu in mu je zlomil več reber. Sel je moral v ptujsko bolnišnico.
hitite, da ne zamudite! Samo še danes in jutri
(ker moramo film poslati naprej)
Paul Abrahamova
opereta nepozabnih šlagerjev
IPi&tottja in njen fm$at
Friedl Schuster, Mihael Bohnen, Svetislav Petrovič, Greti Theimer, Ernst Verebes
»Paramount zvočni tednik«
Danes ob 3., 5., J,i8. in 9zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124


Naznanjamo,
da smo otvorili najmoderneje urejeno
barvarifo kemično čistilnico pralnico in isvetlolikalnico
»■v	. ■
Barvamo in kemifffto . čistimo svileno, volneno, laneno in borgpažasto blago, obleke, H ^i,|j>laš..če,C	itd. ||
Cene so izredno nizke ter se bo vsako delo izvršilo točno in solidno.
JUGOBARVARNA
KAMNIK, MESARSKA ULICA 74
Spre jemal išča v Ljubljani:
Šelenburgova ulica 7/1., I. Mrak, krojaštvo. Kopitarjeva ulica 1: I. Mohorič, krojaštvo. Celovška cesta 42: I. Ulaga. Povšetova ulica 22/1.: M. Pišek	10368
Predovičeva ulica 9 (Moste): A. Stodola.
Danes vsi
na Borštnikov trg ®
♦	Vremenske katastrofe v primorski in vrbaskj banovini. Od četrtka na petek so ,po Primorcu besnele hude nevihte in je v mnogih krajih tudi toča napravila veliko škodo. Blizu Livna je med nevihto strela ubila dva človeka in dva konja. Od toče imajo največ škode vasj v okolici Livna in Lukšiča do Trogira. Usodne hude ure so bile tudi v vrbaski banovini. Najhujše je bilo okrog Doboja. Debela toča je popolnoma stolkla koruzo, da je ne bo niti za s?me, sklatila pa je tudi slive in drusro sadje. Nad Novo Gradiško se je ponoči utrgal oblak, padala je tudi toča, ki je napravila veliko škodo po vinogradih in njivah. Največjo škodo imajo prebivalci občin Prviiše in štivica.
+ Iz strahu pred duSevno boleznijo je šel v smrt v Zagrebu komaj 34-letni srednješolski profesor Djordje Vuletič. Zvečer se je ustrelil v svojem stanovanju, v kratkem pismu svoji soprogi pa je navedel, da si jemlje življenje iz strahu pred duševno boleznijo, katero že napovedujejo gotovi znaki. Tragična smrt mladega profesorja je med številnimi prijatelji in znanci vzbudila globoko sožalje.
♦	Tovorni avto v plamenih. V petek zjutraj je vozil tovorni avto špedicijske tvrdke Sluga iz Maribora v Varaždin razno blago. Na cesti med Borlom in Zavr-čom pa je nenadno nastal v motorju defekt in že je bil avto v plamenih, šofer in delavci so komaj še rešili blago, dočim so morali avto prepustiti- usodi.
♦	Velik požar. Pred dnevi popoldne je nastal požar v stanovanjski hiši posestnika Antona Turkuša v Dolenl, ko se je družina nahajala pred hišo pri obedu. Goreti je začel lesen dimnik na strehi, ki .ie bila slamnata, zaradi česar je bila hiša na mah v plamenih. Ker se je hiše držalo gospodarsko poslopje, je tudi to zgorelo
do tal. Domači so s! rešili le golo življenje. škoda se ceni na 80.000 Din, dočim je bil lastnik zavarovan samo za 20.000 Din. Ogenj je nastal najbrže zaradi tega, ker je gospodinja v štedilniku malo več zakurila. Krivda na požaru ne zadene nikogar.
♦	100.000 Dm v plamenih. Na velikem javnem smetišču v Zagrebu ob Savski cesti je zagrebški J.ndustrijec Edo Funk v petek popoldne zažgal pet vagonov starih cunj in drugih odpadkov, ki služijo kot sirovina pri fabrikaciji lepenke. Industrl-jec je hotel to veliko zalogo spraviti po naročilu v Philadelphijo, ni pa dobM pravočasnega dovoljenja za izvoz. Na mero-dajnih mestih so bila različna mnenja glede deklaracije takega blaga in ko je naposled obveljalo naziranje, da bi se lahko odpadki eksportirali brez carine, je bilo že prepozno. Po .pogodbi bi se morala pošilja-tev že v petek popoldne tovoriti na Reki-in ker to ni bilo več mogoče, je dal podjetnik vse zažgati. Po dogovoru s tvrdko v Phiiladelphiju so vsi ti odpadki predstavljali vrednost 100.000 Din,.
♦	Osumljence ponarejevanja poštnih nakaznic bodo te dni izročili sodišču. Sodišču bo izročen tudi osumljeni Mikolji, dasi še doslej ni priznal ničesar. Proti njemu je seveda toliko obtežilnega materijala, da naposled tudi še tako energično odvračanje krivde ne bo dosti pomagalo. V tej veliki ponarejevalski aferi pa je. ka^ smo že poročali, še vedno precej temnih točk. Kakor se oe izkazalo tekom zadnjih dni, je zapleten v afero neki mlajši trgovski agent, ki ie oddal brzojavko, naj se dvigne pri banki denar, nakazan s ponarejeno nakaznico. Tega človeka pozna na videz poštna uradnica, ki sprejela brzojavko, oblasti pa ga ne morejo najt: na noben način. Tudi o veliki vsoti — 2 mili-doma in nekaj preko 200.000 _ ni ne duha ne sluha. Manjka naposled tudi zelo važen soudeleženec te predrzne sleparije in sicer dotični, ki je vtihotapil ponarejene nakaznice v že plombirano poštno vrečo. Proces proti dosedanjim osumljencem bo na vsak način velikanska senzacija.
♦	Velika tatvina je bila v četrtek odkrita v uradu Zveze agrarnih zadrug za Banat v Velikem Bečkereku. Na zagoneten način je izginilo iz blagajne 228.000 Din gotovine in ra četrt milijona Din razmih vrednostnih papirjev. Ko so prišli zjutraj uradniki na delo, ije blagajničarka Stojanka Dumičeva onaziila, da so izginili blagajniški ključi. Ključe je Po navadil nosila domov i.n ker jih ni "našla v svoji torbici, je sprva mislila, da jih je .pozabila doma. Ključev tudi doma ni bilo wn so .potem blagajno otvorili ključavničarji. Blagajna je bila prazna in ni bilo niti sledu, na kak način so jo neznani zločinci odprli in dzropali. Blagajničarko Dumilčevo se po odloku preiskovalne komisije zaprl>i, uprava zadruž. zveze .pa je mnenja, da tje ona kot hči uglednih staršev i en kot dolgoletna zvesta uradnica postala žrtev pretkanih zločincev, ki so ji izmaknili blagajniške ključe.
♦	Plačilo za junaštvo s koli. Fantje Kvar Franc I, Žarko Franc, Kvar Franc II, in Ivan Črešnik, posestniški sinovi; iz Mo-škajncev, iin »Ignac Kandrič iz Prerada so 29. junija t. -L, razdeljeni v dve skupini popivali v Moškajncih pri nekem trgovcu. Okoli polnoči je krenila skupina Kandriča proti domu, se pri vaški kapelici ustavila in pričakala bližajočo se skupino Franca Kvara. Na izzivanje je na stala pravcata bitka,: iz .katere' je odnesel Kandrič več -ran na čelu in levi rofcL V sredo so se fantje i zagovarjali v Ptuju pred sodnikom, ki je prisodil Francu Rvaru I. 1 mesec, Zorku Francu 21 dni, Francu Kvaru II, 14 dni, Ivanu črešniku 21 dni in Kaindriču 14 dni zapora. Poleg tega so biLi vsi obsojena tudi na povračilo stroškov.
♦	Lysoform, prijatelj žena.
♦	»Franz-Josef« grenčica čistilno sredstvo prebavne poti, ki je mnogo obremenie-
na z jedjo in pijačo.
♦	Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor. (Zasebno trgovsko 'učilišče)
Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. Zavod je na najboljšem glasu zaradi svojih odličnih učnih uspehor. izbornega učiteljskega zbora, vzorne disci pline, nadzorstva ter strokovnega ravnateljstva. Lastni dijaški internat, znižani šolnina. Prijave ustmeno ali pismeno v trgovini! v Mariboru v Slovenski ulici 7, zraven trgovine Wogerer. šolski program: brezplačno. Začetek letos 9. septembra.
NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
♦	Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, dalje skice in albumi izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljici spomenikov kamnoseško-Mparski tvrdki Fran Kunovar, pokopališče Sv. Križ l-iubljana, telefon 27-87.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira JOS. REICH.
♦	Darujte podoornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II.
Is LittMiaue
n— Sokolsko društvo Ljubljana III. — Bežigrad priredi danes ob pol 16. na svojem letnem telovadišču ob Dunajski cesti svoj letn telovadni nastop. Po nastopu se bo slovesno otvorila novo zgrajena društvena telovadnica. Sledila bo velika narodna veselica. Pri vseh prireditvah bo sodelovala priznana eodba Sokola I. Bratska d rušiva v Ljubljani in okolici, kakor tudi sokolstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo na to prireditev, ki je za razvoj so-kolske in nacijonalne misli v bežigrajskem okraju največjega pomena in pričakujemo temu primernesa odziva.
u— Brezposelnim staršem v pomoč. Otroško igrišče »Atene« sprejema deklice od 6. do 12. leta v brezplačno varstvo z razdeljevanjem dopoldanske in popoldanske južine. Potrebne pismene prošnje z natančnejšimi podatki družinskih razmer je treba vložiti najkasneje do 10. t. m. ra pisamo »Atene«, Dunajska c. 1 a/II.
u— Nag tenorist kr. opere g. Leopold Kovač je zapel v veseli družbi dve pesmi, za kar se mu je hvaležno omizje zahvalilo s tem, da je zbralo za najbednejše slepe 135 Din. Iskreno se zahvaljujemo priljubljenemu pevcu! DruStvo slepih.
u_ Smrt starega upokojenca pod Rožnikom. Od torka so že pogrešali domači 70
Najfinejše ShashUtte-ure
Dobijo se pri Ljubljana Prešernova 1
letnega upokojenega strojevodjo g. Mihaela Bukšiča, ki je običajne- dnevno šetai po T:voliju. Ker ga ni bilo ob običajni uri d-omov, so bili v skrbeh, da se je slabotnemu starčku pripetila nesreča. Te slutnje so se uresničile, kajti včeraj popoldne so naš'i starčka mrtvega v gozdu pod Rožnikom Gotovo ga je zadela kap.
u— Glavna carinarnica v LJubljani bo imela 10. t. m. ob 9. dopoldne v carinskih skladiščih »A«, »B« ii »D« javno prodajo raznega blaga, kateremu je rok ležanja potekel.
u— PrOmenadni koncert bo danes (d 11. do 12. na Borštnikovem trgu. Popoldne »Rajanje pod staro lipo« z bogatim srečolovom.
u_ »Jaz sem detektiv«. Ivana R. z Viča
je stopila te dni v viško cerkev, kamor ji je sledil neznan, okrog 22 let star mladenič in jo pozval, da mu sledi, češ: >Jaz sem detektiv!« Spremljal je imenovano v njeno stanovanje, kjer mu je morala izročiti svoje dokumente. Tudi pozneje ji je grozil z besedami: »Vi boste imeli še sitnosti«, nakar je važno odšel. Neznanec, o katerem sodijo, da n: normalen, je okrog 22 let star, slabotne postave, podolgovatega beleg-i obraza. Oblečen je bil v rjav karirast jopič in v črne ponošene hlače.
MED. UNIV.
Dr. VILKO SPORN
speeijalist za srčne in druge notranje bolezni se je preselil
V DVORAKOVO ULICO S
Telefon št. 3437 (Za »Gospodarsko zvezo) 9446
speeijalist za otroške bolezni
ne crClnlra od C,—22. avg.

TAVČAR
speeijalist za notranje bolezni
ne ordinira od 8.-22. avg.
ZOBNI ATELJE
L. BITENCA
zopet redno sprejema
Penzijonat Učiteljskega doma v Mariboru
se otvori z novim šolskim letom. Namenjen je predvsem sinovom učiteljstva in njegovega sorodstva. V kolikor pa dopušča prostor, se sprejemajo tudi drugi dijaki. Pišite po prospekt na naslov: Penzijonat Učiteljskega doma v Mariboru, Kosarjeva 41.
10813
u_ Vlom v stanovanje. Zavarovalniški
uradnik Franjo Kogoj, uslužben pri banki Sla vitji, stanujoč pa na R-esljevi cesti 26, je že pred dnevi odšel na potovanje. To so menda izvohali neznani tatovi, ki so predvčerajšnjim dopoldne vdrli v njegovo samsko sobo ter mu odnesli dva para čevljev v vrednosti 400 Din. Prebrskali so tudi vse omare ter je prav mogoče, da so mu odnesli tudi druge vrednosti, kar bo ugotovil oškodovanec šele po vrnitvi.
u_ Neroden napadalec. Ko se je vračal
včeraj okrog 2.30 ponoči 55 letni glumač »Ivan Pestna.r, ki ima svojo družinioo v lastnem vozu nekje na Ljubljanskem polju, po šmai tinski cesti proti domu, mu je pred železniškim podvozom nenadno stopil nasproti neznan moški. Nahrulil ga je, naj mu da cigareto, kar pa je Pestnar odklonil. Tisti hip ga je neznanec že z vso silo udaril po obrazu, da se mu je vlila kri. Nato ga je znova pograbil, ga vrgel po tleh in ga bil s pestjo po obrazu. Napadencu se je -le s težavo posrečilo iztrgati se divjaku, nakar je pobegnil v bližnjo kavarno Viadukt« in opozoril goste na divjaka. Ti »o takoj pohiteli na cesto ter se lotili napadalca, a se jih je rešil po daljšem boju na ta način, da si je hipoma slekel srajco in jo pustil v njihovih rokah kot bojno trofejo, nakar je pobegnil. Pozneje je prihitel do kavarne tudi stražnik, ki je napadalca zasledoval v spremstvu pobitega Pestnar"'a s katerim sta srečala čez čas mladega m-> škega, v katerem je Pestnar spoznal napadalca. Bil je to 26 letni brezposelni delavec Josip P., doma z Blok. Izpovedal je, da se je nahajal prej v neki gostilni. kj»-r je popil štiri litre vina. Preživlja se samo s priložnostnim zaslužkom, ki ga dobi na rampi poleg glavnega kolodvora. O napadu samem seveda ni hotel dosti vedeti, a ga je izdalo dejstvo, da ni imel na sebi srajce, ki jo je bil v boju prepustil zmaso valcem. Izročili so ga sod'šču.
u_ Napad in nezgode. Iz Velike Loke
na Dolenjskem so včeraj pripeljali v splošno bo. ni ('o Ljubljano 28 letno dninar'?o Marijo Mihletovo, katero so že pred dnevi napadi, neki fantalinl Obmetavali so jo s poleni in kamenjem ter ji prizadejali več poškodb na glavi, rokah in nogah Sprva je na.padenka menila, da poškodbe niso t« s-nega značaja, zdaj pa se jI je znova odpria rana na nogi. V bolnico je prišel včeraj tu-i' 15 letni posestnikov sin Alojz Tome i i Zai'.ga pri Šmarju na Dolenjskem, ki je po nesreči padel pod voz iin mu je stopil
Kam se gremo zdravit, okrepit ia na oddih?
Pojmo v naš stari in priljubljeni turistovski center mednarodne publike:
$d%aviCiice (Hogcd&o Siatino
katere nadmorska višina znaša 288 m, a podnebje je subalpinsko in milo.
Zdravilna mineralna voda »Tempel«, »Styria« in »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črevesja, jeter obtoka in bolezni krvi, ledvic mehurja in živčnih bolezni itd. — Normalno zdravljenje v kopališču: 3 nedelje. A pred in po tem zdravljenju pijemo njeno vodo doma!
Moderna hidro-elektro- in mehano-terapija. — Rontgen. Prvovrstno urejen kemijsko analitični laboratorij. — Zdravniki specijalisti. — Kopališčna godba. Radio. — Vse vrste razvedril. — Družabni izleti itd. Sezona: od 1. maja do 1. oktobra. Glavna sezona od 16. junija do 31. avgusta. Izven glavne sezone je najprikladnejši obisk kopališča zaradi udobnosti nizkih cen in posebnih popustov.
Pavšalni aranžmaji popolne oskrbe vključno zdravljenje. Olajšave za neimovite! Zveze: po železnici via Zagreb—Zabok ali via Grobelno. Za povratek popust v ceni karte.	Zahtevajte prospekte!
konj na trebuh. Na Savi je skakal včeraj v vodo 21 letni slaščičar Vilko Kopecki i-z Ljubljane. Skočil je v .preplitvo vodo in priletel z glavo na kamen. Prebil si je kožo na temenu in moral iskati pomoči v bolnici.
u— Trije prijatelji koles. Ljubljanska
policija je s pomočjo orožništva izsledila v zadnjem času drzno tatinsko tolpo. Tatovi, ki so pripadali k tej družbi, so 3e pe. čali po večini s tatvinami koles, vendar pa se niso ogibali še drugih tatinskih prilik. že pred dnevi sta bila aretirana v Pod-peči bivši čevljarski pomočnik 281etni Ludvik Bernik, doma iz Kozarij, in pa 261 et-ni Angel Fabjan, ki je doma iz Temenice v okolici Gorice. Zadnje čase sta se zadr. žavala v Podpeči pod Krimom, od koder sta delala tatinske pohode na vse strani. Orožnikom, ki so ju izsledili šele po daljšem zasledovanju, sta priznala, da sta v teku zadnjih mesecev pokradla nad 20 koles. Ponajveč sta se udejstvovala ob košnji v Mestnem logu in na Barju. Pred par tedni sta udri a tudi v stanovanje posestnika Franceta Branclja v Črni vasi. kateremu sta odnesla nikelnasto uro, nekaj malega v gotovini in več različnih predmetov. Kolesa, ki sta jih pokradla v Mestnem logu in na Barju koscem, sta deloma prodajala Farr.a, in sicer po večini po Dolenjskem, deloma pa sta jih oddajala čevljarskemu mojstra Josipu T. na Karlovški cesti V Ljubljani. Pri tem je bil Ludvik B. dalje časa zaposlen kot pomočnik in sta se tako zlahka sporazumela. Ko je orožniška patrulja na Igu zaplenila pred nekaj dnevi štiri ukradena kolesa, je prišla na sled še nekaterim drugim tatovom in je o zadevi takoj poročala v Ljubljano. Policija je na podlagi prijave orožnikov zaslišala tudi imenovanega mojstra, ki je kmalu priznal da je razprodajal kolesa, ki sta mu jih do. bavljala Ludvik Bernik ter Angel Fabjan, po IDolenjskem, a tudi po Gorenjskem. Zdaj so vsi trije v zaporu.
n— Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru priredi 9. t m. ekskurzijo v tovarno mesnih izdelkov M. Hohnjeca, preja E. \Velle. Zbirališče članov - akademikov bo ob 8.30 ored kolodvorom. — Odbor
u— Danes se peljemo v Beričevo na običajni bob in tudi v ponedeljek bo vozil Pečnikarjev avtobus od 15. dalje vsako Uro k Gradu v Beričevo.
u— V lastne prostore na Mestnem trgu it. 5., se je preselila splošno znana krz-.oar^ka tvrdka L. ROT. Pridobila je velike 7>rostore, ki jih zdaj urejajo, da bodo PTav velikomestni.
u— Christofov zavod vpisuje ves avgust Vodnikova cesta 12. pri stari šišenski cerkvi in v trgovini Podkrajšek, Jurčičev trg 2. Vpisnina 20 Din, šolnina nizka, revni popust.
u— Velika dobrodelna veselica Zveze bojevnikov, združena z bogatim srečolo.
v«>m bo danes v Mostah na vrtu g. Oraž-ma ob vsakem vremenu. Začetek ob 16. Pridite in dobro se boste zabavali.
u_ Dancing v hotelu »Tivoli« vsak dan
do jutra, novi artisti. Pivo 6, vino 15—20
£>in.
Iz Maribora
a__Trgovski shod, ki bi se moral vršiti
danes v Mariboru, bo točno z istim razporedom prihodnjo nedeljo 14. t. m., k-er je minister S. Mohorič nujno zadržan.
a— Poročila sta se gosp. France Lovrec, učitelj v Zirkovcih in gdč- Ada Aiitonac, učiteljica istotam.
a— PoTratek dece iz počitniške kolonije Tri Sv. Martinu na Pohorju. Druga skupina dece se vrne iz počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju v sredo 10. t m. z vlakom ob 11.19. Starši, oziroma svojci naj jih pričakujejo na slavnem kolodvoru, k]et prevzamejo tudi njih prtljago.
a— Uprava »Pohorskega doma« je pri-
5nEiann5a55E5EoSom5oEooEEa5
□	Danes popoldne	n
□
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □
n
slovesna otvoritev □
telovadišča Sokola
Maribor I.
Povorka — Otvoritev — štafeta Javni nastop — Velika narodna veselica!	10814
□ □ □ □ □ □ □
B □
E
pravljena na »Mariborski teden« došliin gostom prirejati enodnevne izlete na »Pohorski dom« in ostale postojanke Pohorja s svojimi vodniki. Vse potrebne informacije se dobe v pisarni »Mariborskega tednae (banovinska palača), telefon št. 2800 in pr! mag. tajniku g. Joži Gorupu, mestno načd-stvo, telefon št. 2677.
a— Pokušnja vin na Mariborskem otoku-V okviru »Mariborskega tedna« bo tudi pokušnja vin iz mariborske okolice. Vinogradniki in vinski trgovci Maribora in okolice se vabijo, da k tej j>okušnji Drisnevalo vzorce svojih najboljših vin, in sicer od vsake vrste vsaj 10 steklenic (a 0.7 lit.) brezplačno. Za to pokušnjo darovana vina naj se oddajo v sredo 10. t m. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v času od 8.—18.; istočasno lahko interesenti sporoče, s katerimi količinami od posameznih vrst še morebiti razpolagajo in ]>o kateri ceni. Prazne steklenice se bodo vrnile v četrtek 18- t. m. na vinarski in sadjarski šoli od 8.—18. Vinogradniki, vinski trgovci, nudite priliko našim gostom in udeležencem kongresa gostilničarjev in kavarnarjev, da se prepričajo, kako dobra vina rasejo na naših gričih I
a— Naplavljeno žensko truplo. Drava je pri Sv. Lovrencu na Pohorju naplavila žensko truplo, ki je ležalo v vodi že več dni. Utopljenka je stara okoli 25 let, močne postave in je po vseh znakih sodeč, kmečko dekle, ki je najbrž 6kočilo v vodo na koroškem ozemlju v Avstriji. Truplo so pokopali na pokopališču pri Mariji v Puščavi.
a_ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Konigova lekarna »Pri Mariji Po magaj« na Aleksandrovi cesti.
a_ Britje 2, striženje 4 Din. Franko Mlinska 8.
Iz Celja
e— Položaj na delovnem trgu je po statistiki celjske ekspoziture borze dela naslednji: od 21. do 31. julija je iskalo dela 64 oseb (36 moških in 28 žensk), 21. julija pa 'je ostalo v evidenci 1032 brezposelnih (859 moških in 173 žensk). V času od 21. do 31. julija je bilo ponujeno delo za 36 oseb (10 moških in 24 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 14 (za 6 moških in 8 žensk), odpotovale so 3 osebe (2 moška in 1 ženska); 31. julija je ostalo v evidenci 1079 oseb (887 moških in 192 žensk), število 'brezposelnih polagoma narašča. Od 1. januarja do 31. ju.l<:'-;a je iskalo dela 1975 oseb (1418 moških in 557 žensk), delo je bilo ponujeno za 860 oseb (503 moške in 357 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 571 (za 374 moških in 197 žensk), odpotovalo je 12 oseb (11 moških in 1 ženska), odpadlo pa je 313 oseb (146 moških in 167 žensk).
e_ Opozarjamo vse trgovce In obrtnike
iz Celja in okolice na predavanje, ki se bo vršilo v .ponedeljek 8. t. m. ob 20. v dvorani Obrtnega doma. Predaval bo tajnik zbornice za TOI g. dr. Pless o mojstrskem socijalnem zavarovanju, ki ga predpisuje novi obrtni zakon za trgovce in obrtnike.
e— Poročil ©e je v ponedeljek v Laškem rudniški nadzornik g. Viljem Vastič z go-stiilničarjevo hčerko gdč. Danico Dolinar-jevo. Bilo srečno!
e— Sokolsko članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti 14. t. m. žuipnih plavalnih tekem v Rimskih Toplicah, naj se do ponedeljka 8. t. m. javi pri načelniku v celjski sokolski telovadnici.
e_ Današnji siport. Ob 9. dopoldne se bo pričel na teniškem igrišču pri evangelj-ski cerkvi teniški turnir med SSK Celjem in celjskim} Atletiki',, ob 10. dopoldne na Glaziji nogometna tekma med SK Jugsla-vijo iz Celja iin SK Šoštanjem, ob 17.30 pa na igrišču pri Skalni kleti druga odlo čilna kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v ipodsavezoo ligo med SS Celjem iin Atletiki.
e_ Za vseslovanskj kongres narodnih noš, ki se bo vršil od 3. do 5. septembra v Ljubljani, je prevzelo Kolo jugoslovenskih sester v Celju organizacijo udeležencev iz Celja in okolice. Pojasnila daje iin prijave sprejema tajnica Kola ga. Božena Ozvaldova, Celje, kolodvor.
e_ Dobrodelni koncert. Danes ob pol 11. dopoldne se bo pričel v mestnem parku dobrodelni koncert celjske železničarske godbe pod vodstvom kapelnika g. Peter-mana. čisti dobiček koncerta je namenjen slepemu celjskemu skladatelju g. Edvardu •Interbergerju. Orkester bo izvajal tudi več skladb g. Interbergerja.
e_ Nesreče in nezgode. V četrtek 4. L m. zvečer je neki moški napadel 28 letnega
zidarja Franca Kvartiča iz Celja tn mu zasadil nož tik desnega očesa. Oko k sreči ni v nevarnosti. — 17 letna posestnikova hčerka Julijana žnidarjeva iz škofje vasi pri Celju se je zbodla z velikim črnim trnom v desno roko. Trn ji je obtičal v roki in so ga v celjski bolnici izvlekli. — Dveletni tesarjev sinček Stanislav Hudej iz škofje vasi se je doma polil z vrelim mlekom in se močno opekel po desni roki. Vsi poškodovanci se zdravijo <# celjski 'bolnišnici.
e_ Dve aretaciji. Agenti celjske policije so včeraj aretirali 26 letno Emilijo Grozdetovo iz Cerkelj pni Krškem zaradi vlačuganja in drugih prestopkov, v petek 5. t. m. pa je -bil aretiran 26 letni brezposelni delavec Anton Langeršek iz škofje vasi pri Celju zaradi beračenja iin suma tatvine.
e_ Perilo za dame in gospode, dobro (Izdelano in zelo poceni. Tovarna perila Ster-mecki, Celje.
Z Jesenic
s_ Veliki tabor narodnega delavstva
Danes priredi Narodna strokovna zveza na Jesenicah v prostorih Sokolskega doma velik delavski tabor. Dopoldne ob pol 10. bo javen shod, na katerem bodo poročali o najbolj perečih delavskih vprašanjih g. Ivan Tavčar in zastopniki JRKD iz Ljubljane. Popoldne ob 16. pa bo v vseh prostorih Sokolskega doma, velika narodna zabava.
s_Šport. Danes ob 16.30 bo na športnem
•igrišču iBratstvaj med SK >Admira« iz Celovca ter I. moštvom »Bratstva« revanž-ma nogometna tekma.
s— Carinski posrednik Anton Stekar na Jesenicah je preselil svojo pisarno v hišo na Kralja Petra cesti št 7, kjer je carinarnica.
Iz Kranja
r— I zvest je državne tekstilne šole. Ravnateljstvo Tekstilne šole je pravkar izdalo lepo opremljeno Izvestje (Tiskarna Sava), ki informira interesente o učiteljskem zboru, dogodkih v preteklem letu, o učnem načrtu, ekskurzijah, inventarju, seznamu učencev, o prvem za vršnem izpitu ter večernih tečajih.
r— Renovlranje hotela. Lastnica hotela »Nove pošte« ga. Marija Jegličeva je sedaj zopet prevzela hotel v svoje roke in je vse tujske sobe dala okusno preurediti in prenoviti.
rani dela, ki so tako dolgo vrsto let v ved-ni nevarnosti vztrajali pri delu, da se jim vsaj tovama, ki praznuje letos 751etnico svojega obratovanja, na primeren način oddolži in javno prizna njihove zasluge za državno podjetje in s tem za državor
ka— Nekdanja kamniška mestna godba je imela včasih skoro 100 podpornih članov, ki so plačevali 2 Din mesečne članarine. Pričakujemo, da bodo vsi ti podporniki ostali naklonjeni tudi obnovljeni mestni godbi, ki je že v polletni dobi svojega obstoja pokazala tako odlične sposobnosti, da je Kamniku v čast. Ustanovni član godbe je po novih pravilih oni, ki v teku dveh let plača 10U0 Din. Pridobi si s tem pravico, da mu godba brezplačno igra za pogrebom.
ka— Iz vrst koledarjev 6mo prejeli: Ker je sedaj vozna cesta v Bistrico popolnoma sposobna za promet z avtomobili in vsemi drugimi vozili, naj blagovoli Meščanska korporaciija ukiniti svojo prepoved kolesarjenja po tej cesti. Ce je cesta do izvira Bistrice dovolj široka za avtomobile, tudi kolesarji na njej ne bodo delali nadlege pešcem.
ka— Z oddajo prevažanja pošte iz kamniškega kolodvora do poštnega poslopja je vedno križ. Licitacije se morajo vršiti vedno po večkrat, ker je navadno samo en reflektant — posestnik g. Repanšek, ki opravlja to delo že dolgo vrsto let. Ponovna licitacija bo sedaj 16. avgusta ob 11. v občinski pisarni.
ka— Nogometna tekma bo danes ob pol 18. na igrišču na sejmišču med Domžalci in SK Kamnikom. V predtekmi nastopita rezerva Kamnikg in SK Virtus iz Duplice. Preteklo nedeljo so igrali Kamničani s Sokolom iz Radomelj enodločeno 2 : 2. Radovedni smo, kako se bodo danes odrezali proti močni domžalski enajstorici.
ka— Cerkveno petje v farni cerkvi. Iz vrst naročnikov smo prejeli: Pokojni dekan m kanonik Ivan Lavrenčič je bil velik prijatelj petja in muzike in je vedno skrbel, da je bilo petje v farni cerkvi na dostojni višini Ob večjiih praznikih smo imeli instrumentalne maše, pri katerih so radi sodelovali vsi kamniški muziki brez ozira opredeljenosti. V svoji oporoki je kanonik Lavrenčič zapustil premoženje v vrednosti 17.707 Din za povzdigo cerkvenega
Eetja in glasbe pri službi božji v farni cer-
vi. Gotovo ni v skladu s to njegovo oporoko, da že dolgo nismo slišali niti na sveti večer niti ob kakih praznikih nobene in« strumentalne maše, da o povzdigi cerkvenega petja sploh ne govorimo. Kje je vzrok?
Iz Novega mesta
n— Apel mestnega župana. Požar v Stavci vasi je uničil 9 gospodarjem hiše in še 20 gospodarskih poslopij. Zgorelo ie nekaj prašičev, vsa perutnina, ves živež, vsa obleka, krma za živino, kuhinjsko in poljedelsko orodje, posoda, z eno besedo: vse. Vsi
Iz Tržiča
č— Proslava 35letnice maturantov moškega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1897. se bo vršila na pobudo g. Ivana Kocijančiča v Tržiču v ponedeljek 8. t. m. Jubilanti si bodo ogledali dopoldne tržiške tovarne. kosili bodo v hotelu Lončar, popoldne pohite na Ljubelj, zvečer pa se poslove od Tržiča. Med jubilanti so znane osebnosti kakor gg. Emil Adamič, Humek Dra-gotin iz Maribora, Bizjak Joško iz Celja, Kuhar Franc iz Trbovelj in drugi. Jubilantom želimo, da se počutijo v Tržiču kakor doma in da bi zdravi in zadovoljni uživali še mnogo let sadove svoje dolgoletne učiteljske službe!
č— Sokolski okrožni izlet tržaškega okrožja se vrši danes v Podbrezje, kjer bo prvi javni nastop sokolskih društev iz Podbrezja, Kovorja, Ljubenega in Tržiča. Sodeluje godba Sokola I. iz Ljubljane. Po nastopu bo veselica. Vsi pri jate-,'; sokolstva vljudno vabljeni.
Iz Kamnika
ka— Odlikovanih je bilo pred kratkim za državljanske zasluge več Kamničanov, ki že dolgo vrsto let nesebično delujejo v javnem življenju za blagor naroda in države. Njihove zasluge so velike in nesporne, zato veljajo odlikovancem naše čestitke Pri tem pa se vedno spomnimo nekaterih, ki so pri odlikovanjih že večkrat ostali prezrti. Na primer nekateri delavci državne smodnišnice že 45, 48 ali pa celo 50 let in več delajo v tovarni. Vse svoje življenjske moči si izčrpajo pri delu v državnem podjetju, dokler stari in obnemogli ne zapu-st« tovarne brez nagrade, brez odpravnine ali pravice na pokojnino. Ali si ti tn pa oni delavec, ki je pred dvema letoma 83 let star zapustil tovarno, potem ko je 01 let nepretrgoma delal v državnem podjetju, ali si ti niso pridobili nobenih zaslug za državo? Mar ne zaslužijo ti vete-
ti pogorelci 60 rešili le golo življenje. Posebno še otroci so skoro goli. Pomoč je nujno potrebna. Res je, da smo sami v hudi krizi, vendar je znano usmiljenje in dobrosrčnost našega meščanstva; zato naj pomaga vsak po svojih močeh pogorelcem v Stav-5i vasi. Razpisana je prostovoljna zbirka stare obleke, za odrasle, kakor za otroke, obuvala, pokrivala, kuhinjske posode, žlice, nože, karkoli se rabi v družini. Kdor n« bi imel takih stvari, naj podari kaj v denarju. Podarjeno se bo pobiralo po hišah v torek.
n— Pevski odsek fe v pocetku maja ustanovilo naše agilno Sokolsko društvo. Komaj po preteku pičlih 3 mesecev se je pewsfci zbor znatno pomnožil in šteje danes So okrog 60 članov. Zbor je imel svoje pevske vaje vsak ponedeljek in sredo. V času počitnic so se vaje prekinile do konca a»-gusta. Pevovodja zbora je oožrtvovalni g. Rafael Gorenjšek, železniški uradnik, ki bo e svojimi pevci v novembru prvič nastopil pred novomeško publiko. Mlademu pevskemu zboru želimo vztrajnosti in po njej mnogo uspehov.
n— Otrok pod kolesi. V Dolnji Nemški vasi se je pred domačo hišo igral pred dnevi dveletni Slavko Travnik, sinček ta-mošnjega čevljarskega mojstra. Po cesti, ki vodi mimo hiše, je z veliko naglico privozil neki voznik iz Podboršta, ki je fanta podrl na tla in ga povozil čez glavo- Deček je bil pripeljan na zdravljenje v kandijsko bolnico. voznik pa se bo moral zagovarjati.
Iz Litije
i— Razmah gasilstva. Današnjo nedeljo se vrši redni ustanovni občni zbor gasilskega društva na Javorju pri Litiji- Na praznik 15. t. m. pa bo imelo mlado društvo prvo javno prireditev z veselico, ki bo na simpatično izletniško točko privabila gotovo precej izletnikov in gostov.
i_ Za razširjenje šole. Na zadnji 6eji krajevnega šolskega odbora se je ugotovi« pomanjkanje učnih sob. Sprožila se je ak-
cija za nadzidavo drugega nadstropja ee^ danjemu poslopju. V kratkem se bo vršii odgied od strani banovinskih inženjerjev. ki bodo izdelali potrebne načrte.
i— Poroka. V dekanijski cerkvi v Šmart-nem pri Litiji sta se poročila g. Jože Zupančič in gdč. Lojzka Planinškova. Mlademu paru obilo sreče!
i— Otvoritev letnega telovadišča v Šmartnem pri Litiji bo danes popoldne z javnim nastopom Sokola, koncertom »Zvona« in gasilske godbe. Zbirališče članstva, naraščaja in dece je pred Sokolskim domom v Litiji ob 14., odkoder bo šla povorka v Šmartno, železniške zveze ugodne. Polovična vožnja.
Iz Zagorja
z— Lrasilsko društvo v Kanderšah se je ustanovilo prošlo nedeijo in da bi se prebivalstvo še bolj zainteresiralo za gasilstvo. ie zagorsko okrožje gasilskih društev priredilo lepo in zanimivo gasilsko vajo. Na vozovih so se pripeljali v Kanderše gasilci iz Zagorja, Lok, Izlak in Kotredeža in se je tako zbralo nad 100 uniformiranih gasilcev z dvema motornima in dvema ročnima brizgalnama. Začetek vaje je bil ob 14. in objekt gasilske vaje je bil izbran tako, da so bile cevi napeljane na daljavo 1200 m in da so se istočasno uporabljale ena motorna in dve ročni brizgalni. V petih minutah je bilo na razpolago dovolj vode in je potek vse vaje najboljše ponazoril prebivalstvu, kako učinkuje organizirana gasilska pomoč. Zagorsko okrožje gasilskih društev bo z ustanovitvijo kanderškega gasilskega društva štelo 5 društev z okrog 200 rednimi člani. Za ustanovitev novega društva ima posebne zasluge g. Jožko Kokole, načelnik gasilcev iz Lok. Zagorsko gasilsko okrožje je v polni meri zasluzilo zahvalo, ki mu je bila izročena od župne uprave.
z— Čudnega koledarja, ki je te dni na vse zgodaj s svojim kolesom nag drvel skozi Izlake ter silno preplašil nekaj žensk iz ržiške občine, zasledujejo orožniki in še ni ugotovljeno, ali je bila to kaka neumestna objestnost, ali pa čin neznanega blazneža. Ženske, ki so v jutranjem mraku srečale čudnega kolesarja, so se v velikem strahu zatekle v gostilno na Obrežij i in se niso upale na cesto, dokler se ni popolnoma zdanilo.
Dve štafeti mladih
Dve štafeti, ki sta se na zadnjih juniorskih prvenstvenih plavalnih tekmah dobro odro-zali. Na prvi sliki je štafeta ASK Primorja (od leve na desno so Kirbos, Vilfan in Mayer), ki je preko vsega pričakovanja do-
segla v mešani štafeti 3X100 u pred Jugom prvo mesto. Seveda so ta dogodek počastili tudi novinarji s svojo navzočnostjo pri fotografiranju. Na drugi sliki so Ilirija-ni, ki so v hudi konkurenci osmih štafet dosegli pri 4X50 m drugo mesto za Jugom. Od leve na desno so: Ziherl, šerbec, Fuchs in Lenarčič
V Logarski dolini in tam okrog
Solčava, 6. avgusta.
Bolj kakor drugod čutimo pri na6 svetovno krizo. Čudno ni. Lesna trgovina je v popolnem zastoju, enako nam je našo živino nemogoče spraviti v denar. In le ti dve panogi sta bili vir dohodkov tukajšnjih prebivalcev. Lesna trgovina ni dona-šala le kmetu dohodkov, temveč je bila vir zaslužka kočarju in delavcu-siromaku. Slednja dva sta 6i s sekanjem, ohtesava-njem in p lavi jen jem lesa trdo služiti a vsakdanji kruh. Osobito plavljenje lesa ni igrača. Plavi se zgodaj pomladi, ali pa v pozni jeseni, ko je naša Savinja ledeno mrzla. Ubogi plavci so po cele dneve in največkrat do pasu v vodi in ni dvoma, da bi mestnim mehkužnežem že ob pogledu na nje zešklepetali zobje. Toda naši možije in fantje so že od mladega vajeni broditi po mrzli Savinji. Hudo in trdo je to delo, a še hujše je sedaj, ko jim je tutdi ta zaslužek skoro popolnoma odpadel.
Proti severu, na obronkih Mrzfle gore in Olševe nas objema državna meja proti avstrijski republiki in ta preprečuje — nekdaj tako cvetočo — trgovino z živino. Naše govedo, posebno pa ovce, so bile znane v Tirolah, v Švici in na južnonemškib
ravninah. Tako čutijo pomanjkanje že tudi naši najboljši kmetje, bedo v pravem pomenu besede pa trpi kočar in delavec-»holcer«. Kaj koristi lep gozd ali poln hlev najlepše govedi ali drobnjadi, ko pa ne gre ne eno, ne drugo v denar.
Ves up našega ljudstva je sedaj osredotočen v tujski promet. Prepričani smo bili, da se bo v letošnji pomladi pričelo z gradnjo alpske ceste iz Luč, ob potoku Lučni-ce, mimo kmeta Raka čez sedlo Volovljek na Črno in v Kamnik, to tembolj, ker smo citati, da je ta cesta ranžirala na prvem mestu v letošnjem banskem proračunu. Da se z gradinjo te prepotrebne ceste letos še
pote«
ni pričelo, ne more biiti vzrok drugje, kakor v splošni gospodarski krizi. Vsekakor pa bi bilo umestno, da bi banska uprava kljub vsemu ravno to vprašanje načela. Ne smelo bi 6e nikakor trpeti, da bi ta od sveta tako odidaiSjeni, a vendar najlepši kraj naše zemlje, bil izročen propasti. Z gradnjo ceste bi se ne le omilila kriza z zaposlen jem domačinov, temveč bi sg. odprl svetu, v prvi vrsti pa beli Ljubljani, zgornji savinjski kot. Ljudstivo bi se potem lahko posvetilo pospeševanju tujskega prometa. Gotovo je, da bi se s to cesro usmerilo mnogo ljubljanskih in drugih izletnikov na idilično sedlo Volovtljek (visoko 1100 m), v prekrasno dolinico Lučni-ce, v Luče in Solčavo in nato v res čudovito lepo Logarsiko dolino.
Krajevni Sinitelji se z vsemi sillaroi trudijo, da nudijo tujcu udobnosti, ki jih je pri sedanjih prilikah sploh mogoče nuditi. Vse to pa ne izda mnogo, dokler tudi kraji ob zgornjem teiku Savinje ne dobe električne razsvetljave. Kaj vse se del« z velenjskim daljnovodom! Na kraje ob zgornji Savinji, ki so vendar v neposredni bližani Velenja, se pa popolnoma pozabi ja. Osobito kraj Luče, ta lepa gorska vasi«, bi je kakor ustvarjena, dia postane naše najlepše gorsko letovišče, pogreša v peri
vrsti elektrike. Domačini te vasice so sicer marljivi in po svojih močeh olepšuje-jo svoj kraj, da bi nudil letoviščarjem udoben oddih, manjka jim pa poleg elektrike tudi vodovod. Lučani bi si zgradili pred par leti že lastno električno centralo; ker pa je bilo rečeno, da se bo tudi Gornjesa-vinjska dolina zvezala z velenjskim daljnovodom, so načrt opustili.
Enako tekmujemo tudi v Logarski dolini, kdo bo tujcu boljše postregel, kdo mu nudili večjo udobnost. Vsekakor prednjači v tem stremljenju domača korenina — stari Logar. Njegova hiša je znana daleč okoli; gostu se v njegovi hiši nudi, kar le mogoče. Stari Logar je kmalu uvidel, da
Pozimi
je popotnik ali letoviščar zadovoljen le takrat, ako mu da bivališče res udobnost, zato je v pretekli zimi šel temeljito na delo. Zgradil si je z velikimi stroški lastno električno nepravo. Kljub bolehanju mu je delo uspelo in letos je njegov dom v zadovoljstvo letoviščarjev, njega samega in njegove pridne druži.ce — logarske ma^re — lepo razsvetljen. Da sta očka in mernika v resnici zadovoljna, nam dokaziujota sliki; prva kaže oba Logu rja v zimski, druga pa v letni izdaji. Na drugii ju vidimo tako rekoč prelevljena in v veselem pričakovanju vsakoletnih letoviščarjev.
Svetujemo IjubljanskVn in drugim turistom, ki peš preremajo rajsko lepo Logarsko dolino, al'i pa izletnikom, ki se pripeljejo k nam z novcuvipelcanimi. nam prav dobrodošlimi ljubljanskimi avtobusi, da sv ogledajo poleg ravnokar dograjenega Planinskega doma in Plečnikovega hotda tudi logarsko domačijo. Prepričali se bodo. kaj more ustvariti pridnost in vntrajnost kmečkega očanca. Namestu. da puščate denar v tujih dragih letoviščih, pomaga ite raje nam z izleti v najlepši kot slovenske zemllje. Društvo »Putnik« vam nudi priliko, da v enem dnevu in za mai denar z n(jenimd avtobusi pribitite k nam in dalje k slami Rinka in na OkrešeJj.
Iz Trbovelf
t— Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah. Preteklo šolsko leto rudarske nadaljevalne šole, ki je 27. po številu, je preživela šola v znamenju splošne gospodarske krize, vendar se je vpisalo v šolo 50 mladealčev, odnosno mož, ki j:ih je vodstvo na to po izobrazb i porazdelilo v L, odnosno II. letniik. Sprejeli so v šolo le take, ki so dopolnili že 16 let. Najmlajši priglašene« je bil star 17, najstarejši .pa 35 let. Omahljivcev je bilo do konca leta dvanajst. Dva sta odšla k vojakom, 4. pa so se izselili. Do konca leta je tako ostalo 32 gojencev. Od teh je po konferenčnem sklepu klaslfic-iranih v L letniku 10, v II. pa 16. Zaradi nerednega posečanja se jih šest ni klasificiralo. Vsi klasificiram so dovršili! pouk s prav dobrim in z zadostnim uspehom. Poučevali so se vsi predmeti, ki jih določa odobreni! učni načrt, le v £1. letniku se je predavalo po eno uro na teden državozmanstvo namesto lepo-ipisja. O državoznanstvu je predaval gosp. upravitelj sam, drugo svojo tedensko uro pa je odstopul učitelju g. Slokanu, ki je bil pred 14 leti sam eden najmarAjivejših gojencev te šole. Glede na svoječasni sklep odbora se je odločil učiteljski zbor nuditi marljivim gojencem možnost, spoznati! lepoto naše domovine. Priredil se je s šolo poučni izlet na našo divno Gorenjsko. Da bo lahko obstajala rudarska nadaljevalna šola še nadalje, prosita šolski odbor in učitelj stvo. da ji ohranijo vse korporaoije, ki so šolo gmotno podpirale, še nadalje naklonjenost.
t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20. dvojni program: »Noč strasti« tn »Princ Ahmed«. Ob 14. bo mladinska predstava »Tisoč in ena noč«.
Iz Slovenfgradca
sg_ Elektrifikacija tukajšnjega kolodvora bi bila že res skrajno potrebna, ker na tujca slabo brleče petrolejke pač ne napravijo dobrega utiša.
sg_ Neznano kam je izginil tukajšnji
gostilničar in posestnik g. Ivan Debelak, ki je brez noge, velike .postave in bolje oblečen. Obstaja bojazen, da je napravil samomor zaradi neozdravljive bolezni.
Iz Ptufa
j_ Ožbaltov kramarski in živinski sejem je bil letos v Ptuju 5. t. m. razmerno dobro obiskan. Delale so se kupčije, vendar pa ne v toliki meri kakor druda leta. Najbolje se je odrezala policija, ki je izsledila kar pet žeparjev. Trije od njih so bili prav pri delu zaloteni. Dva kmeta so žeparji okradli za 1200 Din.
BLEJSKA DOBRAVA. Sokol priredi danes javni telovadni nastop s sodelovanjem sosednih društev na letnem telovadišču. To zemljišče je dala društvu Kranjska industrijska družba na razpolago in gre družbi za to naklonjenost najiskrenejša zahvala-Članstvo je s kulukom to zemljišče ogradilo, postavilo potrebne paviljone in s planiranjem ustvarilo lepo letno telovadišče. Vsem članom in prijateljem Sokola, ki so pomagali, da se je telovadišče tako okusno izdelalo, lepa zahvala. Na javni telovadni nastop vabljeni vsi!
JE ŽICA. Pred 30 leti se je ustanovilo na Ježici Prostovoljno gasilno društvo, ki je eno najmarljivejših društev v ljubljanski okolici. V tem času si je sezidalo svoj dom, opremilo ga z vsem potrebnim ter ima poleg ostalega gasilnega orodja tudi svojo motorno brizgalno. V spomin na svoj 301et-ri obstanek obhaja to društvo v nedeljo 7-avgusta t. L tridesetletnico, spojeno z delnim župnim zletom. Ob 8. zjutraj je maša za umrle člane, popoldne ob pol 14. pa slav-nost pred gasilnim domom z govori in razdelitvijo diplom zaslužnim članom, nakar se vrši sprevod po vasi in na 6enčnat vrt društvene častne članice ge. Marjete Vilfanove. Pri prireditvi sodeluje žeiezničarsKa godba »Slogam.
POLšNIK. Pred nekaj dnevi se je vršil pri nas sestanek za ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva, pravila so že odobrena in se bo 14. t. m. vršil ustanovni občni zjjor, združen z ustanovno vrtno prireditvijo na vrtu gostilničarja g. Tineta Boriška. Ob 8. bo občni zbor, ob pol 10. sprejem gostov, ob 10. skupna udeležitev sv. maše na prostem, po maši pa prosta zabava. Na to ustanovno prireditev se vabijo vsa okoliška društva, kakor tudi ostalo občinstvo. Polšnik se ponaša s svojo planinsko, lepoto in se priporoča vsem, da nas poselijo na ta dan, ko bodo na prireditvi postreženi z dobro ki ceneno kapljico in z dobrimi jestvinami. Za ugodno železniško zvezo je. že preskrbljeno. Iz Ljubljane se odpeljete ob 5.20 ali ob 7.18 do Save, oci tam pa j& dve uri hoda po krasni hriboviti cesti do Polšnika, kjer se lahko zabavate na prireditvi do 18. ter se vrnete ob 21.03 iz Save z vlakom v Ljubljano. Dobiček lepe prireditve je namenjen samo nakunu gasilskega orodja.
RAKEK. 1. L m. je odšel z Rakeka g. Anton Petrovič, šef tukajšnje postaje, ki je bil premeščen k dtirekcij-i v Ljubljano. G. Petrovič je prišel pred 7 leti na Rakek iz Dravograda. To je bilo v času, ko je bil promet na višku. S temeljitim strokovnim znanjem je v kratkem času premostil in odstranil vse glavne ovire, tako da se je ves promet lahko gladko vršil. V službi je bil sicer strog in natančen, toda vedno pravičen. Visoko so ga spoštovali vsi. ki so mu bili podrejeni. Za svoje izredne zasluge je bil odlikovan z redom 6v. Save. Pa tudi v privatnem življenju je bil g. Petrovič vedno mož dela. Udejstvoval se je predvsem pri Sokolu. Vsa leta svojega bivanja na Rakeku je bil v odboru, in sicer skoro ves čas kot starosta aH pods-tarosta. Sodeloval je nadalje v šolskem odseku iin v odseku za pobijanje draginje. Bil je pa tudi član vseh ostalih narodnih in naprednih društev in organizacij. Ko<t prvi železničar se je ob ustanovitvi vpisal v novo državno stranko JRKD. Z njegovim odhodom nastalo vrael ne bo mogoče tako kmalu nadomestiti. Na novem mestu mu želimo vso srečo! SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Pri gTaid-Zadružnega doma zaključujejo obrtniki svoja dela Otvoritev bo 14. t. m Pokroviteljstvo nad proslavo je izvolil prevzeti ban g. dr. Marušič. Ker bosta z domom otvorjena tudi sokolska telovadnica in letno telovadišče. bo zdrutžen z otvoritvijo zlet savinjskega sokolskepa okrožja. Sodelovala bo priznana rudniška godba vz Trbovelj pod vodstvom kapel-nika g. Huda-rina. Polovična vožnja po železnici je zaprošena, Če so bile že dosedanje naše pri-
5— Okradla sa Je. Stara ptičica š. M. iz Ptuja je 4. t. m. ves dan popivala, dokler ni vjela nekega trgovca iz Ljubljane, ki je prišel na sejem. Zvabila ga je v svoje mreže, ko je videla, da ga ima mož že precej pod klobukom. Ko je trgovec utrujen zaspal, je segla v hlačni žep in mu izmaknila 120 Din. Naslednjega dne je trgovec prijavil dogodek na policiji. Stražnik g. Pestotnik je šel takoj na delo in ptičko izsledil v neki gostilni, ženska je notorična pijanka in sama priznava, da je podvržena pijančevanju, dočim tatvino denarja zanika in pravi, da ji je trgovec prostovoljno dal 10 Dim. Oddana je bila v sodne zapore.
Iz Prekmurfa
pm— Vodna zadruga v Dolnji Lendavi.
V Vodni zadrugi so včlanjene vse občin«, ki po njih ozemlju teče potok Ledava, kakor tudi obe veleposestvi. beltinsko in lendavsko. Komisija ima sedaj komisarijat, ki mu je dodeljen sosvet Njena naloga je, da uredi strugo potoka, ki s svojimi poplavami napravlja veliko škodo. Strugo potoka Le-dave je treba razširiti in poglobiti zlasti v spodnjem delu proti izlivu v Muro. V prejšnjih letih so se vršila dela na ureditvi struge, sedaj pa delo počiva. Delovanfe Vodne zadruge zadeva velik del dolnjelen-davskega sreza, in sicer okrog 20 občin, ki so vse izrazile željo, da bi se komisarijat odpravil in da bi se dala včlanjenim občinam možnost izvolitve zadružnega odbora. Najbolj teži občine dejstvo, da gre velik del proračuna za osebne izdatke, dočim tehnično delo počiva. Ta nejevolja je nrišla ponovno do izraza. Tako je bila na ustanovni skupščini sreske organizacije .JRKD v Dolnji Lendavi sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se nemudno ukine komisarijat in da se dovolijo volitve- Doba komisarijata je sicer potekla, vendar pa je bil ta podaljšan še za dve leti. V tem ozira je storil potrebno tudi poslanec g. Haj-diniak. Naposled se je zahtevalo, če že mora biti komisarijat, naj se postavi za komisarja kaka oseba iz Dolnje Lendave, ki pozna razmere. Borba se je vodila precej odločno in so se nekatere občine pritožile celo na državni svet Nevarnost, da bi prišla uprava v tuje roke, ne obstoja. Kakor smo zvedeli, je razrešen dosedanji komisar g. inž. Mursa, vendar pa je novi komisar iz Belovara. Taka rešitev te pereče zadeve ne more zadovoljiti članstva. Zainteresirane občine stoje na stališču, naj se pri zadrugi upostavi samouprava, ki naj izvede finančno sanacijo zadruge. Vodstvo naj začne delo, ki ga naj opravljajo ljudje namesto denarnih prispevkov, na kar so že vsi pristali. Prosimo, naj bo komisarijat le začasen in naj se da občinam prilika, da si izvolijo redno upravo.
reditve na dobrem g1!asu, bo ktcušnja vsekakor na višku. Zato pridite!
Š.MARJETA PRI RIMSKIH TOPOCAH. Tik ob šoild, kjer se nahaja ozka in zelo vijugasta bano vinska cesta, je v nedeljo pridrvel avto iz Laškega, z Zidanega mosta pa je prilbrzelo motorno kolo. Obe vozili hi treščili drugo v drugo, da ni na vso sreoo neki gost ustavili avto z mahanjem rok, medtem ko je zdirjak> motorno kolo dailje v Laško. Cestni odbor v Laškem se niujmo pposi, da zravna te kraiti&e & nevarne tri vi juge.
VIŠNJA GORA. Te dni je predela višnje-gorska občina dopis od uprave velepose-stva kneza Auersperga v Soteski, ki pa ima tudi v Višnji gori in njeni neposredni okolici večji gozdni in .poljski kompleks, da nudi občinam Višnji gori, Dodnemu dolu in Dragi od tukajšnjiih svojih 115 ha 75 ha zemljišča brezplačno na razpolago. Imenovane občine se morajo samo Izjaviti, da so s j>redlogom zadovoljne im da odobravajo v gotovih točkah način razdelitve, kakor ga je zamislila gozdna upraiva v Soteski. V torek 2. L m. se de dogodila v vasi Zg. Brezovu velika nesreča Nedoletn-i otrok posestnika Egidija Volka je po nesrečnem naključju prišel pod voz nekega vaščana. Kolo je šlo otroku preko glave in mu prizadejalo tako občutne poškodbe, da je malo n-ade da ostane pri življenju. Odpeljali so ga še isti dan z avtom v ljubljansko bolmloo. — Na lastni rizi.ko je povabil za 3. t m. tukajšnji trgovec g. Omahen Mihael od ljubljanskega higijenskega zavoda in žen erj a, ki naj bi v neposredni bližini njegove hiše pregledal in ocenil teren za kopališče. Ocena baje ni bila povoljna. Podjetni g. Omahen pa misli kljub temu, da je možno izvesti načrt. Kot član tuj-skoprometnega društva i,n njegov odbornik je vprašanje sprožil pri odborovi seji. Kaže pa, da so ostali odborniki -tako omahljivi, da najbrže ne bodo za sedaj še za izvedbo zamišljenesra trajekta na tem kra--ju. Za Višnjane bi bilo kopališče v taki bližini kakor nalašč, upoštevati pa je treba dejstvo, da je zemljišče na tem kraju zelo močvirno in voda jako malenkostnega padca. V resmici idealno konališče je možno le na vzhodni strani Višnje gore pred Starim trgom.
VRANSKO. Gasilno društvo priredi da-mes ob ,pol 15. pred gasilskim domom veliko javno tombolo. Dobitki so izredno lepi (nad 300). Med tombolami bo tisočak v gotovini!, gramofon, sladkor, moka, drva m drugo. Ker je čisti dobiček namenjen nabavi novega gasilnega orodja ln je ta prireditev v telošnjem letu edina na prostem, je pričakovati precejšnje udeležbe. _ Olepševalni! odsek trške občine je prenovil stare kopališčne prostore tako, da se nudi Vranščanom tn letoviščarjem udobna kopel v bistri Bolskl. _ V noči od torka na sredo je bil poizkušen vlom v trgovino g. Goloba. Napadalce pa je na klice trgovskih uslužbenk pregnal občinski redar z dvema moškima. — Začasni vodja okrajnega sodišča sodnik g. Karel Potrato je nastopili v sredo tritedenski dopust in ga v tem času nadomešča sodnik g. dr. Mak iz Celja. — Ugodno vreme zadnjih 14 dni je razvoj hmeljske rastline pospešilo tako. da se bo v tukajšnji okolici .pričelo 1«. t. m. splošno obiranje hmelja.
VRANSKO. Naše Prostovoljno gasilsko društvo priredi danes ob pol 3. popoldne pred svojim domom veliko javno tombolo. Dobitki, ki jih je nad 300, so izredno lepi. Tako je med njimi tisočak v gotovini, potem gramofon, sladkor, moka, drva in _ še marsikaj koristnega in dobrodošlega. Čisti dobiček je namenjen nabavi novega gasilskega orodja in ker je to letos edina večja prireditev na prostem, se pričakuje tudi iz okolice mnogoštevilna udeležba. Olepševalni odsek trške občine je prenovil stare kopališke prostore in se nudi tako domačinom m letoviščarjem udobna naravna kopel v bistrem potoku Belake. Od torka na
sredo je bil poizkušen vlom t trgovino gospoda Goloba, vlomilci pa so bili prepode-ni. — Začasni vodja okrajnega sodišča, sodnik g. Karel Potrato je nastopil svoj dopust in ga nadomestuje sodnik g. dr.
Poletno vrvenje na
Koprivnik, 5. avgusta.
Mnogo se piše v novinah o naših gorenjskih letoviščih, predvsem o Bledu, Bohinju, Kranijski gori in Mojstrani, zelo malo, ali nič pa č!tamo iz ostalih krajev, ki so z Bledom, Bohinjem im Mojstrano v posredni zvezi. Radi priznavamo prvenstvo med letovišči našemu divnemu Bledu, ki nudi res luksus, udobnost in zabavo, precej drugačno življenje pa je v Kranjski gori, Mojstrani im Bohinju, kamor vlečejo tujce v prvi vrsti zdravo gorsko podnebje in romantična pogorja z divjimi soteskami, kjer najdejo sveži zrak in mir. Neposredno zvezo med Bledom in Bohinjem tvori visoka gorska planota Pokljuka, v katere predgorju ležita idilični planinski vasici Koprirvmik in Gorjuša, s krasnimi in prostranimi! senožetmi in neprodirnimi gozdovi, ki segajo v osrčje triglavskega pogorij a.
Izstopiš na postaji Nomnju, zadnji pred Bohinjsko Bistrico. Hodiš kako poldrugo uro ,po precej dobro urejenih potih, nakar se pred teboj odpre velika planinska ravan. ob katere robovih se skrivajo številne hiše, ki tvorijo idilično planinsko vas Ko,privnik. Kamor pogledaš, povsod vidiš, da je zadnji košček zemlje skrbno obdelan. Ravnina ni naseljema, pač Da so vsi obronki gričev posejani z belimi fcmetski!-mi hišami, ki se skrivajo med holm-l in drevjem, sredi med njimi pa de lična cer-kvica, v kateri je .pred 120 leti -m a seval Valentin Vodnik.
Vsa ta prelepa vasica Je podobna ptičjemu gnezdu, katerega prej me vidiš, preden ne prideš na vrh. V .poletnih mesecih vlada v vasi sami precejšnje mrtvilo. Doma so ostale le starejše žene, ki kuhajo kosilo, krmijo živimo in belijo iplatmo, razgrnjeno skoraj pred sleherno hišo. Zato pa je mnogo več življenja na planinah, ki se daleč ma okrog razprostirajo im segajo proti triglavskemu pogorju. Tu vidiš kako marljivo kmetsko ljudstvo opravlja svoja dela Fantje im možje z zavihanimi rokavi kosijo od jutra do večera, med njimi pa
I Mak iz Celja. — Ugodno vreme v zadnjem
času je tako dobro vplivalo na hmeljske nasade, da se bo v tukajšnji okolici pričelo splošno obiranje hmelja že 16. t m.
bohinjskih planinah
so brhKa dekleta, ki grabijo seno in ga spravljajo na kupe. Tu na zelenih tratah ne slnšiš tarnanja o slabih časih, o krizi, lakoti in brezposelnosti, tu čuješ le smeh. petje in vrisk. Tu je nešteto planinskih stanov, ki predstavljajo brezkončno planinsko vas. Okoli njih so zvečer zbrani možje, fantje im dekleta, srečni in zadovoljni po izvršenem delu.
V ta planinski raj radi prihajajo leto-viščarji z Bleda in Bohinja, ki hodijo preko teh planin z Bleda v Bohinj ali obratno. Ne morejo se načuditi krasoti gorske pokrajin, ki jo tvorijo brezkončne senože-ti in ogromni smrekovi gozdovi, v katerih se lahko izgubiš, če jih nisi vajen. Krasni so ti tereni za letovanje; vse je tu: dobra voda, gorski hlad, prijetem vonj gozdov in edinstveni razgledi na Triglavsko .pogorje z Ogorelka in Grajske planine. Tu si lahko 14 dni na počitnicah, pa lahko napraviš vsak dan izlet v drugo smer, a vendar hodiš vedno skoraj le po ravnini. Tu so seveda tudi najlepši tereni za zimski šport, tu so dani najboljši pogoji za razmah našega turizma lm hotelske industrije.
Toda naš kmet je skromen. On živi v sreči in zadovoljstvu, če preživlja sebe im družino iz dneva v dan v svoji skromni vasici. Ko je izvršeno delo na planini!, se vrnejo fantje, možje in dekleta spet domov, da pospravijo poijske pridelke pod streho. Moški kosijo tu že otavo, žene in dekleta pa režejo bujno žitno klasje v snope in jih postavljajo v piramide, ki se vrste druga za drugo. Tam je spet nebroj kozolcev polnih zlatega žitnega zrna Prelep je Koprivnik s svojo pristno planinsko idilo. »Ima vse pogoje za razvoj v planinsko letovišče, k! bi vezalo Bled z Bohinjem. Zlasti leipo je tu zvečer, ko tone sonce daleč gori za Triglavskim pogorjem, fco zadoni iz cerkvice Zdrava Marija ter se (pogrezava narava v mrak in ko v tiho poletno moč zazveni na vasi pesem: >Ko-so fantje proti vasi šli..Neipozabne so take ure lepih poletnih večerov v prijazni vasici pod Triglavom
T
pridejo najbrž zagrebški kakor tudi naši dirkači z Abulnarjem vred. Nekaj posebnega bo pa za nas tudi eliminacijska ali izločevalna dirka. Tudi ta bo zelo napeta, kajti vozijo naenkrat vsi prijavljeni k tej točki in pri vsakokratnem prehodu cilja mora zadnji dirkač izpasti od skupine. To se ponavlja vse dotlej, dokler jih v skupini ostane le pet, s katerimi se na poslednjem krogu določijo mesta. Kot zadnja točka bo vožnja v parih, ki je našemu občinstvu kolikor toliko že znana. Za raz-cedrilo med odmorom pa bo imela publika priliko videti priznanega kolesarskega akrobata, ki bo na svojem posebnem ena-kolesu proizvajal nekaj propagandnih kolesarsko akrobatskih točk.
Zbirališče vseh udeležencev je ob 13.15 na Kongresnem trgu, odkoder je na čelu z godbo »Sloge« ob 13.30 odhod na dirkališče. Pričetek dirk je točno ob 14.30, ki bodo trajale približno do 18. Med odmorom bo izgrala godba »Sloge«. Po končani dirki t. j. ob 20.30 je razdelitev nagrad zmagovalcem na družabnem večeru na vrtu restavracije »Štepic« v Šiški.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 15.15 naj pridejo n- igrišče reditelji: Baučič, Faks. Sketelj im., Glinšek, Glavnik, Erbežnik. Blagajna: gg. Drufov-ka, Zaje. Istočasno morajo biti zaradi pred-tekme v garderobi: Baum I in II, Bizjak, Usek, Šinkovec, Strnad, Caleari. Golob; Peterlin, Trček, Petrič I in II. Prvo moštvo ob 17. v garderobi.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes ob 10. dopoldne naj sigurno pridejo na igrišče igrači: Malič, Berglez. čenač, Pogačnik, Ice, Lah, švetic, Doberiet, Pfeifer, Varšek.
ŽSK Hermes. Danes ob 10.30 trening tekma s I. moštvom Ilirije na igrišču Ilirije. Določeni igrači naj bodo točno ob 10. v garderobi Ilirije.
Ameriška Slovenka sodeluje na olimpi-jadi. Ameriški listi poročajo iz Chisholma. Minmesota, da je tamkajšnja 15-letna slovenska deklica Ana Govednik, ki je izvrstna nlavalka. bila pri izbirnih tekmah za ameriško oiliirnipijsko moštvo v Ne"wyorku izbrana za predstavnico Zedinjenih držav pri plavalnih tekmah na olimpijadi v Los Angelesu, in sicer predvsem na progi 200 metrov. Želeti bi bilo. da bi vsaj ta naša posredna predstavnica častno zastopala Slovence v boju narodov. ———————i———p-— ,
Šahovski turnir na prostem na Galerijah kraljeviča Andreja
Šahovski turnirji se prirejajo že običajno v večjih letoviških krajih, saj je to gotovo primerno načelu: utile ram dulce, združiti koristno s sladkim. Vendar so ti turnirji navadno v več ali manj zaprtih dvoranah. In rekli so: zakaj naj bi gornjega ruačela ne razširili še bolj in šli na prosto? Prav tako so si zamislili jeseniški delavci in šahovski odsek jeseniške »Svobode« vabi s tem vse šahiste iz naše in sosednih banovin ter vse šahovske klube, da se udeleže v nedeljo 14. tn v ponedeljek 15. t. m. po njem organiziranega prvega šahovskega turnirja na prostem: v enem naj-kraSnejših, pa žal še premalo znanem predelu Slovenije: Na Galerijah kraljeviča Andreja ob Pokljuški luknji nad Bledom,
Turnir, na katerega še enkrat vabimo vse šahiste in šahovske klube ter odseke, se prične v nedeljo dne 14. L m. ob 10. dop. po prihodu jutranjega izletniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.10 zjutraj in prihaja na postajo Podhom ob 7.42 zjutraj. S postaje Podhom skupen odhod do ene ure oddaljenih galerij. Vožnja polovična.
Turnir vodi g. Perko Vencelj od šaho^. skega odseka »Svobode« in igra se po izločilnem sistemu. Končni zmagovalec dobi krasen pokal s primernim napisom v trajno las*
Prijavnimi znaša za člane zveze »Svoboda« za Jugoslavijo 10 Din. za ostale udeležence pa 20 Din in jih je treba poslati na poštnohranilnični račun Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico na Jesenicah št. 11.950. Prijave naj se pošljejo pa na naslov g. Ivana Žena, šahovski odsek »Svobode« podružnica Jesenice.
Ker je pričakovati velike udeležbe, prosimo, da šahisti po možnosti prineso s seboj šahovnice in naj to sporooe odseku y prijavi.
V primeru slabega vremena se bo vršil turnir v restavraciji Vintgar v Vintgarju. Za hrano bo preskrbljeno. Lahko se preskrbi tudi prenočišče, kar naj se pravočasno javi, — Šahovski odsek »Svobode«
Žalostne posledice neurja na Dolenjskem
Novo mesto, 6. avgusta
O neurju s točo, ki je povzročilo v četrtek veliko škodo na posevkih v občini Poljane, je »Jutro« že poročalo. Prejeli pa smo danes o tej elementarni nesreči še druge podrobne informacije. Skoda, ki jo je napravila toča v tej občini na pridelkih, je sila velika. Zlasti 20 prizadeti kmetovalci iz vasi Riglja, ki so prišli ob ves svoj letošnji pridelek. V tem kraju se bavijo kmetovalci tudi z vinogradništvom, ki pa je sedaj uničeno. Ledenega zrnja je bilo po njivah in vinogradih še v poznih popoldanskih urah na vozove. Ze doslej je ugotovljeno, da je toča uničila 80% vseh pridelkov.
Nekateri posestniki so pričeli posamezne parcele čistiti, da jih preorjejo in na njih posejejo pozne jesenske pridelke. Slika, ki se nudi potniku v teh krajih na polju, je v resnici žalostna. Posestnik Rtu dolf Zamida v Podstenieah, ki mu je stre. Ia užgala pod in kaščo, trpi 55.000 Din škode. Zgorelo mu je razen obeh gospodarskih objektov 30.000 kg sena, 3 težki vozovi, dvoje sank, dva para konjskih komatov, več gospodarskega orodja, nekaj žita in razne druge malenkosti. Tudi v kozolec-dvojnik, ki stoji v bližini šmihel-skega pokopališča, last posestnika in trgovca Frana Pleška, je pri zadnjem neur-< ju udarila strela. Pri vsem pa je bila sreča v tem, da je dan prej posestnik iz ko. zOlca odstramil več voz žitnega klasja. Strela je kozolec samo razbila, ni ga pa užgala. Škode je oksog 3000 Din,
Iz življenja na deželi
SPOR
Danes Primorje: Maribor
Tako se glasi kratko geslo današnje popoldanske tekme. Ali naj še posebej poudarimo, da gre za državno prvenstvo?
Morda pa bo vendarle imel prav tisti, ki bo videl v tej tekmi dva močna slovenska kluba v borbi za lokalni prestiž in za nekakšno pravo prvenstveno lestvico slovenskega nogometa.
Po našem mnenju gre danes res za prvenstveno afirmacijo v slovenskem nogometu.
Maribor je dokaj upravičeno zadnja leta aspiriral na naslov domačega nogometnega prvaka. Najmanj pa je nenehoma tr-
1 dol to, da trm gre mesto takoj za Ilirijo ia da je Primorje šele tretji klub Slovenije.
Primorje je drugega mnenja. Odločitev bo padla danes popoldne. Eno je gotovo: To bo napeta, elansko zaigrana borba. Sodil bo g. Joksimovič iz Beograda. Beograjski sodnik bo jamčil za objektivni potek 4n premagancu se ne bo treba tožiti nad pristranostjo sodnika.
V predtekmi ob 15.45 nastopi mlado, sedaj prvorazredno moštvo Korotana proti rezervi Primorja. Začetek glavne tekme bo ob 17-30 na igrišču Primorja, ob Dunajski cesti.
Predlog ŽSK Hermesa za bodoče podsavezno nogometno tekmovanje
ŽSK Hermes je stavil za nedeljsko redno glavno skupščino LNP .samostojen predlog k spremembi sedanjega načina prvenstvenega tekmovanja. Kakor poudarja že v samem predlogu, naslanja predlagatelj svoj načrt na to, da bodo predvsem ljubljanski klubi finančno in športno zopet pridobili, a ostalim klubom, da se nudi možnost vstopa v višji razred.
Načrt predvideva: L ljubljanski in I. štajerski razred. V ljubljanskem: ASK Primorje, SK Ilirijo, SK Svobodo, SK Slo-vama, ŽSK Hermesa ter zmagovalca iz kvalifikacijskih tekem med Grafiko, Jadranom in Korotanom V štajerskem L razredu: ISSK Maribor, SK Železničar, SK Rapid, CSK (čakovec), Atletik SK, SK Celje. Ostali klubi so razdeljeni po okrajih v H. razred kot sledi: mariborski (štajerski) Svoboda, Mura, PSŠK (čako-vec) ter novoprijavljene klube v tem okrožju; celjski: SK Olimp, SK šoštanj ter prijavljena kluba SK Jugoslavija in SK Laško. Trboveljsko okrožje ostane po kitu bih isto kot doslej (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje). V ljubljanskem IL razredu bi bili: prva dva kluba, ki izpadeta iz kvalifikacijskih tekem za obstoj v I. razredu med klubi Grafiko, Jadranom in Korotanom, potem NSK Sparta, SK Reka, SK Svoboda Vič, SK Svoboda Zalog. Kranjska provinca bi se delila v cono A in cono B: V A coni bi bili SK Bratstvo, SK Koro-tan Kranj, SK Disk, SK Domžale, v coni B: SK Javornik in SK Elan. Prvaka obeh con igrata kvalifikacijski tekmi, zmagovalec istotako s prvakom ljubljanskega IL razreda za vstop v I. ljubljanski razred. Taki tekmi igrata tudi zmagovalca trboveljskega okrožja in celjskega, a zmagovalec iz teh tekem igra zopet dve kvalifl-fikacijski tekmi s prvakom mariborskega okrožja za vstop v I. štajerski razred. Izpad iz višjih v nižji razred (iz T. v II.) je avtomatičen v smislu pravil JNS.
Kakor smo doznali postojita poleg Her. mesovega predloga še dva. in sicer ljubljanske Svobode in mariborskih klubov. V bistvu sta si oba enaka, no razlika je -v tem da je iz športnega stališča oni mariborskih klubov bolj pravičen od Svobodi-nega, kateri poslednje predvideva za vstop v podsavezno ligo kvalifikacijski tekmi med JI. mariborskim in ČSK. čeprav je n. pr. dosegel n. mariborski klub boljši pla-cement v prvenstvu kot Svoboda in prvak Celja, zato oddaja ta predlog Svobode ego i stičen vtis. N. pr.: SK železničar ie dosegel v podsaveznem prvenstvu boljše mesto kot Svoboda in celjski Atletiki. Na kak način pride železničar do tega, da mora igrati kvalifikacijsko tekmo s Ca-kovcem? Zakaj ne igrata te tekmi Svoboda aK pa Atletiki, ki sta po položaju v prv. tabeli slabša od železničarja?
Brezdvomno je rešitev prvenstvenega tekmovanja težka zadeva, ki v ostalem najhuje prizadene ljubljanske klube z izjemo prvih klubov. Provincijski klubi in klubi v Celju in Mariboru niso toliko Prizadeti. Vse to upoštevajoč, je skušal Hermes najti rešitev s svojim načelom. Na drugi strani je tucH res, kar se povdarja, da pomeni načrt Hermesa korak nazaj, vendar vsebuje vsaj stremljenje, da se skuša zadovoljiti večino klubov.
ŽeHmo, <$a bi današnja skupščina mogla najti rešitev, ki bi vsaj deloma zadovoljila klube in pripomogla do večjega napredka našega nogometnega športa. — uk.
Nekaj o programu Hermesovih kolesarskih dirk
Na novem Hermesovem dirkališču 14. t. m.
Program te pomembne športne Javnosti ob priliki otvoritve novega motokole-sarskega dirkališča na športnem prqptoru ŽSK Hermesa je zelo obširen in je v njem nekaj v Ljubljani še neizvajamih točk. Da pa se bodo tudi brezhibno izvajale, nam jamči nalašč v take namene izpeljana ddrkališčna proga, ki se začne v začetku obeh zavojev na zunaj dvigati, h koncu istih pa spet padati Tak položaj proge omogoča namreč vozaču, da lahko na vsem krogu razvije najvišjo brzino, kolikor jo je zmožen, ne da bd isto pri vhodu v zavoj količkaj zadrževal. Taka brzina pride v poštev zlasti ob koncu vsake programske točke, kjer dirkači na zadnjem zavoju napnejo vse r azpoložljive sile, da si na ciljski črti priborijo prva mesta. Finalno ali končno dirkačevo brzino imenujemo pri nas »spurt« ali »sprint« ali pa tudi »fi-nish«. Seveda so spurta mogoči tudi v sredini izvajane točke, kar pa je odvisno le od korajže in sigurnosti konkurenta. Zgodi se večkrat, da med točko izvršeni spurti nimajo uspeha, ker, čeprav se je dirkaču posrečilo odtrgati se od skupine nekoliko metrov, ga ta že na istem krogu spet ujame, kajti spurtni napor vozača tako izmuči, da mora končno podleči tudi manjvrednim konkurentom.
Opisano dirkaško tehniko bomo zato lahko Videli 14. t. m. pri vseh točkah programa, kot n. pr. pri dirki juniorjev, kjer bodo nevarni Kačič, Kesiča in še zagrebški dirkači in juniorji drugih naših klubov; pri juniorskem prvenstvu Hermesa (Prodan, Kačič, Kesiči itd.). Pri vojaški dirki bomo imeli priliko videti najboljše voja-ke-kolesarje, med katerimi je tudi znani Rozman. Dalje bo dirka »starih kanonov«, ki bo tudi dirka svoje vrste, kjer pridejo v poštev bivši favoriti kot šolar, Kosmatim. Vospernik, mogoče Meniga.
Nato bo sledila najvažnejša točka: glavna dirka. To bo višek, kajti v borbi se bodo kosah sami priznani naši vozači z dru-gorodnimi, kjer bo zastopan tudi sloveči Gatternig iz Gradca, ki je skozi deset 3et neporaženi štajerski prvak na dirkališčih. Glavna dirka se bo vršila v predtekih po tri krege, polfinalih po tri kroge in končno v finalu na 25 krogov, pri čemer se bo borba izplačala, kajti za zmagovalčev trud je znani industrijec g. Fr. Batjel poklonil kot prvo nagrado krasno dirkalno kolo, katerega zmagovalec takoj dobi v roke. Sledi dirka nogometašev, kjer bodo tudi žogobrci pokazali svoje zmožnosti na jeklenem konju. Da ne bo ozračje popolno, ma čisto, bodo preskrbeli konkurenti s pomožnimi motorji. Prav zanimiva bo tudi zasledovalna dirka, pri kateri bomo opazovali, kako posamezne skupine lahko vozijo, kajti zaradi zasledovanja bodo te morale voziti aelo hitro, če bodo hotele druga drugI konkurirati. Pri cKriri z motornim vodstvom bo dana prilika videti, s kakšno vztrajnostjo lahko kolesar razpolaga, kajti v veliki brzini tik za motocSklom vozeč mora kolesar biti prav dober. V poštev
Kraljestvo mode
Taborenje na prostem
Silnejša kot kdaj poprej je pri nas izmučenih meščanih, ki prebijemo večji del svojega življenja v slabem zraku in nestrpni naglici, letos želja po zraku, prostosti in počitku. Težavne gospodarske razmere namreč povzročajo, da nam še hitreje kakor druga leta odpovedo živci in nam je vsakršen oddih izven mesta pravo odrešenje.
Mnogi se ob tem času najraje podajo v kako prijetno letovišče, drugim pa še tam ni dovolj prostosti. Niso jim všeč redni obedi ne neprestano preoblačenje. Ti ljudje vidijo edino me most pravega oddiha v popolni neodvisnosti od družabnega življenja, ki pa v letovišču ni mogoča.
Tako so v želji po kar najbližjem stiku z naravo ter popolni prostosti Američani prvi iznašli nov šport, ki ga nazivajo »cam-ping« in imajo s tem v mislih neprestano bivanje na prostem ter svojevoljno m neprisiljeno romanje od kraja do kraja. Seveda poznamo razne vrste »campinga«, tako v velikem ali pa bolj skromnem slogu, kar je pač stvar osebnega okusa in predvsem — denarja.
Premožni ameriški meščani si privoščijo »camping« v lepem avtomobilu, kateremu priključijo stanovanjski voz, kjer lahko spe in kuhajo in ki torej odgovarja mali wee-kendski bajtici.
(Dni pa, ki morajo življenje poceniti in nimajo tako visokih zahtev, dosežejo podoben učinek z enim ali več motornih koles, h katerim pritrdijo šotor, odeje, zložljive stole itd. V tem primeru se združi za taborenje več oseb, kar s pravilno razdelitvijo dela zelo poenostavi položaj. Seveda je mogoče poslati šotor in drage potrebščine z vlakom do primerne postaje, kjer se potrebščine naložijo na kmečki voz, ki jih odpelje do kraja, ki si ga izberemo za taborenje.
Prejšnja leta je taborenje bilo šport moške mladine, danes pa je splošna dobrina in se često dogaja, da na ta način skupina mladih deklet preživi prav lepe počitnice. Seveda nudi takšno gospodinjstvo mnogo veselja, dejstvo pa, da je človek navezan na lastno pomoč, privede lahko tudi do raznih originalnih prigod.
Velike važnosti je, da posedujemo v teh okolnostih nekaj popolnoma zanesljivih oblačil, ki se ne zmečkajo in vzdržijo tudi največje strapace. Priporočljiva je obleka iz sirovega platna, h kateri nosimo zvečer in ob hladnem vremenu progasto jopico iz toplega volnenega blaga (zadnja skica).
Jako praktično je tudi spredaj nel oliko prerezano, z gumbi zapeto športno krilo s prepasano pralno bluzo, ki ima zavihane rokave (2 skica).
Preizkušen taborilni dress je prešit, kostum iz nepremočljivega platna v zvezi z športno čepico (3 skica).
Pisana obleka iz kretona s stranskimi gubami in ozkimi volani namestu rokavov ima kaj enostavno obliko, torej jo prav lahko čistimo in je že zaradi tega primerna za taborenje (1 skica).
Razen šotora, zložljive mizice in stolov ter potrebnih odej vzamemo s seboj še urejeno jedilno košaro in gramofon, pa se počutimo tudi v največji divjini domače in udobno!
Moderno poletno ogrinjalo
je kar se da majhno, a vzbuja pozornost posebno po originalnem kroju in izdelavi, tako da predstavljajo posamezni kosi nenavadno bogastvo domišljije. Zlasti spredaj
prekrižani in zadaj zavezani plisirani kepi so jako priljubljeni (1 skica), pa tudi mali boleri s širokimi »kmečkimi« rokavi so prav originalni (2 skica). Končno imamo še mikavne male jopice z volani v obliki kepa, ki popolnoma nadomestujejo rokave (3 skica).
DOBRNA
Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! S 1. septembrom 20 - dnevno zdravljenje za pavšalno ceno
Din 1.200.—
(dovoz in odvoz z avtom, stanovanje, štirikrat dnevno hrana s kruhom, dnevno ena kopel, dve zdravniški preiskavi in takse). Prospekti na zahtevo.
MS.BAHOVEC
(planintca
* ■ •
C«S|
BAHOVEC urejuje slabo prebavo in preprečuje mnoge bolezni želodca in črev. Zavitek Din 20.— v apotekah.
__273
Umetnostna obrt v damski sobi
Ravno na toaletni mizici, ki nima več prejšnjih oblik, se kaže smisel dame za nenavadno stanovanjsko umetnost. Zato pri-
našajo razne umetnostno-obrtne delavnice številne male stvarce, ki napravijo vsaki dami mnogo veselja, n. pr. moderno punčko, katere život in roke so iz blaga, lasje pa iz volne Jako priljubljeni so tudi razni sre-čonosci, ki so navadno predimenzionirane lesene plastike, n. pr. kakor ogromna čebela na naši skici. Tudi na raznih stekle-ničicah in dozah vidimo raznobarvne, sti-lizirane slikarije, ki jim vtisnejo zanimivo, umetnostno-obrtno noto.
Zdravniška posvetovalnica
V. K. Poljfane. Lek, po katerem vprašujete, vam lahko naroči vsaka lekarna. Istotako tudi fosforovo ribje olje i zdravniškim receptom. Po navadi izvirajo pljučne krvavitve iz tuberkuloze. Pljučne krvavitve se razlikujejo od drugih (želodčnih) v tem, da je pri prvih kri penasta in svetla. Drugi vzroki pa so zelo poredki in velike izjeme. Pri razburjenosti pridejo v po-štev različna pomirjevalna 6treds<va, če je pojav psihičnega izvora, se mora uač gledati, da se odstrani vzrok! Če je v obče zdrav, so priporočljive hladne kopelji, posebno zvečer. Ce je pa stanje težko, in če vain dopuščajo sredstva, .je najbolje zdravljenje v kakem zavodu. — J. P. V. Iz vsega opisanega vidimo, da je pljučna bolezen vaše deklice precej resna, vendar pa ozdravljiva! Predvsem vam priporočamo, da poskušate potom bolniške blagajne, katere član ste, dobiti za vašega otroka brezplačno mesto v kakem zdravilišču, kjer bo pod zdravniškim nadzorstvom, kar na morju ni tako lahko izvedljivo. Do tistega časa pa naj doma uživa krepko hrano, veliko naj počiva (osobito po jedi) na svežem zraku. Sončenje je dobro, vendar pa hodit-? tudi pri tem previdni! Trganje je po vsej priliki revmatičnega izvora, zato morate posebno paziti, da se otrok ne prehladi. Obrnite pa se zopet na vašega zdravnika. Bolniška blagajna ima vsa sredstva za le-čenje na razpolago! — Amonijak. M zame z amonijakom pri čebelnem piku je dobro! Če vas piči na obrvi, morate pač paziti, da ne pride to sredstvo v oko. Očesna sluznica se namreč s tem razdraži in bi utegnilo to, če se večkrat ponovi, očesu škodovati; — Dojka. Najboljša hrana za dojenčka ]e materino mleko. Za materino mleko in njeno srce ni nadomestka! Prvi dan (24 ur p<» rojstvu) ne dajte dojenčku ničesar. Drugi dan dva obroka dojenja: zjutraj in zvečei. Tretji dan trikrat: ob 7 zjutraj, ob 2 popoldne in ob 10 zvečer. Četrti dan štirikrat: ob 7 zjutraj, ob 12 opoldne, ob 5 popoldne in ob desetih zvečer. Peti dan petkrat: ob 7 zjutraj, ob 10 in pol, od 3 in 6 popoldne in pa slednjič ob desetih zvečer- Od šestega dne naprej pa dojite vsake ti i uro. In sicer naj sesa dete v9ako dojko 5 minut. Po noči dojite tudi enkrat. Če pa dete v teii pavzah med enim dojenjem in drugim joka. dajte mu malo prekuhane sladkorna vode ali pa malo posladkanega lipovega čaja. Če se branite dete dojiti, lahko to postane za otroka usodno! V tem slučaju marate zdravnika povprašati za svet! Otroka lahko odstavite med 9 in 14 mesecem njegove starosti in to po možnosti le v zimskem času! Navadite dete že spočetka na točno prehrano in kopanje vedno ob istem
času. Vedite, da vam bo na ta način t malo dobre volje lahko vzgojiti zdravega otroka! _ Salon kozmatike. Sarajevo. Ker
dobivamo iz vaših krajev več sličnih vprašanj (glede sredstva proti komarjevemu piku) vam prav radi postrežemo v naši posvetovalnici. Naše navodilo proti tej poletni nadlegi bo gotovo dobrodošlo tudi drugim. Res je, da 90, kakor trdite sami, komarji veliki neprijatelji kože, ki pa lahko postanejo tudi nevarni s tem. ker Drenaša-jo bolezni (malarijo)! Komarjev pik zapusti dovoli vidno oteklino in neprijetno srbečico, ki lahko traja več dni. Zelo dobro sredstvo, ki prepreči komarjev ugriz* je močna raztopina etra. Z njim naj se telo dodobra natre, posebno je to priporočljivo pri kopanju ob rekah in na prostem v obče. Ako pa vas je komar že pičil, tedaj predvsem ne praskajte vbodenih mest, tei se namažite s sledečo tekočino: Mirtin«? tinkture 20 gr, formaldehida 4 gr, oetove kisline 2 gr; seveda, še enostavnejše je, ako se namažete z mentolovim špiritom. Srbečica bo pojenjala in tudi vsi sledovi pika bodo prešli. — Crikveniea. Znaki pokvarjenega želodca so: slabost, bruhanje, popoln izostanek teka, riganje, obložen jezik. Želodec je občutljiv na pritisk, včasih nastopi lahka temperatura. Predvsem ie potrebno, da eden ali dva dni popolnoma gladujete. Ako vam leži hrana v želodcu, vzemite kakošno odvajalno sredstvo. Po preteku enega do dveh dni preidite k tekoči hrani, vživajte mleko v malih porcijan in več obrokih. Če va6 pa draži k bruhanju. Jemljite koščke ledu ali pa sodavice. — Bolniški stroški. Javne bolnice imajo pravico zaračunati pristojbino za stroške zdravljenja, višino pa odredi ministrstvo, oziroma uprava banovine. Bolniške pristojbine plačajo: 1.) Bolniki sami, razen ako pristojna občina potrdi, da ne morejo plačati. 2) Bolniška blagajna in slične ustanove za svoje člane. 3.) Ministrstvo vojske za zdravljenje oficirjev, podoficirjev, — vojakov. 4.) Mini-stistvo za državne uradnike in rodbinske člane, kakor tudi za invalide in begunce. 5.) Banovina za svoj" ;;astavlj*nce. — Za-mašene lojniee (Mitesser). Napraviio se čepici na licu. na vratu, tudi na prsih, ki se dado istisniti v podobi dolgih belorumen-kastih črvičkov, sirove sestavine- Nastajanje teh pojavov 9e prepreči e tem, da ?e človek večkrat na dan opere z milom. Za-mašene lojniee je treba iztisniti. Poprej pa je dobro kožo namazati 9 sledečo raztopin*: Etra 10, špirita 40. — Ječmen. To je pojav na očesu v obliki zrna, ki se nahaja na zunanji strani trepalnice. Na notranji strani je pa trepalnica pordečena in otečena. Priporočamo vam pregled potom zdravnika. Do takrat za polagajte na oko mlačne ob-kladke. Ječmen se zelo rad ponavlja, zato ga je treba, čim se prvič pojavi, najvest-neje odstraniti.
Za zdravljenje DprtA.QprAl hemoroidov je IVCCIU-|JCI Ul
Zdravniško preiskano sredstvo. Cena 60 Din. Dobiva se v vseh lekarnah.
Odobr«x> od Min. ?uc. poA. in oa,r. tdr. S. br. 320, 27. maroa 1632.
Radio
Izvleček iz programov
Nedelja, 7. avgusta
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene
glasbe. — 10: Versko predavanje, — 10.30: šah. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila, plošče. -— 15.15: Thama: »Lokalna železnica«. — 16.45: Slovenska glasba na ploščah. — 17: Prenos finala mednarodne teniške tekme na Bledu. — 20.30: Prenos Mozartove opere »Beg iz Seraila« iz Salzburga. — 22: Cas, poročila, plošče.
Ponedeljek, 8. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 18: Magistrov šramel kvartet. — 19: San-dro Bottucelli. — 19.30: Predavanje o Poljski. — 20: Samospevi g. Lada Hribarja. — 20.30: Prenos plesne glasbe iz Rogaške Slatine. — 21.30: Plošče. — 22: Cas, poročila. — 22.15: Čajkovski: Koncert št. 1 (na ploščah).
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Plošče. — 18: Narodna glasba. — 20: Orkestralni in pevski koncert. — 22.45: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Pesmi. — 19.25: Violinski koncert. — 20.15: Prenos iz Brna. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Plošče. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 20.15: Sluhoigra. — 20.55: Orkester. — 21.30: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Lahka glasba. — 20: Rossinijeva opera »Seviljski brivec« na ploščah. — 22.15: Mešan program. — 22.55: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 16.15: Petje in klavir. — 17.10: Lahka godba orkestra. — 19.40: »Dunaj poleti«.
SANATORIJ
DR. SCARPATETTI
Wetzelsdorf bei Graz za živčne in notranje bolezni ter rekonva-lescente. Moderno urejen, s centralno kurjavo, tekočo mrzlo in toplo vodo. Zdravilišče in trebušne kopeli, diatermija itd. Ugoden kraj za odpočitek. Cena od 9 S naprej.	9423
JJLB u B n TnrvinnnnnnnpnnnmnrHmi
— 21: Orkestralna serenada dunajskih fil-harmonikov iz Salzburga. — 22.40: Lahka glasba. — BERLIN 20: Radio koledar za avgust. — 21: Prenos z Dunaja. — KO-NIGSBERG 19.25: Koncertni plesi za klavir. — 20: Kmetske pesnitve. — 21: Prenos koncerta z Dunaja. — 22.40: Lahka glasba z Dunaja. — MtlHLACKFR 19.30: Koncert orkestra mandolin. — 20: »Izlet v minule čase«. — 21: Prenos koncerta z Dunaja. — BUDIMPEŠTA 18.30: Lahka glasba. — 19.30: Plošče. — 21: Prenos koncerta z Dunaja. — Lahka glasba. — RIM 17.30: Vokalna in inst.: umentalna glasba. — 20.45: Komedija. — 21.15: Lahka glasba.
Torek, 9. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.-15: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Salonski kvintet — 19: Plošče. — 19.30: Zabavni kotiček. — 20: Esperantska ura. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 11: Radio.orkester. — 17: Plošče in lahka godba orkestra. — 20: Pesmi. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Goethe v glasbi svojih sodobnikov. — 21.30: Operetna glasba. — 22.40: Plošče. — PRAGA 19: Godba na saksofon. — 19.25: Lahka glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Prenos iz Brna. — 21.30: Violinske skladbe. — 22.20: Plošče. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 21: Veseloigra. — 22.20: Plošče. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. — 18.20- Godba za ples. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče Go. dovskega. — 15.20: Narodne pesmi. — 17: Lahka godba orkestra. — 19.40: Vojaška godba. — 21.20: Tragikomedija. — 21.45: Jazz. — BERLIN 20.30: Stari berlinski plesa. — KONIGSBERG 20.30: Prenos koncerta iz Berlina. — MUHLACKER 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Wiesbadna. — 21.30: Sluhoigra. — 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18: Orkester. — 19.45: Madžarske pesmi. — 20.45: Zabaven program. —
Iz življenja bankovcev
Iz Prage poročajo nekaj zanimivosti o življenjski dobi češkoslovaških bankovcev. Vsi bankovci ne ostanejo enako dolgo v prometu. Bankovec, ki najprej konča svojo pot v obtoku, je papirni denar za 10 Kč. Ta kroži približno sedem mesecev, potem se tako obrabi, da ni več za promet. 20kronski bankovec kroži dvakrat tako dolgo kakor lOkronski. Odlični bankovci po 100, 500, 1000 in 5000 Kč, ki jih lastniki mnogo redkeje menjujejo, pa trajajo po nekoliko let. šele ko so popolnoma obrabljeni, jih vzamejo iz prometa in zamenjajo za nove. Tako so n. pr. 1. 1931. odtegnili iz prometa na češkem 26,386.000 bankovcev po 10 Kč in 16,223.000 bankovcev po 20 Kč. Obe vrsti denarja sta predstavljali vrednost 4 milijonov kron.
Originalen slikar
Iz Budimpešte poročajo, da je umrl madžarski pok raja nar Ferdinand Katona v 68 letu svoje dobe. Bil je original, kakršnih dandanes ni več. Njegove slike so bale zelo priljubljene, zato so jih ljudje drago plačevali. Ampak Katona je bil vanje tako zaljubljen, da ni nikoli prodal nobenega originala. Rajši je napravil kopijo in prodal njo namestu originala. Tako je nagrmadil v svojem življenju silno množino lastnih del. Atelje so ločila od vnanjega sveta posebna oklopna vrata, ki so bila edina odprtina, po kateri se je dalo priti v slikarjevo zakladnico.
Višinsko zdravilišče - kopališče Klein Kirchheim na Koroškem
v višini 1100 m, z radioaktivnim vrelcem, ki je po radioaktivnosti in zdravilnih učinkih enak znanim gasteinskim vrelcem. Posebno ugodne cene pred in po glavni sezoni. Prospekte in pojasnila daje zdravilišče Ronacher. 269-a
Branko Sodnik:
Manica čaka...
'Večer je prihajal. Sama je bila na njivi in plela. Roke so jo pekle. Vse trde so bile in do komolcev razpraska-ne od osata.
Manica čaka. Neštetokrat ji uide pogled na pot proti vasi. Daleč se vije ta pot kakor bel trak na pisani preprogi. Čaka. Morda ga bo zagledala zdaj, zdaj.
Kod se le mudi tako dolgo? Zakaj ga ni, njenega Tineta. Za gotovo ji je obljubil. da pride, še preden solnce zaide. Zdaj je že davno za gorami, le še oblaki so vsi krvavi, kakor se ne bi hoteli od njega ločiti. Tineta pa še ni nikjer. Tako ga je prosila, naj pride. Pogovorila bi se sama. Na vasi se ne moreta. Ljudje so jezikavi, bog ve kaj bi spet raznesli.
Kako je bila lani srečna. Mesec dni je bila pri sorodnikih onstran meje. tri ure odtod. Tedaj je vsako noč prišel k njej. Čeprav je bila meja zastražena, da bi se komaj miš zmuznila skozi njo, je vendar našel pot do svoje Manice. Vsako noč. Tedai ni bilo nikogar. ki bi ju hotel ločiti. Ko so potelini oznanjali dan. se je šele odtrgal od nje in se vrnil čez nevarno mejo. Kako je drhtela, kako se je zanj bala. Toda vselej se je vrnil drugo noč spet k njej.
Potem se je vrnila domov, v kletko.
Pazili so nanjo. Oče Tineta ni maral. H-otel je. da bi vzela Botellija, Italijana, ki se je po vojni priselil. Bogat je bil, ta Botelli, in priliznjen. Očetu je zlezel v srce, toda ona ga ni marala. Studil se ji je zaradi vsiljivosti, ki je presedala vsem. Oče ni videl te vsiljivosti. Videl je samo denar in priliznjen obraz.
Nekoč je zvedel, da ima Tineta rada. Takrat jo je poklical in ji ukazal, naj ga pusti.
Branila se je.
»To nj ženim zate,« ji je rekel. »Berač je, še hlač si ne bi mogel sam kupiti. Botellija se primi. Za tabo gleda in pri njem se ti bo dobro godilo.«
»Njega? Nikoli!« je odvrnila.
»Pametna bodi,« je silil vanjio. »Na dom misli. Slabo nam gre. Če ne pride denar k hiši, nam bodo še dom prodali.«
»Vi bi mene prodali, da rešite dom?« mu je rekla očitaje in zajokala. Preden ji je utegnil odgovoriti, je zbežala iz izbe.
Potem je otežila, kako vsi pazijo, da se ne bi mogla s Tinetom sestajati.
■ Bolelo jo je. Trpela je. On še bolj. Vse pogosteje je začel zahajati Botelli v htišo. Oče je bil z njim prijazen. Svojega zeta je že videl v njem. Ona je bila hladna. Ogibala se ga je.
»Ne bodi taka,« ji je oravil oče.
»Pustite me!«
Snoči je prišel Tine pod njeno okno. Vso objokano je dobil. Povedala mu je, kaj se je zgodilo popokine. BoteHi je prišel. Očeta ni bilo doma. Sama je bila. Začel se je pogovarjati z njo.
Po vinu je smrdel. Silil je k njej in je nekaj klepetal o ljubezni. Rekla mu je, naj gre, toda ostal je. Se več. Nenadoma jo je zgrabil in jo poljubil. Pahnila ga je s pestjo v obraz, da se je z glavo zaletel v zid.
»To mi boš še plačala!« ji je zagrozil in šel.
Tine je molčal. Se besedo ni rekel. Poljubi! jo je, potem, čez dolgo je dejal:
»Kje bi se jutri dobila. Mamica?«
»Na mjivi bom. Do noči. Ali prideš?«
»Pridem. Še pred večerom.«
Zdaj je večer, toda njega ni. Pot izginja v mraku. Komaj jo še razloči med njivami. Tam daleč na vasi že gore ognji po ognjiščih.
»Kod le hodi?«
Podzavestno je seela roka za plevelom. Misli so druge. Pri njem, ki noče priti.
Nema bolečina h' Sftisika srce. Kar strpeti ne more. če pride zdaj njen. Kaj fi le hoče povedati? Ko rmi ie včeraj rekla, kako je bilo z Bo-tellijem, je bil tako molčeč. Grizlo ga je. Skoraj brez slovesa je šel...
Zdaj še ceste ne vidi več. Od nekod čuje pesem. Kdo poje? Tine je ta-
ko pel, toda to ni on. Njegov glas pozna. Lepši je. Ta pa je hripav, nemiren, boleč. Ali je on? Morda... Morda prihaja k njej.
Tema je. Komaj še razloči sence dreves ob robu njive. Potem vidi, da se izvija neka postaja iz njih. In glas prihaja bliže.
Kdo je? Strah jo obhaja. Sama je. nikogar ni blizu.
»Manica! Manica!«
Tine je. Zdaj ga je spoznala. »Tine! Tu sem!«
Vidi ga, kako hiti k njej.
»Komaj sem te dobil.«
Tako čuden je njegov glas.
»Kod si hodil tako dolgo, Tine.«
Tine molči. Stiska jo k sebi in poljublja.
»Manica...«
»Kaj je? Saj se ves treseš. Kaj se ti je zgodilo?«
»Manica, nikoli ne boš Boteftije-va...«
»Tvoja bom, samo tvoja...«
»Nikoli ne boš Botellijeva...«
Glas miu drhti.
»Manica ... Ubil sem ga ...«
Manica krikme.
»Tine!«
Njegove roke se je oklenejo. Stisnejo jo, da bi zavpila od bolečine.
»Manica, zbežati moram... Morda so že odkrili...«
Drhte išče njena roka njegovo.
»Tine, zakaj si to storil?«
»Zaradi tebe, Manica. Preveč sem te imel rad, da bi mogel gledati... Zdaj ... Ali me sovražiš, Manica?«
Njena roka stisne njegovo.
»Manica, čez mejo pojdem. Delal bom. Denarja si prislužim. Saj prideš k meni, za menoj, ko bom imel svoj dom, tam daleč? Saj prideš ...«
»Pridem, Tine ...«
Hlastno jo stisne k sebi in poljublja.
»Manica...«
Potem se ji iztrga. Noč ga vzame. Tam gori na hribu je meja. Komaj pol ure daleč.
Manica drhti. Gleda za njim, toda tema ga je vzela. Kda[ ji ga spet vrne?
Miinute teko. Počasi. Iz daljave čuje vaški zvon. Devet. Zdaj mora biti na meji. Morda je že čez. Same od sebe se ji Sklenejo roke. Moli zanj. Da bi prišel srečno na drugo stran.
Nemo ii strme oči na hrib. Tako blizu je in vendar tako daleč. Če bi zdaj na ves glas zaklicala, bi io čul. Zakaj mu ni rekla, naj zavriska. ko bo na varnem? Da je ne bi tako skrbelo...
Kako je vse tiho. Kakor v brezmejnem strahu. Še gozd ne šumi.
Tedaj pa ...
Strel za strelom. Krik. Smrt... Tine...
Kakor podsekana smreka se zgrudi Mamica.
Od Vrbovca do Gornjega
grada
Vrbovec se imenuje visoka, strma in siva skala, pa tudi štiri oglati, srednjeveški trdmjaivi podoben grad, ki jo oklepa s svojim masivnim zidov jem. Dviga se na sicer ravnem, iezičastem in ozkem, ostrem tri-kotu, sli one m medvodljiu, fci ga tvorita Savinja in njeni desni pritok Dreta ob svoji družitvi. To je nekdanji »Ailteniburg« in še starejši »Dolenji« grad. Odkar je vrh ska-
le ljubljanski škof, ki ie glavni zemffljiiški gospod i ob Savinji i ob Dreti, dal postaviti Mariji posvečeno cerkvico in nad vhodom v grad pritrditi napis »Marijin grad«, izpodriva počasi novo ime stari, prvotni, slovenski Vrbovec. Tik nad Vrbovcem, toda na desnem bregu Drete, se vzpenja zračno in svetilo, lepo zaoikroženo brdo, ki nosi na svoji plani polici znamenito, dvostolipno romansko cerkev Marija Nazaret. To so slovenske Nazarje. Tu se mora ustaviti in vse to si mora najprej ogledati, kdor hoče že v naprej zaslutiti in vedeti, kje ie pot od Vrbovca do Gornjega grada.
Sedečemu v hladni senci košate Kipe, ki razposajeno vriska pred cerkvijo na zeleni trati proti nebu in v prekrasni planinski svet Savinje in njenih planin, se> ti odpre pogled na velikansko, dolgo i.n široko ba-rrasto kc>til'ino, ki v svojem učinkovanju tem bolj prihaja do veljave, čim čistejši je nebešiki svod, ki se boči nad njo in veže s svojimi svodi kakor kolcsalna kupola zelene, pa tudi sive in skalnate grebene in robove hribovja in gorovja, ki ga v velikanski elipsi obkroža. Po sredi te kotlllne, pokrite z zelenimi gozdovi, z rumeno, svetlo-belo in rdeče ožarjenimi njivami, posejane s številnimi vasmi in vasicami, se vije polagoma jn vijugasto širok prod, tako svetel in bel kot da bi se po njem pomikala naprej mogočna reka samega mleka, samega živega srebra. Savinja je to, ki mladostno živa sikakiliia od Lj.ubnega, od sv. Primoža nad njim, mimo Radmiria in Oikonine, mimo Homca, Trnovca in Rečice tia do
rbovca in do vznožja hribčka, na katerem počivaš. Koman da je združiilo svoje sile z vodarni enakomočne Drete, smukne skoz ozko korito v violičasto senco za hribčkom.
Dreta, izvirajoča pod Črnivcem za Gornjim gradom, ne s-ili tako v ospredje kakor Savinja; nekako ponižna in skromna, dasi ie po svojih vodnih silah Savinji povsem enakovredna, se plazi po skriti, z vrbjem in jelšami obsenčeni ozki iin globoki strugi pod rebrijo dolge Menine planine, pod zelenimi gozdovi Krašlce. Tolstega vrha in Crete, skače v smrtnonevar-nih skokih črez mnoge visoke jezove im se končno, umirjena in ustaljena, tik pod tabo za Vrbovcem združi s Savinjo. Lepe im čedrie^ vasi z mičnlmi cerkvicami, Kropa, Bočna, Šmartno - Kraše, Lačja vas, Pusto polje. Gorica, Kokarje, Ž lak a na vznožju hribčka s cerkvijo Marije Nazaret se vrstijo ob njei v rodovitni njeni »Zadreokii« dolini.
Predno se z avtom odpelješ z Vrbovca skozi »Zadreoko« v Gornji grad, moraš si izpred Nazaretske cerkvice še prej iz daljave ogledati ostale gore in vrhove, ki tvorijo na severu in zapadu visoke, poševne stene cele kotline med Vrbovcem, Gornjim gradom in Ljubnem. Mozirsika planina, pravilneje Golti, od Istejc preko Bov-skovca. Medvediaka in Tira, od Sv. Mihela mimo sv. Radegunde pod Goltmido sv. Primoža in do Rosul nad Ljubnem, valovijo enakomerno v zračnih, elegantno notegnje-niih črtah, valovečemu morju podobno, više in više, dokler se ne ublažijo in umirijo na
Mihajl Zoščenko:
Oba kurjača
Bilo je v Habarovsku. Mogoče tudi v Vladivostoku. Skratka: v enem izmed teh krajev. Začelo se je z malenkostjo.
V nekem kraju sta živela dva kurjača. Prvi se je pisal Ričikov, drugi Željajev. Ričikov je imel sina, strankarskega pionirja Kostko. Željajev pa je imel otroka, ki ni bil vpisan v stranki. Klicali so ga Vaško. Bilo mu je komaj šest let.
Nekega dne sta se dečaka zravsala. Bog vedi, kako se je začelo. Mogoče je Vaška pionirju pokazal jezik. Mogoče tudi, da je Kostika Vaški predna-šal kakšno pesem, denimo: Vaška, Va-silrček, umazan prašiček. Ampak bodi kakorkoli — iz začetka se je razvila tragedija. Pionir Kos tka je bil močnejši in je izpulil svojemu nasprotniku iz glave šop las. Izverastrarikarski Vaško pa je tuleč stekel k očetu in se mu pritožil. Njegov oče Željajev, se je zaradi tega hudo razburil.
Zvečer je šel v službo, da bi zamenjal Ričikova pri kotlu in mu je rekel:
»Pazi se, Ričikov, če se še enkrat primeri kaj takega, bom tvojemu Ko-stki odrobil glavo, in sicer tako temeljito, da mu ne bo nikoli več zrasla nova. Naj se nikdar več ne skuša meriti
ravno in piano raztegnjenem skalnatem hrbtu one Radiih e. za katero že leže pokrajine naših skritih želja in nad. Ako si zgodaj zjutraj, ko jutranje zvoni, že na trati pred nazaretsikim božjim hramom, tedaj zagledaš sebi nasproti za spečim »Menihom ^eko visokih in stnrmli grebenov kraljevske gore plazečo se mater kačo vso iz srebra z zlato krono na glavi: prvi žarki jutranje
zarje so padli na vrh Ojstrice; mi en vrh in kačja krona žarita v deželo, s temnega pofliia pod tabo se oglasi prepelica s svojo jutranjo pesmijo.
Ta pesem, združena s pesmijo veselega orača, delavca, voznika, drvarja iin spla-varja, te spremlija od stare »furmanske« gostilne pri »l*o rtu nauk« nad Mozirjem skozi
Težko sope vlak čez skalnati prag Gorskega kotora. S posl ediniiimi napori se zažene železni kond na strmi previs: v dolini je daleč na megleno obzorje razipet mehki pastel zasanjanega Jadrana. Na morju ne-broi negibnih ladij in jadrnic — sončna pesem zraka in vode. Po bregovih, ki se z vseh strani spuščajo na »slepo črevo« — Bakarski zavil, so posejani beli domovi vasi Krasice, Praprutmjaka, Kreljina, Sv. Barbare, Kostrene in Skrljevega. Iz migljajoče daljave mežika Sušak s starodavnim Trsa-tom, Reka, Lovrana, Oipatiia. Na obzorju se kopa v srebrnem morju Krk, se tišči Cres ob Istro.
Po serpentinah se spušča stroj čez ba-karska brda nižje in nižje, obkroži vriska i e in bučno ves zaliv in — evo, že smo na cilju v Bakru. Poboža nas slan zrak in živo sonce. Kamenite stavbe so stisnjene druga k drugi, zadnje so se popele višje. S stoterimi očmi zro v živahno modrino pod seboj, na zibajoče se čolne, na življenje, če-gar priče so že iz davnine.
Na obali se drže v tesnem objemu do štirinadstropne, a zato komaj par sežnjev široke lične hiše. Pred gostilno pri Tomiču so ob obalo pod košate topole, kostanje in murve postavljene mizice. Tam seda baka-ran k čaši črnega, kvartam in »čakalamjiu« — klepetanju, tu biiejo dijaki navtične akademije razburljive šahovske bitike in »kor-tejajo« z lepimi dekleti, ki prihajajo tod mimo od maše ali se šetajo pri mestnemu parku za nasprotnim bregom. Tu ie promenada, ki se razživi posebno ob sobotnih večerih ob zvokih mestne godbe, ki jo je ustanovil komponist Gervais, mož, ki jc dobil prvo nagrado za Jadransko himno. V odmerjenih presledkih prihajajo potniški parniki, pridrvi po serpentinah lokomotiva, na katero se domačini ozirajo s posebnim ponosom in ljubeznijo, saj so jo pri-
z mojimi sinom!«
Oče Ričikov pa je bil ponosen oče in je zavrnil tovariša:
»Tvoje grožnje se prav nič ne bojim. Ti da boš mojemu simu jemal glavo? Koliko pa te je v koži? Moj siin je moj up in moja bodočnost. Ce še enkrat ponoviš kaj takega, kakor si dejal zdaj, te bom dal kratko in malo ustreliti. Zlikovec ti!«
»Tako, tako?« se je čudil Željajev. »Kurjača boš dal ustreliti? Človeka, ki je včlanjen v Zvezi kurjačev, boš dal ustreliti? Za te besede zaslužiš, da bi te poslali na Solovjecke otoke.«
Beseda je dala besedo. Ko sta se razšla, sta bila oba jezna in huda. Ričikov je odšel iz službe, pljunil pred tovariša in si mislil: Ti bom že pokazal, ti malopridnež! Zagodel ti bom takšmo, da me boš pomnil!
Kurjač Željajev je zamenjal Ričikova v službi in je snoval enake naklepe. Čakaj, si je mislil, ti bom že pokazal! Takšen plazivec! Pokvaril ti bom kotel. Ali pa ti bom spustil paro v kotlu od enajst atmosfer na osem. Potem glej, kako boš opravil, ko te bodo poklicali na odgovornost! Prihodnjič se boš že premislil, preden ti bodo prišle z jezika takšne besede o ust?elitvi.
Rečeno, storjewo.
Željajev je spustil paro od enaj&t at-
celo »Zadrečko« tfa do pred škofovske bazilike in cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem gradu.
V njej, nai večji im najprostornejši, pa tudi naijlbolj slovenski cerkvi, ki ima same slovenske napise, bereš nad sveto sliko besede: »-Lepa si vsa, madeža ni nad Teboj.« Če stopiš na vzvišeno ležeče mestno pokopališče pred cerkev sv. Magdalene ali više pred cerkev sv. Floriiana, ki z obronka Menine planine varuje Gornji grad pred ognijem, tedaj veš, da veljajo one besede tudi gornjegraisiki pokrajini. V ozkem dolu, obdanem okoli in okoli od samih zelenih, gostopoštmllienih hribov, leži znamenito mestece; sredi rajega svetflo-blesteča cerkev z visoko kupolo; stari grad, nekdaj benediktinski samostan; med njima lep grajski vrt z vodovnjakom v sredi, obdan od zasenčenih arkad; okoli vsega tega pa hiše in vrtovi, en sam trg in ena sama ulica, drevored in Dreta, vse med sabo tako tesno združeno, drugo drugega se oklepajoč, kot da bi eno brez drugega ne moglo biti. Po svoji legi, na pragu pred Savinjskimi alpami, morebiti pa še bolj po svoji preteklosti, sijajni za slovensko zgodovino, pravi slovenski »Solnograd«, je Gornji grSd zlata skrinjica, ki hrani v sebi za vsakogar, za izletnika in turista, za letoviščar-ja, za znanstvenika, zlasti za zgodovinarja nekaj posebnega. In nekaj onega sijaja, ki ga je Gorniji grad izžareval tedaj, ko so v njem bivali visoki cerkveni in posvetni dostojanstveniki, ljubljanski škofje Ravbar, Kacijanar, Tomaž Hren. Urban, Tek s to r, Tavčar, Radillič, Gftuišič, Lamiberg do grofa Afctemsa, ki je novo baziliko pozidal, leži še danes nad Gornjim gradom in nad celo potjo od Vrbovca do njega, od »Poljancev« pa tja do »Garagroncev«. Dr. Fr. Mišič.
čakovaili (ko bajko iz 1001 noči. Olb rivi sta za hotelom Jadranom postavljeni dve lestvi za stražiiike-tunolovce. Kadar se oglasi z visoke lestve prodirljivi stražarjev glas: Tiraj-tiraj, ali pa: Poteži-poteži, se zgrne staro in mlado na breg gledat vedno mikavno igro, kako potegnejo mrežo srebrnih tun.
V	smrtnem boiru tleskajo ribe z repi in glavami ob kameniti tlak, da je ozračje polno smrtne pesmi, pesmi, ki izvabi sline gurmanov, da c'bIega(io mestno ribarnico. Zvečer in sledeči dan diši vse mesto po olju. K slastni večerja se oglasi gramofon, odnekod klarinet, nekiie zamira otožna pesem. Pod oknom čuješ tihe stopinje, da ne moreš zaspati od čudinega drhtenija. Opolnoči lega Bakar k počitku. Mesto molči... Na valovju, ki je kakor črno olje, se začne tihi ples luninih žarkov. Enakomerno s opiti a v noč motor mestme elektrarne... O polnoči utihne tudi ta. Zvezde padajo v brezdanjo gluho noč...
V	jutro utripa zvon iz farne cerkve sv. Andrije, ki kraljuje nad mestom. V pristanišču hripavo zatuli sirena. Vse je kimalu na nogah. Gospodinja hiti na trg pred mestno hišo, kamor so pripeljali notri od Krka paradižnike, papriko, malancane, sadje in perutnino. Od bregov plujejo beli čolni s kopalci in samotnimi ribiči. V pristanu raz-tovarjajo svoje breme t r abaku le iz Bodu-lije (Krk), poLne lesa. Živahna kupčija razvnema lica. Pred mestno hišo so zasedii dve zeleni klopi »brezposelni« gledalci -študenti, nižje doli že trenira sredi ceste deca z nogometno žogo. Oživel je Lovri-nac — bogat studenec izvrstne in hladne vode, s katero zalaga mesto vse obširno pomorje. Skoro sleherni dan leži ob njem tender za vojaško posadko na Kraljeviči. Povsod ob bregovih pritiska voda — en sam tak studenčič bi pomenil drugod vir
mosfer na osem. Naslednji dan je prišel Ričikov v službo. Kmalu je opazil lopovščino. Tako, je rekel pri sebi. Misliš, da boš mene ugnali! Pa ne boš! Jaz si bom privoščil tebe!
In je spustil paro, da je padel kazalec na šest atmosfer.
Energija je padla. Uud'je so se čudili, nihče pa ni vedel, kaj je vzrok temu. Nasledinji dan je prišel Željajev v službo.
Tako, si je rekel. Samo šest atmosfer? Ti pes, ti! Ti bom že pokazal! Spustil bom paro na štiri atmosfere in če ne bo to dovolj, bom odprl pipo v rezervnem kotlu. Naj vse skupaj vzame vrag, če hoče!
Zgodilo se je natančno tako.
Kurjač je spustil paro na štiri atmosfere in odprl je pipo. da je odtekla voda iz kotla. Ko je prišel naslednji dan Ričikov v službo, je hotel spustiti paro na dve atmosferi in vrhu tega še odlomiti petelina pri kotlu. To pa se mu ni posrečilo.
Prišla je komisija, pregledala naprave, zabeležila nedostatke in pozvala kurjača na odgovornost. Kaj se je bilo zgodilo pri zasliševanju, je skrivnost. Ampak kaj se je tam govorilo, razpravljalo. odločilo, lahko uganemo sami.
Sina obeh kurjačev Kostika in Vaška se bosta gotovo sprijaznila. Saj ne mo-
blagostanja, tu se pa izgublja v trpko morsko vodo. Na obzidanih pomolih vzdolž rive čepi deca s trnfci v rokah in lovi požrešno d robni ad — lačno pros.iaško srenjo manjvrednih rib. V sinjim vozijo beli galebi, na gladino se spuščajo, na njej obsedijo mirni in koketni. Valovje ziblje bele boje, na katerih se soitčj samotni kopalec ali pa počrnela bakarska lepotica prisluškujoča valovom.
Poleti oživljajo mestece letoviščarji. Včasih pripluie izletniška ladja in takrat je pristan poln življenja. Na jesen se vrnejo dijaki pomorske akademije. Med njimi je dobra tretjina Slovencev. Kadeti imajo svoj nogometni klub, šahovski krožek, plesno šolo in važne razgovore z bakarskimi dekleti. Črne so, po sredi počesane, med ravnim nosom in nekoliko močno bradico imajo vroča usta. Srečuješ tudi plavice in bujna dekleta, ki so pa večinoma iz okoliškin vasi. Tam je več devičic ko fantov. Zadnji so skoro vedno na nevarni poti križem mokrega sveta v pomorski službi.
V Bakru prevladuje obrt, posebno šiviljska. Domala vse ženske in precej moških ie zaposleno s šivanjem perila za tri velika eksportna podljetja iz mesta: Antič, Vladis-ljevič in Dobrovič. Ostali prebivalci žive oa obrti in trgovine. Le malo je ribičev. Tu-nolovci so večina iz južnega pomorja. Vinogradov skoraj ni videti, ker so skriti za varovalnimi zidovi, sličijo vinorodni bregovi nizom strelnih jarkov. Po brežuliilkih rastejo med skalovjem bor, jesen in figova drevesa. Trava je ostra in pusta Veter maeštral prinaša smolnati duh bora, na-sladnega žaiblja in trpkega pelina. Kljub dokaj revni vegetaciji ni draginje, le drva iz Bodoilije so draga. Poleti kurijo z ogljem na »fogoletih«.
Za nas je gotovo zanimivo, da ie naslikal veliko oltarno sliko v stolnici Slovenec, o čemer priča velik napis pod sliko sv. Andreja: Dobrotrvorne ruke naručile. Akodem-ski slikar Janez Subic, naslikao god. 1882.
Po naravnem vrtu
Par lepih dni je bilo, barometer ni slabo kazal in tudi pravi veter je pihal, pa me je izvabilo na Gorenjsko v hribe. Do Tržiča sem se peljal, ob dveh popoldne sem bil tam, pa sem jo mahnil kar skozi mesto po trdi državni cesti proti Sveti Ani.
Solnce je pripekalo in nahrbtnik je postajal vedno težji in nadležnejši, planinski čevlji se niso mosli navaditi trdih, ravnih tal in če bi bili drugi časi, bi jo zavil k Ankeletu na čašo piva ali kozarček cvička, pa bi počakal večerne sapice pihljanja. Toda pri meni je bilo vse natančno prešteto, šel sem mimo Ankeleta in mimo Zvirca in niti pogledati se nisem upal v ono stran, da ne bi bil preslepljen, ker potem bi moral kmalu pokazati hribom hrbet m ee vrniti v Ljubljano peš-
Malo pred Potočnikom krenem s ceste na levo vkreber mimo zapuščenega rudo-kopa po ozki zaraščeni dolinici proti planini Preval. Spočetka hodiš po dobro obra-njnenem kolovozu, — ljudje napravljajo ob potoku drva in jih vozijo v Tržič, — tooa pot postaja vedno bolj strma in preide kmalu v navadno gorsko stezico. Tam se košate stoletne bukve, skozi katere ne posveti nikoli 9olnce. Prijetno hladno je in zeleno mahovje te vabi k počitku. In tišina vlada okoli, niti ptičev ne slišiš, le visoko gori nad teboj zvene kravji zvonci.
Do noči ie še daleč. Snamem nahrbtnik, razgrnem ogrtač, pojem košček kruha s česnom in lukom, izpijem kozarček vode, pa se zleknem po mahu. Kakšen užitek je to! Cisto sam si daleč naokrog, na vse skrbi in težave pozabiš, z rokami si podložiš glavo in opazuješ listje nad teboj, kako se maje v rahlem vetru. Med debli dreves vidiš, kako se sveti na oni strani smrekov gozd. Torej je solnce še visoko!
Nočujem v pastirski koči na Prevalu (1309 m). Zbudim se ob jutranjem svitu, pogledam skozi okno in vidim, da je na daleč in na blizu vse v megili. Mrzel veter piše sem od Kamniških planin, vse skupaj pa ne obeta nič dobrega. Vprašam pastirja in planšarico, ali bo dež, a nobeden mi ne v6 povedati.
>Bog ve, kaj bo, ker pri nas pride dež od vseh strani, pa ravno tako tudi lepo vrn-me; dobrega se pa nič ne obeta. Znabiti bo res še deževalo, c
Vstopi gospodar planine, ki fe prispel pozno zvečer sem gori. Spremi me par korakov kvišku in mi pokaže smer poti, ki vodi do Vilfanove koče čez prostrane seno-žeti na južnih obronkih Begunjščice.
Grem po stezici pvišku, potem par korakov navzdol in zopet položno navzgor, vedno višje in višje. Pastirska koča se skrije za drevjem, zadnji par živine je za menoj. In ko stopam sam samcat v megleni somrak, čutim še bolj, kako 9em tesno zvezan na prirodo. Sredi bujne, razkošne gorske flore se čutiš tako domačega, kakor bi rasel s temi zvončki, encijani, kukavicami,
re biti drugače pri nedolžnih otrokih! Tudi kurjača se bosta polagoma ohladila jn spravila. Takšna reč pač ni vredna sovraštva in mržnje. In tudi sicer! Oba sta včlanjena pri enem in istem strokovnem društvu in stanujeta v isti ulici. S strani komisije pa se lahko oba nadejata samih neprijetnosti. Harabovski liist »Delavčeva pot« bo, če se povsem ne varamo, objavil nekega dne besedilo:
»Rajonski predstojnik je sklenil odpustiti oba kurjača in vpisati v njiju legitimaciji ukor, ker sta ravnala drugače, kakor jima je velevala službena dolžnost in sta s tem oškodovala pod-jetje.«_
Razstava cvetlic v Blatni
Češkoslovaški gojitelj rož Bohm v Blatni je otvoril razstavo rož iz svojih svetovno znanih rastlinjakov. 2e prvi dan je obiskalo prireditev 15.000 oseb. Razstava kaže krasne uspehe Bohmove cvetlične kulture. Bohm je imenoval razne vrste svojih rož po znanih osebnostih iz češkoslovaške politične in kulturne zgodovine. Ne. ko violičasto rožo imenuje po generalu štefaniku, neko rdečkasto po Boženi Nemcovi, oranžasto po Alojzu Jirasku, črno rdečo po dr. Scheinerju, črešnjevo-rdečo pa po dr. Miroslavu Tyršu. V zad-nijh dneh vzgojeno rožo baržunasto meh. kobne barve je krstil po tragično preminulem tvorničarju Tomažu Bati.
Botanike bo zanimala smokva parazit, ki je pognala iz topolovega debla v kroni. To čudo se nahaja v drevoredu ob obali tn lo s tem dokazano, daZtijičseSpeekšež je bilo predmet učenih razprav, ker bi bilo s tem dokazano, da je smokva zajedalec. Nekaj posebnega je neverjetna množica mačk in mucov vseh kalibrov in barv. V maju prirejajo brezplačne koncerte. Brez njih si Bakra ni mogoče predstavljati. Nad lično in prostorno šolo na Lokaju je drevored murv. Tu imajo diiaki ob času zorenja svoje shode in koristno telovadbo, kar je napotilo nekega profesorja, aa je modru dejal: »Na teh drevesih visi obilo sadeža, ta sadež so dijaki.« Živahno je ob sobotah in nedeljah v kinu, ki je v Sokolskem domu in last Slovenca Petra Kandareja. Težko ie najti hvaležnejše publike. Redno pristopi v ta živžav »gospodin Janko« z ustrežljivim: »Ki če želati neka ruku digne«. Če so pare, da.
Zdi se, da je narod pobožen. V cerkvah je le par klopi, pri sv. Andriii visi nad klopmi stara salonska ura. ki ie deležna večje pozornosti kakor vseh enajst oltarjev skupaj. Po svoie zanimive so tudi cerkvice sv. Križa, Marjete in M. Božje. Zgodovina Bakra se je začela z zrinjsko-frankopansko trdnjavo, ki se sedaj že seseda nad mestom. Nekaj časa je bilo mesto last celjskih grofov. Počasi razpada ta pomnik slavnih časov. Tik nad njim se vzpenja nova železniška proga — lestva v svet.
Kadar pade noč na zverižene tesne uličice gornjega mesta in se love lunini žarki na opekah čudovito svojevrstnih streh, kt pokrivajo stavbice, katerih vsaka mora imeti balonček, makar za ped velik, se zd!, da je oživel pozabljeni čas. Oglaša se tiha stopinja pod okni, iz daljave pritajena strastna pesem, da je težko zaspati... In zopet zatuli hripava sirena: iz cerkve sv. Aindrije zapoje mali zvon, vstal je nov dan Bakaranom.	AMI.
okrog Begunjščice *
lilijami in murkami od samega začetka kakor brat med brati brez zlobe in zavisti in poln ljubezni in dobrote.
O, ti moj Bog. si mislim, koliko lepote si raztresel po tej naši ljubi žemljici. V vseh oblikah in barvah in velikostih cvete in duhti na tem kraju na tisoče in tisoče najlepših cvetlic od materne dušice do murke in planike, od bodeče neže do kranjske lilije in ni ga človeka, ki bi jih mogel nazva-ti vse po imenu! — In kakor v potrdilo potegne veter in me omami z dulitenjein cvetlic in zašumi med njimi kakor prisrčen pozdrav.
Hodim še precej časa. a stezica se vzpenja med senožeti vse višje in višje skoraj pod skalovje Begunjščice- Na stezici nekaj gomazi. To so mravlje, ki gredo na delo. Tudi debel črnorumen čmrli prileti od nekod, srka med najslajših cvetlic. Mravlje in čmrli mi povedo, da ne bo dežja, ker pred dežjem ostanejo lepo doma. In res časih se megla za trenutek pretrga in tedaj se mi pokažejo Begunje, Radovljica in drugi kraji v najlepšem solnčnem sijaju. Tu pa brije veter in ti hladi razgreto čelo in megla se ovija okrog ruševja in skalovja in oroša cvetlice in trave z najdrobnejšimi kapljicami.
Kaj pa je to? V skali mala vdolbina in od tam teče najčistejša, najhladnejša vodica. To je znameniti studenec Roža, ki izvira tako visoko iz neder glavnega vrha Begunjščice. Seveda odložim nahrbtnik in pijem. Izborna voda. nikjer drugod ne dobiš take v teh krajih, le onstran Begun išice. na Zelenici blizu smučarske koče izvira skoraj njej enaka.
Od tu se spušča steza vedno nižje oroti Vilfanovi koči. Ne vem. kaj je to, da je bas na Begunjščici tako visoka trava m sploh tako bujna flora- Ali je temu vzrok udobna lega ali so krive tega mogoče mnogovrstne rude, ki počivajo v Begunjščici in blagodejno vplivajo na rastlinstvo. Res je. da nisem še nikjer na svojem potovanju vide! kaj sličnega, pa povrh še na tako ogromnem prostranstvu. Ko hodiš po teh livadah, se li zdi, kakor da je to velik negovaji angleški park, ali lepše rečeno: pravi božji vrt. Kdor pride sem gori, vem, da bo a menoj istih misli.
Stezica vodi doli k Vilfanovi koči po no prestrmem pobočju, le na enem kraju, v Kevdru, se spusti v skalnat jarek, kier je treba malo pazljivosti, drugače je pa pot prav prijetna.
V koči izpijem čašo čaja, potem pa ležem zunaj na klop in opazujem, kadar se megla pretrga, lepoto gorenjske pokrajine, ožjo domovino Prešerna, Bled in okolico. Okoli enajste ure se poslovim od prijazne gospodinje in grem proti vrhu Begunjščice. Vem, da danes ne bo razgleda, toda jaz hočem iti z vrha doli na Zelenico, da si ogledam goro tudi s severa, druge krajše poti kakor čez vrh pa ni.
Megla mi še vedno nagaja, časih ne vidim niti deset korakov pred sabo. Pridem do kažipota: Na Stol 5 ur. na vrh iU ure, pa si mislim: Kaj boš hodil na vrh meglo gledat. kar doli se spusti čez to škrbino!
Vidim pred seboj v megli začetek plazu, več ne. Ne vem, kaj naj napravim, kar v neizvestnost ne pojdem. Vzamem Badiuro-vega Vodiča in preberem, kar piše o tem potu, njemu zaupam- Spustim se po peska doli. Prav lepo gre. Spodaj je debelejše kamenje, tam je malo bolj sitno, vendar io vsa pot prav zanimiva. Na velikih skalah sredi plazu so markacije. Spodaj v dolini jih zgrešim, pa ni nič hudega: zjasnilo se je in imam pastirsko kočo na Zelenici ravno pred seboj.
Ne zavijem h koči, temveč ob potoku po dolini kvišku. Tudi ta dolina je nad vso lepa in njena flora bujna. Visoke, skoraj navpične stene obkrožajočih jo gor, pa ji dajejo čar divje romantike.
Pri lepi, novi smučarski koči v vzhodnem, najvišjem koncu doline, se ustavim,, da izpijem kozarec mleka in da si natočim iz bližnjega studenca ledenomrzle vode. Pravijo, da prihajajo ljudje od blizu in daleč pit to vodo, ki ie baje zelo zdravilna.
Par korakov za kočo se ti odpre pogled na Ljubelj, na cerkvico sv- Ane in na Bor-novo graščino in tu se začne pot strmo, toda v zelo lepo speljanih vijugah. spuščati v dolino. Čez dobre pol ure sem že pri Sveti Ani. Iz Bornovega doma se razlega gramofon. Tauber poje: Dein ist mein ganzes Herz . . .
Počasi korakam spet po trdi državni cesti. po krasni dolini Mošenika navzdol, za-špilim pri Potočniku klobaso in ko se zno-Si, sem že v Tržiču.	Petruška.
Marijin grad s Savinjsko dolino
Bakarske skice
Pojdem na Jelšo na Hvaru
Kdor leto in dan sedi v zatohli sobi za pisalno mizo in uživa prah debelih aktov, gotovo ve ceniti svoj redni letni odmor in ga zato skuša čim pametneje izrabiti. Ker sem tudi sam eden izmed tistih srečnikov, ki jim je usoda naklonila zavidno mesto uradnika, sem v preteklem mesecu s svojo bol i'šo polovico, ki si tudi sama s peresom v roki služi svoj vsakdanji kruh, imel srečo dobiti zakonito odmerjeni dopust. In sedaj? Izbire veliko — denarja malo. Slednjič !e z združenimi močmi boljše polovice skleneva obiskati otok Hvar, odnosno mestece Jelšo, o katerem sem čul že tako laskavo hvalo. Poskusiti velja.
V kovčeg najpotrebnejšo brklarijo in hajd na vlak, ki potegne prav do Splita. Tu ima človek časa vse dopoldne, preden krene ladja proti Hvaru. Ogledaš si vsaj površno znamenitosti Splita, ki jih gotovo ni malo. Slednjič proti Jelši. Do nje je od Spi ta dobre štiri ure vožnje s parnikom, ki vzdržuje redno in vsakodnevno zvezo med Splitom in Vrbosko. Vožnja je zelo prijetna, če je morje mirno, seveda. A baš ta dan je bilo malo slabe volje. Prispeli smo vendarie srečno in tudi zdravi. 2e kake tri četrt ure pred Jelšo se odpre potniku krasen pogled v zaliv, ki tvori nekako sliko mirnega jezerca. Sicer pa že vnaprej ve-š, da je ves otok Hvar, posebno še mestece Jelša, znan po svojem milem podnebju. Jelša je prirodni biser v obilni izbiri med dalmatinskim otočjem. Kraj sam je zdrav, so<nčen in zaščiten pred neprijetno burjo. Ima Jobro pitno vodo, kar je za letoviško mesto, kakor tudi v pogledu higijene, neprecenljive vrednosti. Mesto je zgrajeno nekoliko v hribček, ki je precej gosto poraščen z mogočnim borovjem im se tujca že na prvi pogled najboljše doiimL Sicer pa se sploh ni mogoče pritožiti glede hi-gijenskih in zdravstvenih potreb, kajti Jelša ima Zdravstveni dom. sokolsko telovadnico, zobni atelje in moderno lekarno. Dalje je v mestu tudi pošta in brzojav, čitalnica, občinski dom. ljudska in meščanska šola ter poleg dveh manjših cerkva tudi krasna starinska župna cerkev. Naipi's na cerkvenih vratih strogo zabranijuje vstop ženskam s kratkimi rokavi in globokim dc-koltejem. celo brez nogavic ne sme drobna ženska nožica prestopiti cerkvenega praga. Poleg različnih manjših lokalov in prenr"'šč premore Jelša moderni hotel »Jadran«.
Ljudstvo se ba\a prvenstveno z ribolovom in kupčevanijem z ribami, maslinovim olje-m in tako zvanim buhačem. Buhač Je rasti na. ki jo, čim dozori, posuše in jo nato pretvarjajo v prah, ki služi kot uspešno sredstvo proti domači živalci — bolhi. Ta proizvod razprodajajo po vsej Evropi. Svetovna kriza tukaj prav za prav še ni našla rodovitnih tal, kajti prebivalci Jelše že od nekdaj niso b'li razvajeni in pridelujejo skoro vse življenske potrebščine samii. Glavna hra^a iim je pa itak riba s kruhom in polič domačega. So pa zelo veselega značaja in z.itrr se ni čuditi, če čuješ prepevanje otrok
starejših od ranega jutra do poznega večera. R'barenje se vrši večinoma ponoči. Prav zanimivo je gledati v mraku odhajanje ribiških čolnov na odprto morje, kjer se razvrste v primernih razdoliah ter raz-prostro velikanske mreže v upanju na obilen plen. Vsak čoln ima s seboj močne ace-tlenko, ki daje prav močno luč in razsvetljuje morje po več metrov globoko. Zelo rad: vzamejo ribiči na nočni lov tudi goste, seveda če so pripravljeni prebiti noč na odprtem morju. Sicer pa je v samem zali- -vu JeNe mnogo školjk in raznovrstnih ri-b:c. katere lahko gostje za zabavo love, če majo le dovoli potrpljenja.
Naj se vrnem v hotel »Jadran«, katerega lastnik g. Žufič je poročen s Slovenko, go-spo Pavlino. Hotel se dviga mogočno skoro tik ob morski obali in ga loči od morske gladine edinole par metrov široka trda ce. sta, ograjena z lično železno ograjo. Prt*. more 40 preprostih, toda z vsem potrebnim opremljenih sob. obrnjenih večinoma na morje, s krasnim razgledom na Brač in Biokovo. Snažnost v sobah je zgledna in postrežba odlična. Kuhinja! Da, kuhinja. Te pač ne smemo pozabiti, kajiti želodec je velik gospod in gorje tistemu, ki se mu zameri. Sef kuhinje je mnogim gostom, ki po-sečajo naša obmorska letovišča, že dobro znani Jaroslav Jareš. Zato se pri kuhinji pač nimam namena predolg*) obotavljati, kajti že samo ime g. Jareša jamči za sloves kuhinje in njenih specijalitet. Okusno pripravljena jedila se servirajo gostom na terasi v I. nadstropju, ob slabem aH hladnem vremenu pa v obednici v pritličju. Po dobrem kosilu se seveda tudi prileže malo lena rjenj a, Tudi za to je poskrbljeno. Ce t! ne kaže leči na divan v sobi, ima hotel na razpolago dve sončni terasi z mnogimi naslanjači.
In kopanje? Saj smo vendar na morju. Za izvežbane plavače je pripravno kopališče tik ob hotelu in ima tudi nekaj udobnih kabin. Zelo primerno je tudi mesto za skakanje v morje, ker je precejšnja globina in more izvrsten skakalec skočiti v morje neposredno s strehe hotela. Za nas skromnejše pa je na razpolago motom, čoln, ki nas odpelje v pel rmnut oddaljeno kopališče, imenovano »Dražica Mina«. V dolžini blizu 1 km je pokrito z drobno mivko in ie tako plitko, da doseže največjo globino 2 m. Tu je kopano e zelo pripravno tudi za najmanjše letoviščarje.
O slabem vremenu, ki pa je zelo redek gost je na razpolago izvrsten klavir, gramofon z najnovejšimi ploščami in tudi fotografski laboratorij. Kraj je zelo sončen, vendar je ču v tem pogledu preskrbljeno, da se gostje skrijejo v senci. Zelo lep je predvsem borov park. v katerega prideš naravnost s hotelske terase.
Zelo važna zadeva ie vin.ee. Tega ne manjka, saj vidiš vinsko trto povsod, kamorkoli se ozrež. Jelsanska kaliiica je izvrstna, pristna in cenena. Celo prošek, k! je odlične kakovosti, stane le 16 Din liter.
Okolica Jelise nudi krasne izlete peš, na oslih in mulah ali pa tudi s čolnora Naj omenim le glavne izletne točke, ki .so zvezane z Jelšo po dokaj ugodinih po-tih in cestah. Najbližje so Pitive, čarobni Vrisnik, krasni Vrbami in Svirče z znamenito starin-rinisko cerkvijo. Malo dalje je Vrbosko, kamor se pripelješ s čolnom, kar je zelo prijetno, posebno, če veslaš sam. Od Jelše dve uri oddaljen je Stari grad, kamor potujejo gostje navadno na oslih. Prav tako tudi v glavno mesto otoka, v H-var, doko. der je dobre 4 ure hoda ali pa 2 uri s parnikom.
Ne, v mili Jelši res ne nedostaje ničesar: ne sonca, ne sence, ne morskega zraka, ne morja in pitne vode, ne udobnega stanovanja in tečne okusne hrane, ne zabave in glasbe. Zato priporočam vsakomur, da preživi svoj dopust v domačem in v vsakem pogledu priporočljivem letovišču Jelši, kajti če za koga, velja to gotovo za Jelšo: Za m al denar veliko rnuzike!
H. F.
(f*	letos na oddih v P o-
JL»e«©srscarii, ijane nad gk0fj0 Loko!
Gostilna pri »Vidmarju« v Poljanah preskrbi privatna stanovanja in nudi cenj. gostom dobro hrano po zmernih cenah. Lep, senčnat vrt, krasai izprehodi v okolico, vrh Blegoša dosegljiv v	urah. kopanje
v tisti in nad pričakovanje topli Sori. — Informacije daje in se priporoča Jože Tavčar, gost. pri Vidmarju
I^Iži S C morje
OTOK
DALMACIJA
Grand hotel Imperial — Grand hotel
Hoteli L razreda 3 preko 200 sobami. Lastna tenis-igriSča in morska kopališča. Dnevno koncert in ples. Popolni penzijon z vsemi pristojbinami in postrežbo v Grand hotelu Imperijalu od Din 80—100, a v Grand hotelu od 65—75 Din. Zahtevajte moj bogati ilustrirani prospekt. — Brzojavi: Imperijal Rab.
Lastnik: FRANJO KUKULIČ.	191
Din!
^a 10 dni initiu-zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt. luč, postrežbo in kopelj na astni peščeni obali
Koncerti, dancing, šport, tenis
HOTEI
Zahtevajte gratls prospekte!
Korčula
fUSLNA DALMACIJA
4 ure do Splita, 3 ure do Dubrovnika
Brzojavi: Andreis,
Korčula
87
198
na ©T©ixy
Najidealnejše bivanje na morju.
VILA »SONJA«, HOTEL »LOPAR« in HOTEL »VELERIT«
nudijo ves komfort z izvrstno kuhinjo, lepe sobe. Popolna oskrba s sobo Din 58—65, v glavni seziji Din 60—70 dnevno. Zahtevajte prospekte!
j»tok Rab
DALMACIJA 1[* Hotel Bristol do Pension s po- /h m 100 Din. Palače strežbo in vse- I I Hotel Praha mi taksami ■ » Vila Vilma
HOTEL IK A. TI A C HA H 195
RESTAVRACIJA EN KAVARNA
„Rivieraa na Rabil
Slovi kot najizvrstnejša kuhinja ob najnižjih cenah. Domača in dunaj-ka kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki prebivajo na Rabu.	36
Polna penzija z vsemi taksami in postrežbo od Din 60.— naprej. Zahtevajte prospekte.	96
Peščeno morsko kopališče
HOTEL „EELLEVUE"
novozgrajen tik ob morju, v sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, g sobo in vsemi taksami in postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja Nobenih zdravilišCnih taks.	85a
Hotel KOVACiC
Klimatsko zimsko zdravilišče ln morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak.
II V A lt
nnUBBBBRI
HOTEL SLAVIJA
Novo otvorjeni hotel. Tik pristanišča vseh parnikov. Priznano izvrstna kuhinja. Informacije in prospekte pošlje lastnik M. MUičič.	82
Nov! Vinodol
najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredna hoteli in penzio-ni ter mnogo vil obdanib od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija.
146
Hotel „SLAVIJAM Pension
Novozgrajen na krasnem prostoru v okraju vil. 25 moderno urejenih sob; s tekočo vodo in balkoni z razgledom na morje Lep park in borov gozd. Par korakov na plažo. Vedno svež in čist zrak. Prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Prospekti na zahtevo brezplačno. Brzojavni naslov: »Slavijac, Crikvenica. Lastnik Albin Starešina.	78
-NOVI VINODOL—n?
Palače hotel Lišanf,
Komfortno urejen hotel v bližini kopr lišča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje Ne manjka ničesar za naj-prijetnejše bivanje ob morju. Najskr»v nejša solidna postrežba. Tekoča topla in hladna voda v sobah. Penzion od Din 65.— dalje. Zahtevajte prospekte!
HOTEL LONČAR1Č Selce pri Crikvenici
oo kopališču. Vsaka soba s teraso z električno razsvetljavo in vodo. Dunajska kuhinja, fina vina. Polna penzija Din 50, v glavni seziji Din 60. Zahtevajte prospekte.
205-a
Prvič na Mirni gori
Poslužil sem se zelo ugodnega izletniškega vlaka, ki vozi iz Ljubljane v Belo Krajino ob nedeljah. K temu me je nagnil članek o Mirni gori v »Jutru«. Ni mi bilo žal. Vožnja po dolenjski strani odkriva potniku, la se še ni vozil tod. marsikatero zanimivost. ki jih drugi kraji nimajo.
_ Prijazne dolenjske vasi se skrivajo v senci sadnega drevja. Polja so liki preproge položena po valovitem svetu in so skrbno obdelana. V Trebnjem izstopajo oni, ki so namenjeni v Mirensko dolino, ki bi jo tudi prav lahko imenovali dolino gradov. Novo mesto je zelo slikovito in njegova okolica je sila prikupljiva. Vedno lepše postaje se vrste od Kandije naprej proti Beli Krajini. Potniki zapirajo okna. znak. da mora biti tunel blizu in precej dolg. In res se znajdemo kar naenkrat v predoru, skozi katerega vozi vlak 7 miniit. Slično kakor na bohinjski železnici od Jesenic proti Bledu, ko se po prihodu iz predora odpre prekrasen razgled na jezero, je tudi v Semiču, ko se nam odpre prelepa Bela Krajina globoko pod nami v vsej ponižnosti in lepoti. Ze razgled s semiškega, kolodvora bogato plača vožnjo.
Izstopamo. Same znane ljubljanske »firme«. ki oblezejo ob nedeljah zdaj ta. zdaj oni hrib in goro. Novomeščani so tudi prišli. In kar se odtrga precejšnja procesija, kakor da so se vrnili »memškarji« fbelo-krajinski krošnjarji. ki so krošnjarili po Nemškem) in nesejo svoje profile domov v belokrajkiska sela in v kočevska naselja. Pot je prav prijetna. Nekaj časa gre po soncu, potem spet zavije v hlad bukovega gozda in se polagoma vznenja višje in višje. Vodi aH čez Kleče in Planino, ali pa čez Kleče in Skril j na Mirno g^ro (104S m"). Zadnji del pota gre po senci, kar pride potniku ^elo prav, da se malo ohladi. Takoj pod cerkvijo sv. Frančiška, ki je najvišja v Beli Krajini, stoji planinski dom. Prav po belokrajinsko je skromen, toda gostoljuben. Vpisna knjiga pove. da je bilo letos tam gori čez 800 turistov, oskrbnik pa pravi, da je poleg vpisanih obiskalo dom še 1000 otrok iz raznih šol. In če ie kje na mestu obisk šolskih otrok, je tukaj v prvi vrsti.
Razgled z Mirne gore je očarljiv in zelo obsežen. Proti vzhodu prehaja valoviti be-lokrajinski svet v Širne hrvatske ravnine in izgine slednjič tam daleč doli v modri meglici. Tam zadaj pogleduje od Ogulina otec KJek. ki igTa tako veliko vlogo v našem bajeslovju. Na več mestih se svetlika srebrna Kolpa, kakor da bi nam pome-žikovala, vabeč v svoj prijetni objem. Zamislimo se v davnino, ko so štrleli posamezni vrhovi iz širnega morja, ki je pokrivalo Belo Krajino. Na Rimljane nas spominja Mitrov žrtvenik ne daleč od Semiča. Na pribeglice, ki so pribežali tam izpod Ye-lebita in še iz južnejših krajev, pa nas spominjata dve pravoslavni cerkvici v Marin-dolu in na Bojancih. To selo je odkrila svetu pred par leti sekira, ki je neusmilieno porušila Veliko Bukovje, največjo belokra-ii-nsko ložo. Na nasorotni strani, na jugovzhodnem pobočju Gorjancev pa se belijo sela potomcev junaških Žumberčanov ki »o branili ijašo ožjo domovino pred Turki.
Čas mineva in žal je treba misliti na povratek. Vračamo se počasi. Sredi vinogradov smo. Steza nas vodi mimo zidanice, ki ie odprta. V senci pa so gostje zidane volje šn takoj vabijo nas — tuice — v svoj kros?.
»H.ajd, kumek moj dragi, sad se na pij, dugo nas ne bu, sad se navžij!«
Potem pa tisto mešano: »Trinke, trinke vain, če si kaj — fajn!«
Človek bi kar ostal, če ne bi naš kažipot opozarjal, »da je treba pojt«.
Likof je pri postrežljivem Dajčbirtu, ki ie dal na mizo dobro jed in pijačo za skromen denar. Potem se človek veselo poslovi * trdnim sklepom, da bo še in še prišel pogledat. V Semiču smo prišli pravočasno na vlak in dobili prav prijetno družbo, ki se je vračala iz Metlike in je bila vsa navdušena za Belo Krajino. Ko bodo Ljubljančani izvohali vse prijetnosti nedeljskih izletov v Belo Krajino, bo morala železniška uprava uvesti še drugi izletniški vlak.
Janko Kač:
»Na teh bo ležalo vreteno,« je razlagal Tonček bratcu in meril razdaljo, da ne bo vreteno prekratko. Ko je naperil vanj še lopatice, je položil mlinsko kolo na rogovili. Veselo se je zasukal mlin in čofotal
v vodi.
.Anzek je od veselja zaploskal z rokami:
.»Kdo te je pa naučil delati mlin?«
»Košmrljev študent!«
:>Kje pa je sedaj?«
»Daleč v šolah. Pa pride kmalu domov. Potem pa napravimo velik mlin, takega, da bo klopotal, mi je obljubil. On zna vse,« je navdušeno pripovedoval Tonček.
;>Več pa ne zna, kakor stari ate,« je palej oponesel Anzek.
; Zna!« je povdaril Tonček.
»Čebel pa le nima,« je hotel ugnati Anzek brata in rešiti čast svojega starega očeta.
> Ima pa knjige s čudnimi živalimi in ptiči,« se je zavzel za svojega prvega učitelja Tonček.
»Jih bo meni tudi pokazal?« je vprašal Anzek. če mu bom jaz rekel,« se je sponosil Tonček.
»Reci mu no, Tonček,« je zamoledoval bratec tako iskreno, da mu je Tonček moral obljubiti.
Jagnjedovje, jelšje in vrbovje ie medlelo v opoldanski pripeki in utrudilo bratca, da sta trudna zadremala ob potočku. Tedaj se je oglasil z griča zaskrbljen glas: >:Tonček, Anzek.«
Tonček je planil iz sna in se odzval: »Tukaj sva,« da se je še bratec zbudil ter sta jo ubrala domov. Tako je že vršil Tonček prvi del svoje službe, kakor je namenil Matija: ... Ko pa odrepi, bo za varača!
VH. POGLAVJE.
Mirno je teklo življenje po svoji uglajeni strugi, ko je šlo stoletje v zaton. Dobre letine in zdravja so se držale doline in je rastla hme-Ijeva cena. Nenadno pa je posegla po štiridesetletnem odmoru spet smrt na Kolenčevino.
Topel oktober 1898. leta se je poslavljal in so bili Vsi svetniki pred pragom. Sonce je pravkar zašlo, ko se je vračala nerazdruž-ljiva trojica Matija, Tonček in Anzek od popoldanskega kramljanja na vrtu. Micika je nesla naročje drv v kuhinjo in sta se zagnala otroka za njo, da je ostal Matija sam, ko je zapiral vrt, da ne bi udrle drugo jutro kure notri in po svojem zagospodarile po gredah.
Ko je stopical starec mimo hleva, je videl, da je dekla pri večerni molžnji. Stopil je na prag in gledal, kako se peni pod krepkimi rokami v močnih curkih mleko v žehtarju.
»Se pozna paša?« je vprašal, da je kaj rekel.
»Vse so lepo pribrale. Še celo ozimka Dima ga da po tri litre,« je menila dekla in prestavila stolek pod Sivko, ki je stala prav v kotu.
Starec je dvignil pogled proti stropu. Kakor v cerkvi se je dvigal od mogočnih opornikov v kotih enakomeren obok in so se vezali na sredi štirje grebeni v nekak kameniti popek. Omet je že na več krajih popustil in so se črnile velike lise sivega kamenja kakor morja na zemljevidu. Tu in tam je že manjkal kakšen kamen.
»2e lani sem prigovarjal Tonu, naj da popraviti strop, če ne mu zgrmi nekoč na živino. Pa ne popravi. Pri konjih je podrl še močen kameniti obok, obokal strop na traverzo in napravil tla nova iz jelše-vih krcljev. Za goveji hlev se pa ne briga, kakor da ni njegov.«
Prav nad Dim o je visel iz obokanega rebresa velik kamen. Pa je stopil Matija v hlev.
»Še komu na glavo pade, kadar se odlušči,« je zamrmral in dvignil palico, da ga spodere.
»Lej, pa se še tako drži, kakor bi res kaj zlega nameraval,« mu je šlo po glavi, ko je močno uprl s svojo še krepko desnico palico ob kamen in ga majal — Rmh! je votlo udarilo iz hleva. Krave so grozno zabokale, debel oblak sivega prahu se je privalil med podboji in dekla je planila iz hleva vsa siva groze in zavpila:
»Jezus Marija! Oče!« Kakor iz uma je vila roke.
Na njen grozni krik so pritekli iz vseh vrat ljudje.
»Ogenj!« je kriknil Šimen, ko je videl sivi oblak, in stekel proti hlevu, da reši živino. Prehitel ga je Tona in že je kriknil iz prahu: »Velb je padel.«
»Oče!« je spet viknila dekla.
Vsi so jo osupli pogledali; Polona, ki je prav tedaj pritekla iz gornje sobe, jo je pa potresla za rame:
»Kje je Matija?«
V	nemi grozi je pokazala dekla na hlev. Kakor bi jih bil pognal z bičem, so vsi planili v prašno meglo, le dekla je vila roke pred hišo. Tudi otroka sta stekla za drugimi, vendar si nista upala v prašni val.
»Luč!« je zaklical Tonov glas iz megle in streznil deklo, da je stekla v kuhinjo po leščerbo. Komaj se je pokazala spet na pragu, že je stegnil šimen roko iz hleva in zgrabil leščerbo. Le slabo je osvetljevala brleča luč razvaline, iz katerih je štrlelo nekaj črnega.
»Škorenj!« je kriknila Polona. Deset rok je brž odgreblo kamenje z Matija. Brez zavesti je bil, a je še dihal, iz rane na glavi mu je tekla v tankem curku kri. Pod rame ga je zagrabil Tona, šimen pod koleno in sta ga odnesla v hišo. Ko sta videla otroka svojega ljubega varuha krvavega, sta se z bridkim vekom pridružila Poloninemu zavijanju.
V	hlev so pritisnili še sosedje in izkopali izpod podrtije Dimo in Rdečko, ki sta bili stali na sredi, obe s polomljenimi križi, dočim sta bili Lisa in šeka vrženi ob steno in ju je pobilo kamenje le po rebrih.
Ženske so brihtale Matija, ki je venomer ječal, Tona pa je zaklical Šimenu: »Zaprezi!«
Preden je minilo pol ure, sta že pripeljala zdravnika in mesarja. Zdravnik je pogledal poškodbo na glavi in ugotovil: »Ni huda.«
Vsi so se oddahnili in tudi Polona je zadržala jok. Tedaj je zdrav-
nik privzdignil srajco in se dotaknil bolnikovih prsi. Matija je glasno zastokal. Zdravnik je namršil obrvi in zamrmral med zobmi: »Udrt koš in notranje poškodbe,« na glas pa pristavil: »Po gospoda pošljite!«
Polona je spet zarigala, z njo so potegnili otroka, Micika in sosede.
Zunaj pred orehom sta ležali kravi in stokali, ko so jima spirali prah s teles. Mesar je otvezal na močno vejo dvoje dolgih plužnih vag, da bodo lahko nanju obesili in razdevali kravi.
Ko je peljal Tona zdravnika spet domov, ga je vprašal:
»Ni pomoči?«
»Ne!« je odgovoril zdravnik odločno kakor sodnik in pristavil: »Take poškodbe in pri tej starosti — popolnoma izključeno. Koliko je pa star?«
»Tri manj ko sto,« je odvrnil Tona. »Najstarejši je v sedmih farah.«
»Lepa starost. Za dva druga. Mi je ne učakamo z vsemi našimi zdravili,« se je zamislil zdravnik, ki je že tudi šel v šestdeseto leto.
»Kako dolgo se bodo pa še mučili?« je spet povzel Tona.
»Krepak je še. Morda še jutri ne bo zdelal. Razen če se mu udere kri.. .«je tolmačil zdravnik.
»Kako se bo še revež mučil!« je čustvoval z očetom Tona in kar samo mu je ušlo, da se je prestrašil lastnih besed: »V bolnišnicah pa dajo takim kar povohat.«
»Babje čenče! Ko prepeljejo bolnika tja že z dušo na 'jeziku,« je zamahnil zdravnik z roko. »Za življenje smo mi in ne za smrt kakor koniederci!« Kakor zase je še pristavil: »Morda bi bilo res bolje tako. Toda, kdo bo pred vestjo odgovarjal. Smrt je pač smrt, prepustimo jo naravi in božji previdnosti. Še rabljev bi ne smelo biti, saj so ječe.« Svojo pot so šle njegove misli...
»Pa pridite jutri ob osmih spet po mene, da ne bo toliko trpel,« je rekel zdravnik, ko je odklepal vežna vrata. Tona je potrkal nato na kaplanijo in naložil gospoda.
Šele tretji dan proti večeru je Matija zdelal. Popoldne se mu je toliko izboljšalo, da je odprl oči. Ko je videl, da je v postelji, se je takoj spomnil nesreče. »Velb...« je dahnil, zamežal in skrivil obraz od bolečin. Ko je spet pogledal, mu je obviselo oko na Tončku, ki je sočutno gledal starega očeta s svojimi sivimi očmi. Starčevo oko je poiskalo med ljudmi Tona. Z vsem naporom je dvignil Matija desnico, pokazal na Anzeka ob materinem krilu in s težavo skozi zobe naročil Tonu: »Go-spo-dar!«
Tona je prikimal. Veder mir je legel na starčevo lice. Polona je stala pri vzglavju. Nagnila se je naprej, da vidi moževe oči.
»Z Bogom,« ji je še trenil in mirno usnul, kakor bi bil prišel pravkar od čebeljnaka, in še tisti večer se je zbudil tam, kjer ni ne gruntarjev, ne kočarjev. Kar ugasnil je. Da se mu ni potočila solza iz očesa, bi ne bili molilci niti vedeli, kdaj je umrl.
Vest o Matijevi smrti je šla po vsej dolini in znanci so se zgrinjali, da pokropijo mrliča. Starci so sedeli pri peči in zamišljeni besedovali:
»Takole pojdemo... Ta je že opravil, nas pa še čaka.«
življenja in sveta
Napad na polarne skrivnosti
Kakor smo že poročali, se je 1. t. m. pričelo drugo mednarodno polarno leto, ki bo trajalo do 31. avg. 1933 in ki mu je namen s številnimi znanstven imi ekspedicijami ter velikopotezno zasnovanim opazovalnim delom razrešiti mnoge doklej še nepojasnjene uganke polarnih ozemelj, zlasti pa njih vpliv na vremenske prilike po vsem svetu.
Vodstvo tega polarnega leto je v rokah mednarodnega odbora pod predsedstvom danskega meteorologa la Coura. Navzlic gospodarskim krizam so države obdale severni tečaj s 40 opazovalnimi postajami, ju/ni tečaj pa s 6. Najsevernejši postaji je postavila sovjetska Rusija v Natise nov i in Severni deželi.
Posamezne ekspedicije so opremljene z najnovejšimi znanstvenimi pripomočki. Razne odprave imajo celo letala, mnoge druge propelerske sani, Rusija deluje z ogromnima ledolomilcema »Krasinom« in »Maliginom«. Sa motnost ledne puščave bodo pobijali z radio aparati. - postaje bodo v stalni zve/i s svojimi domovinami. Za-n:m;va novost so stratosferni haloni brez posadke, ki so opremljeni z avtomatično delujočrn merita vn orodjem in z radio-anaratom. ki bo sar>ostomo sporočal eks-pedicuam iz ozračja merilne posledke.
V ospredju stoje seveda vremenoslovna raziskovanja. Vsak lajik ve danes, da imata tečaja velikanski vpliv na vreme in podnebje ostaleca sveta in zdaj gre za to. da ugotovijo kako zakonitost v pojavu po-1-arn'h »mrzlih valov«, ki smo jih v zadnjih letih tako hudo občutili na lastni koži. Če se najde v teh pojavih kakšen sistem, tedaj bo uresničena že tako dolno pričakovan« vremenska nanoved za daljšo dobo. Od natančnega preštudirania polarnih vremenskih prilik zavisijo bodoče redne prometne zveze z zračnimi vozili preko tečajev.
Nadaljnje ogromno raziskovalno področje predstavljajo polarni siji, ki bodo rešili uganko o sestavi zemeljskega ozračja v vitjih plasteh in morda tudi uganko zemeljskega magnetizma. Neka danska eksped.i-c,ija bo delovala na severnem magnetnem polu, neka ameriška pa na južnem. Magnetna pola, kakor znano, neprestano potujeta m za plovbo je nad vse važno, da se dokončno ugotovi smer in brzina tega premikanja.
Isto tako ni podcenjevati velikih geografskih nalog polarnega leta. V lednih oceanih so še milijoni kvadratnih kilometrov neraziskani, nad vse važno pa je proučiti prilike morskih tokov, zlasti pa za naše vremenske razmere tako pomembnega Zalivskega toka. Talni relief severnega oceana je skoraj neznan, a mora imeti na vsak način velik vpliv na potek morskih tokov, na polarno ledovje. na rastlinstvo in živalstvo. P1ovba in ribištvo imata velik interes na tem, da se podrobno seznanimo s temi skrivnostmi. V Antarktidi je treba ugotoviti, da-l,i je tamošnja kopmina enotna ali po NVeddlovem in Rossovem morju ločena v dva kontinenta: treba je dognati, da-li se južnoameriške Ande nadaljujejo v silovitem antarktičnem gorovju: dalje ne vemo. ali se antarktični ledeni oklen manjša ali širi in kolikšna je njegova debelost.
Tudi praktični gospodarski uspehi polarnega leta utegnejo biti veliki. V severnem in južnem Ledenem oceanu se moramo seznaniti podrobno z ribišči, z nahajališči kitov in mrože v in z ogromnvmi ležišči rude in premoga, ki jih tam slutijo mnogi raziskovalci. Vsekakor bo drugo polarno leto naše znanje v mnogih ozirih silno razširilo in tudi svetovno gospodarstvo bo imelo od tega svoj velikanski dobiček.
Z o klopnimi avtomobili na politične nasprotnike
Ta oklopni avto — tovorni avto, obdan z železom — je našla policija pri nekem narodnem socialistu v Hofgeismaru. Policija je avto zaplenila.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jose-fove« grenčice. V zdravniški praksi je »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporabljana, ker naglo odstrani vzroke mncgl.i pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubezen, ki ni zarjavela
L. 1914. kmalu po izbruhu svetovne vojne so pripeljali poljskega legionarja Perl-steina v vojno bolnico Papa na Madžarskem. Tam je stregla bolnikom bolničarka Adler, rodom iz Slovaške. Perlstein se je zaljubil v bolničarko in jo prosil za roko. Toda Adlerjeva ni smatrala njegove ponudbe za resno in ga je odklonila. Perlstein je okreval in se je moral vrniti na bojišče. Med njim in Adlerjevo je bilo navidez vse končano.
Po vojni se je Adlerjeva omožžla. Sedemnajst let ni slišala nič. o Perlsteinu. Medtem je ovdovela. Ki je najmanj pričakovala možitveno ponudbo, pa je prišlo pismo iz Harbina. Pisal ji je Perlstein, ki se je naselil na Daljnem vzhodu ter se srečno ustanovil kot trgovec. Prosil je svojo nekdanjo izvoljenko ponovno za roko in jo tudi dobil. Perlstein je dobil naslov Adlerjeve s pomočjo nekega švicarskega informacijskega urada, pomagal pa mu je tudii madžarski Rdeča križ.
Čitajte tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
R vojnim spletkam v Južni Ameriki

Ensebio Aiala,
predsednik paraguayske republike
Vojna v Južni Ameriki
Spor med Bolivijo in Paraguayem se .ie razvil brez formalne vojne napovedi v medsebojne oborožene napade. Bolivijske čete so zasedle neko paraguaysko trdnjavo in bolivijska letala so bombardirala več krajev onstran meje. Zgoraj levo: Poslopje pa-raguayskega vojnega ministrstva. Desno: Bolivijske čete. Spodaj levo: Bolivijski rezervisti. Desno: Paraguayska gardna pehota
Jezik nove diplomacije
Mnogim jezikom, kd se govore v francoski prestolnici, se je zdaj pridružil še esperanto. V kratkem bodo namreč v Pa-rizu otvorili 24. svetovni kongres esperan-tistov — razume se ne v francoščini, ampak v esperantu.
Koliko zborovalcev se bo udeležilo kongresa, je trenutno še negotovo. Vsekakor se je zbralo na takšnem kongresu v Naim-berku 1. 1923. nad 5000 oseb. Pariškim šoferjem se mora priznati, da so storili vse, da bi bili dorasli svoji nalogi ob espe. rantskem kongresu. 200 šoferjev se je priučilo espe ranča v zadostni meri, da se bodo lanko s oo razumeli s kongresistL Zborovanje esperantis tov bo zaključil »pflefe vseh narodov« in na koncu bodo igrali v esperantu tudi neko gledališko igro.
lSO-letnica smrti ustanovitelja sladkorne industrije
Andrej Sigismund Marggraf,
berlinski kemik (umrl 7. avgusta 1782), ki je odkril v sladkorni repi sladkorno snov in tako ustanovil mednarodno sladkorno industrijo
Verpeftiftfooo
tfluhertus
za Zehto v avgustu
Odlikovanja španske republike
»Republikanska verižica«, visok red, ki ga je ustvarila španska republika za one, ki si bodo pridobili zasluge za državo
Mac Donaldovi tajnfld
Po povraifilcu iiz Lausanne je moral an-gllešflci ministrski predsednik Mac Dcnald pomnožiti svoje število tajnikov. Sedaj jih ima 10. Pravijo, da ga v tem pogledu ne doseže noben sodobni državnik, kar je razumljivo, 'če pomislimo, da se mora Mac; Donaid posluževati tajniške pomoči zaradi svojega slabega vida. Njegove oči so namreč tako slabotne, da mu morajo vse spise prečitati, nakar diktira svoje misli, odgovore in opazike nanje. Tajniiki pa opravljajo zgolj mehanična dela. Mac Do-naldu je danes 6.5 let in živti v vednj nevarnosti popolne oslepitve .
Zračni promet na Švedskem
švedska zračna prevozna družba, ki oskrbuje poleg dveh drugih inozemskih družb zračne zveze nad Skandinavijo in ostalo Evropo, je te dni obdarila s srebrnim pokalom svojega 100.000. potnika, nekega danskega gi-ofa. Družba je začela poslovati pred osmimi leti in vrši svojo službo tako vestno, da ni imel doslej niti eden izmed njenih potnikov najmanjše škode. Njena letala so v tem času prelete, la skupno 3 milijone kilometrov. Pred osmimi leti so rabila za progo od Malmo-ja do Pariza ali Londona 11 ur, danes pa komaj sedem, število potnikov je znašalo prvo leto 374, a danes jih je v poeddnera mesecu mnogo več nego takrat celo leto
Panika v živalskem vrtu
Minulo soboto so imeli praški vojaški oddelki v dolini Vltave vojaške vaje. Manevri so izzvali nepričakovane posledice. V živalskem vrtu je izbruhnila med živalmi nepopisna panika. Svetloba reflektorjev in pokajoči streli so živali tako prestrašili in jih razdražili, da so skušale pobegniti čez ograje. Ptiči so si razbijali glave ob rešetkah, jeleni so preskakovali ograje. Z največjo muko so jih polovili in privedli nazaj ter jih privezali za mrežami. K sreči so bile kletka levov in drugih roparskih živali tako močne, da jih zveri niso mogle razdejati, kajti sicer bi bile pobegnile med ljudi.
Bratomorna vojna v Indiji
Po kratkem pomirjenju v Indiji se je vnelo znova nespravljivo sovraštvo med hindi in muslimani. V Bombayu je prišlo med obema skupinama, kakor kaže slika, do hudih
bojev, ki so zahtevali več človeških žrtev.
Padavica
Padavica je prava ali neprava in vsako krčno stanje nikakor ni nujno epdleptične-ga izvora. Črvi v črevesju, obolenje obisti, poškodbe možganskih dovodnic itd. povzročajo lahko podobne pojave. Isto tako vnetja v možganih, pritisk kostnih drobcev na možgansko skorjo, otekline v možganih, abscesi. Prava epilepsija je lahkega ali težkega značaja, prva je za srečo, pogostejša.
Kaj razumemo pod epilepsijo?
Ta bolezen, ki vzbuja takšno grozo, se kaže kot krčevito napeto stanje telesa. Bolnik se zgrudi na tla in postane popolnoma neobčutljiv za vnanje vtise. Glavo, trup in ude mu zvijajo krči, obraz mu postane modrordeč, pena mu gre iz ust, zenice so široko otrple, jezik mu stisnejo zobje in ga često poškodujejo. Poedini pojavi včasi manjkajo. Po nekem času krč premine, telo postane mirno in bolnik mirno zaspi, a ko se zbudi, ga boli glava in se ne spominja napada, kajti zavest je bil popolnoma izgubil. Mnogi bolniki že v naprej opazijo, da se bliža napad.
Nekaj tujega jih prešine, neki nemir in drhtenje, čudno zmedeno stanje. V ušesih jim zveni in šumi, v želodcu jim vstaja, pojavijo se motnje vonja in čutov. K temu se pridružijo bljuvanje, srčni utrip, omotica, neugodje in negotovost. Bolnik, kd pozna ta znamenja, leže in pričakuje napada.
Druge bolnike preseneti sredi dela, med jedjo, v kavarni. Po cele minute strmijo predse, duh se jim omrači, hipoma se prehude in nadaljujejo svoje početje, kakor da se ni nič zgodilo. Včasi počenja bolnik med odmori v napadih čudne stvari. Fiksne ideje jih zvodijo, romajo, da sami ne vedo kam, trosijo denar brez potrebe, se lažejo, kradejo. Pri višjih stopnjah padavice propade končno zmožnost za premišljevanje, bolnika se loti slaboumnost. Naj-češče pa je opažati izrazito
spremembo značaja, bolnik postane sebičen, malenkosten, prepirljiv, nasilen, netoleranten, zavraten, go-
Drobne zanimivosti
Abesinski vladar zatira suženjstvo
Iz Addis Abebe poročajo, da je abesinski cesar postavil posebno oblast za zatiranje suženjstva. Na čelu oblasti stoji neki abesinski knez, ki mu bo prideljen poseben britski svetovalec in več vplivnih domačih osebnosti
Prepoved Mussoiinijevega filma
Dunajski magistrat je prepovedal predvajati film »Nova Italija pod Mussolini-jem«, ker je skoz in skoz tendenčen in dela propagando za fašizem.
Civilni zakon na Španskem
Zaradi ločitve cerkve od države v Španiji je stopil zdaj v veljavo civilni zakon, španski državljani se morajo najprej registrirati v občinskem uradu, potem smejo, če jih je volja, tudi v cerkev, kar pa je njih privatna stvar. Kakor poroke, so t uda pogrebi civilni.
Premoženje Grete Garbo
švedski listi poročajo iz New Yorka, da nese Greta Garbo s seboj iz Holly-wooda domov na švedsko 750.000 dolarjev. Oči vidno pdšejo o denarju zategadelj, da bi demantirali vesti, ki so še nedavno javljale, da je božanstveua Greta izgubila pri polomu neke hollywoodske Danke vse svoje premoženje.
Išče se 200.000 belinov
Bavarska vlada je poslala pruskemu prosvetnemu ministru nenavadno prošnjo za 200.000 belinov in 20.000 citrončkov. Laboratorij monakovske univerze namreč potrebuje metulje za preiskavo o barvi kril imenovanih metuljev. Prusko ministrstvo bo najbrže odredilo, naj polovijo zahtevane metulje šolski otroci in bo plačalo za vsakega belina 5, za vsakega citrončka pa po 1 pfendg.
Nalepotičene kokoši
V	černovicah so obsodili na manjšo kazen neko kmetico, ki si je izmislila bistro, umen »kosmetski« trik, da je lažje prodala svoje kokoši. C'~la vrsta teh živali ni legla zaradi svoje previsoke starosti nobenih jajc, da bi pa b^e videti mlajše, jim je kmetica pobarvala grebene s — črtalom za tastnice in je tako zanje dosegla višjo ceno...
Cigaretni ogorek povzročil požar
V	torek popoldne je v pariški mestni tržnici izbruhnil ogenj, ki se je razširil z velikansko naglico. Gasilcem se je šele po treh urah napornega dela posrečilo, da 90 ga loikalizarali. Materijalna škoda je zelo velika. Preiskava je dognala, da je nastal požar zaradi tlečega cigaretnega ogorka, ki ga je bil nekdo v svoji neodgovornosti zagnal od sebe ne da bd ga bil poprej utrnil.
spod oval en nasproti podrejenim. prilizo-valen nasproti predstojnikom. Ce se vda alkoholu, lahko zapade deliriju. Pri tem so lahko padavičniki duševno zelo delavni in talentirani, okolica jih niti ne spozna za bolne.
K sreči je dovolj sredstev, da obranimo bolnika pravočasno duševnega propada. Seveda pa je treba v vsakem poedinem. primeru točno vedeti za izvor bolezni.
Bolezen je večinoma prirojena kot posledica duševnih motenj, živčnih bolezni ln alkoholiziranja staršev. Kakšne ana-temične spremembe v možganih vsaj pri pravi epilepsiji ni opaziti.
Kako pomagamo bolnikom?
Zdravljenje se ravna, kakor rečeno, po izvoru bolezni. Pred vsem se je treba izogibati vsemu, kar draži možgansko skorjo, hrana ne sme biti dražljiva in presla-na, telesni in duševni napori so škodljivi, isto tako alkohol, kava itd. Razdraženost živčnega sistema pobijamo tudi s primernimi zdravili. V splošnem število pravili epileptikov nazaduje.
triocino
oblecite lahne suknjiče, modne hlače, motociklisti pa Bajazo obleke. V veliki izberi blago za turistovske obleke. — Najcenejša oblačilnica
Drago Schivab, Ljubljana
KARIKATURA

»Delo« sodobnih politikov
(»Nebelspalter«)
Vsak dan ena
Tolažba
>No, bo vsaj velik naslov jutri v časopisu!«	(»Rirec^
Gospodarstvo
K načrtom za povišanje poslovnega davka
in trošarin
Kakor smo že včeraj poročali, je finančni minister predložil Narodni skupščini dva važna zakonska predloga glede povišanja davka na poslovni promet in trošarine na sladkor in glede uvedbe trošarine na porabo električnega toka namesto dosedanje trošarine na električne žarnice.
Namen teh dveh zakonskih predlogov je ta, da se povečajo državni dohodki, ki navzlic znatnemu skrčenju proračuna ne zadostujejo za kritje neobhodnih izdatkov. Čeprav gre, kakor rečeno, le za projekte zakonov, ki bodo v teku razprave v Narodni skupščini in v senatu gotovo še predelani in spremenjeni, vendar smatramo za potrebno, da že sedaj opozorimo na nekatere okolnosti, ki jih bo treba v teku skupščinske razprave upoštevati.
Davek na poslovni promet naj se po zakonskem načrtu podvoji, vrh tega pa naj se še pri luksuznih predmetih uvede poseben lOodstotni davek od plačane fakturne vrednosti. V ostalem se naj spremeni določba glede vodenja knjig opravljenega prometa, tako da bi morali te knjige voditi vsi obvezanci, katerih skupni letni promet presecra 250.OO0 Din (sedaj 500.000 Din)-
Osnova za davek na poslovni promet znaša sedaj 1 %> od vrednosti blaga pri vsakem prenosu. Na tej podlagi je izračunana tudi tarifa za pavšalni davek na poslovni promet, ki je različna in znaša povprečno 2 do 3°/o in pogosto tudi več. S povišanjem osnove od 1 na 2 %> bi se seveda podvojili tudi odstotki pavšalnega davka.
Pavšaliranje davka na poslovni promet, ki je bilo lani uvedeno 1. prila, je im*-lo predvsem namen, da se ta davek, ki ,;e vedno donašal slabe dohodke, dejansko po: bere od vsega prometa. Finančna uprava si je lani obetala od te reforme znatno povečanje dohodkov, čeprav je ln/o osnova ostala nespremenjena; to pa predvsem zarali tecra, ker naj bi pavšaliranje omogočilo zajeti ves promet. Čeprav so takrat zatrjevali, da se bo tako riot.os povečal od 200 na kakih 400 in še več milijonov, je pričakovani rezultat izostal. Kolikor toliko ugodne rezultate je pokazalo le pobiranje pavšali ranega davka na poslovni promet na uvozno blago, kjer se prej ni pobiral, dočiin je pobiranje tega davka v notranjosti pokazalo prav neugodne rezultate.
Od aprila do konca pret- leta je bilo P" uvozil pobrano za 118.8 milijona Din pavšalnega davka na poslovni promet (leta 1930. le l.G milijona). Skupni donos davka na poslovni promet pa je v tem času znašal 223 milijonov Din. tako da odpade na neprimerno večji poslovni promet domačega blacra komaj 104.2 milijona Din donosa. V prvih treh mesecih tek. leta je znašal skupni donos davka na poslovni promet (pri uvozu in v državi) mesečno le 18 milijonov Din, torej prav toliko, kakor pred reformo.
Da ni promet blaga v naši državi v toliki meri nazadoval, kakor bi se to dalo sklepati iz slabih dohodkov države od davka na poslovni promet, nam potrjuje tudi statistika donosa tega davka v dravski banovini. V koledarskem letu 1931. je bilo v Jrav-ki banovini pobrano na račun tega davka nič manj kakor 51 milijonov Din ( d ':ega na račun pavšaliranega skupnega davka 18.9 milijona Din). Ker je bilo v koledarskem letu 1931. pobrano na ta da-v«k v vsej državi le 269.4 milijona Dim je na dravsko banovino lani odpadlo nič manj kakor 19 odst. vsega donosa davka na poslovni promet v državi (delež dravske banovine n.a skupnem številu prebivalstva v državi znaša samo 8 odst.). Gornji podatki nam kažejo, da bi bilo treba poiskati. drugih sredstev, da se donos skupnega davka na poslovni promet v naši državi dvigne r.a ono višino, ki bi odgovarjala finančnemu efektu v primeru, če bi se poslovni promet v v.sej državi z enako strogostjo zajel kakor v dravski banovini. To bi bila tudi edina pravična rešitev, kajti s povišanjem osnovnega odstotka, bi se sedanja neenaka obremenitev s tem davkom prav nič ne spremenila. Zato smo mnenja, da je najprej treba proučiti vzroke, zakaj se davek na poslovni promet v vsej državi ne pobira tako, kakor bi se moral pobirati. Če se ti vzroki ugotovijo in nedostatki odpravijo, potem bo možno brez povišanja osnovnega odstotka doseči povečanje donosa tega davka.
Slične pomisleke bi imeli tudi glede uvedbe trošarine na porabo električnega toka. Po novem zakonskem načrtu se naj ukine dosedanje pobiranje državne trošarine na električno razsvetljavo v obliki trošarine na električne žarnice. Zato pa se naj uvede nova trošarina na porabo električne struje, in sicer v višini 1 Din pri ki-lovatni uri za tok, ki služi za razsvetljavo, in v višini 0.25 Din za kilovatno uro za tok, ki služi za pogon motorjev in drt-gih instalacij. Če se že spremeni način pobiranja trošarine na električno razsvetljavo, potem smatramo, da je izmera nove trošarine vendar previsoka. Donos trošarine na električne žarnice doslej ni bil posebno velik. V območju dravske banovine se je v koledarskem letu 1931. pobralo za to trošarino komaj nekaj več kakor 30.000 Din. Po predlaganem novem načinu pobiranja te trošarine pa bi bila seveda obremenitev neprimerno večja. Da navedemo samo primer Ljubljane. Iz pojasnil k proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1932. je razvidno, da je poraba električnega toka za razsvetljavo v Ljubljani previdno ocenjena na 2,300.000 kilovatnih ur. Pri tej porabi pa bi znašala predvidena nova trošarina na porabo električnega toka okrog 2,300.000 Din na leto. To je vsekakor znesek, ki preveč obremenjuje konsumenta.
Vsekakor pa bi se morale spremeniti določbe zakonskega načrta glede nove trošarine na porabo električnega toka za pogon motorjev in drugih instalacij. Ne glede na to, da se povsod skušajo izogniti obremenitvi pogonskih sredstev v industrijskem obratovanju, je tudi izmera predlagane trošarine neprimerno visoka. Vrhu tega, ustvarja način pobiranja te trošarine stanje, ki bi bilo nevzdržno, kajti na električno strujo, ki se proizvaja v lastnih instalacijah za pogon lastnih obratov se ne bi po besedilu tretje pripombe pobirala ni-kaka državna trošarina, dočim bi morala podjetja, ki sama za svoj obrat ne Droia-vajajo električnega toka, plačati razmeroma prav znaten znesek 25 par od kikrvat-ne ure. Kaj zmači taka trošarina za podjetja, ki porabijo velike količine električnega toka za pogon, nam pove že primeT tvornice za dušik v Rušah. Ta tvornica porabi v normalnih časih okrog 140 milijo-
nov kilovatnih ur toka na leto. Zaradi obratnih omejitev je podjetje lani porabilo le 100 milijonov kilovatnih ur. Za to porabo bt moralo podjetje po predloženem zakonskem načrtu plačati nič manj kakor 25 milijonov Din trošarine. To ni mnogo manj, kakor znaša vsa vrednost produkcije. Tvornica v Rušah plača kot velekon sument elektrarni na Fali za porabljeni tok Izjemno nizko ceno, povprečno 7 par na kilovatno uro, zato pa odvzame skoro dve tretjini vsega električnega toka, ki ga proizvaja ta elektrarna in ga mora jemati predvsem tedaj, ko je elektrarna najmanj obremenjena. Po novem zakonskem načrtu bi morala tvornica v Rušah plačati za trošarino tri in pol krat več, kakor plača za sam tok. Na drugi strani pa bi bila na primer druga velika podjetja, ki imajo svoje lastne elektrarne, oproščena od plačevanja trošarine na tok, ki se ne rabi za razsvetljavo. Določbe zakonskega načrta glede trošarine na porabo električnega toka za pogon, bi se morale vsekakor spremeniti; glede trošarine na pogonski tok pa mislimo, da bi bilo najbolje, če bi se sploh črtala, ker ni v skladu s splošnimi principi nalaganja davčnih bremen. Industrija v Sloveniji se je že pred leti najbolj borila proti taki vrsri trošarine ki jo je pri nas uvedla že banovina (3 odn. 2.25 odst. od prodajne cene). H koncu naj še pripomnimo, da se bo trošarina na porabo električnega toka, če bo presegala gotov minimalen znesek, spremenila v nekak davek na elektrifikacijo, ki bo zade! predvsem one pokrajine, ki so že sedaj najbolj elektrificirane (zlasti Slovenijo), v drugih pokrajinah pa bo razvoj elektrifikacije občutno oviral.
Glede povišanja trošarine na sladkor naj omenimo, da ie bila ta trošarina že lani v jeseni povečana (od prvotnih 5 Din ?a kg), sedaj pa se naj ponovno dvigne za 1.50 Din. in sicer od 6.55 na 8.05 Din za kg sladkorja v kockah in od 6.25 na 7.75 Din za kg kristalnega sladkorja- To povišanje bo zopet občutno prizadelo baš konsumenta v dravski banovini, saj odpade od vsega konsuma sladkorja v državi več kakor ena osmina na Slovenijo. Dravska banovina je lani porabila 1156 vagonov sladkorja. Letos se bo morda ta konsum skrčil na 800 vagonov, navzlic temu pa bi povišanje trošarinske obremenitve znašalo 12 milijonov Din letno
Vemo, da mora naša država v sedanjih težkih časih zajeti nove vire dohodkov, vendar pa mislimo, da bi bilo bolj primerno, če se vsaj del teh novih dohodkov najde drugje, morda zlasti z obremenitvijo konsuma alkoholnih pijač. Reforma trošarine na vino in žganje se gotovo ni obnesla. Uvedba posebnih trošarinskih taks je pokazala neuspeh v finančnem pogledu, go-stilničarstvu pa je odvzela znaten del kon-sumentov. Tudi vinogradništvo pri nas ni zahtevalo ukinjenja trošarin, temveč* le znižanje in spremembo glede načina pobiranja. Morda bi bilo na mestu, da se v okviru prizadevanja za dosego novih virov državnih dohodkov, tudi to vprašanje sedaj znova vzame v razpravo.
Zanimiv razvoj italijanske trgovinske bilance
Prvič, po dolgi vrsti desetletij je Italija svojo trgovinsko bilanco spravila v ravnotežje. Zadnje 4 mesece pret. leta je bila trgovinska bilanca celo aktivna, in sicer za povprečno 33 milijonov lir na mesec. Tudi letos se italijanska trgovinska bilanc?, razvija slično. Kako se je zmanjšala pasivnost italijanske zunanje trgovine, nam kaže naslednja primerjava (v milijonih lir);
uvoz izvoz saldo
1928.	22.313 14.999 —7314
1929.	21.665 1 5.236 — 6429
1930.	17.347 12.119 — 5227
1931.	11.638 10.037 —1601
Pasivnost italijanske trgovinske bilance
je v zadniih letih nazadovala na manj kakor V4. Italija sicer ni uvedla posebnih uvoznih omejitev in je protekcijonizem izvajala predvsem s širokopotezno propagando domačih proizvodov, vendar je aktiviranje bilance ob koncu pret. leta pripisati deloma tudi uvedbi carinskega dodatka od 15f,/o na vrednost uvoženega blaga, ki ne uživa pogodbenih carin.
Seveda pa bi bilo zmotno, pripisovati zmanjšanju pasivnosti preveliko važnost, kakor smo to omenili tudi že o priliki zmanjšanja pasivnosti jugoslovenske trgovinske bilance. Kot ugoden moment je navesti le dejstvo, da se je v zadnjih letih italijanski izvoz skrčil le za eno tretjino. Rapidno zmanjšanje pasivnosti trgovinske bilance, zlasti za Italijo, ni preveč razveseljiv znak. V malokateri državi igrajo ne-v:dui dohodki plačilne bilance tako važno ulogo, kakor v Italiji. Tu mislimo prttd-v-en. dohodke od tujskega oromota, od nakazil izseljencev in od zaslužka mornarice. Hudo nazadovanje teh dohodkov ]e naravnost izsililo zmanjšanje pasivnosti trgovinske bilance- Plačilna bihnra ima v vsaki državi tudi brez posebnih ukrepov že zaradi gospodarskega avtomatizma tendenco k izravnanju. Če se pri dohodkih, ki niso v zvezi s trgovinskim prometom, pojavi znatnejši primanjkljaj, se ta primanjkljaj v teku gospodarskega življenja po sebi izravna v okviru trgovinske bilance. Brez dvoma bi bilo za italijansko gospodarstvo ugodnejše, če bi pri nespremenjenih dohodkih od tuiskega prometa, od izseljencev in od pomorstva ostala troovinska bilanca visoko pasivna, kakor pa da je občutno skrčenje teh dohodkov izzvalo zmanjšanje pasivnosti trgovinske bilance.
Gospodarske vesti
= Čehi bodo zažgali stare zaloge hmelja.
Češkoslovaške hmeljarske organizacije se resno pečajo z vprašanjem, kaj naj hmelj-ski sindikat počne s starimi zalogami hmelja. Gre predvsem za hmelj iz leta 1930., ki ga ie svoj ča9 zaradi slabih oddajnih možnosti pokupil hmeljski sindikat. Kakovost tega hmelja, ki ea je okrog 40.000 6totov, se je zaradi dolgega ležanja hudo pokvarila. tako da skoro ni več poraben. Ker je sindikat posloval z državno pomočjo, bo morala o tem sklepati tudi češkoslovaški vlada. Zaloge tega starega hmelja nameravajo zažgati.
= Minimalno kritje poljskega nota naj sr zniža. Kakor poročajo iz Varšave, so odlični poljski nacijonalni ekonomi pod vodstvom univ. prof. KrzYzanowskega (Krako-vo) predložili vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se dosedanje zakonsko minimalno kritje poljskega zlota zniža. Pri tem
zastopajo pravilno stališče, da more zlata in devizna podlaga valute le tedaj uspešno ščititi stabilnost valute, če je dana možnost, da se ta podlaga v primeru potrebe porabi za kritje primanjkljaja v devizni bilanci.
= Občni zbor nedavno ustanovljenega Združenja izvoznikov in sadnih trgovcev za
bivšo mariborsko oblast. V veliki dvorani hotela >Orek se je danes dopoldne vršil I. redni občni zbor Združenja izvoznikov in sadmih trgovcev za bivšo mariborsko oblast. Občnega zbora se pe udeležilo okrog 300 trgovcev lz vsega mariborskega okrožja. Navtzoča sta bila tudi zastopnik ban-ske uprave g. inž. Lukmann in obrtni nad-zorniK g. Založnik. Zborovanje je otvorii in vodil predsednik g. Srečko Kranjc, ki je v krat-kih besedah označil pomen občnega zbora. Zastopnik banske uprave g. inž. Lukmann je sporočil občnemu zboru, da se banska uprava živahno zanima za razvoj sadjarstva in sadnega trga. Zagotovil je, da bo banska uprava posvetila sadni trgovini največjo .pažnjo. Pri naslednji -točki dnevnega reda, to je pri odobritvi proračuna, se je vnela živahna debata. Na koncu pa je bil proračun za leto 1932 v višini 27.800 Din soglasno sprejet. Sledile so voLitve odbora, pri katerih so bili izvoljeni: Za predsednika g. Srečko Kranjc, za podpredsednika Karenčič iz Pesnice, člani uprave: Vavpotič, Zg. Kun-gota, Kostanjšek, Sv. Martin, Dimniik, St. Ilj, Zuipan, Maribor, Tanjko, Slovenjgradec, Stoinšek, Šmarje pri Jelšah, Pevec, Ormož, Marš, Ljutomer in Gavez, Ptuj. Pri slučajnostih je predsednik predlagal, da naj se za prekupčevalce sadja izdajo posebne legitimacije, kil naj jih vidira sresko načelstvo. Namen izkaznic naj bi -bil, da našega kmeta obvaruje pred raznimi tujimi prekupčevalci s sadjem. Predlog je bil soglasno sprejet.
= Razpored zemljarine. Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša, da je razpored zemljarine za davčno leto 1932 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med uradnimi urami v času od 9. avgusta do vštetega 16. avgusta t. 1. pri davčni upravi. Vodnikov trg 5/L, soba št. 3. O tem se obveščajo vse zemljarini zavezane stranke s pri-stavkom, da lahko podajo v Sdnevnem roku eventualne pismene ugovore računskega značaja zoper osnove ali zoper odstotek dopolnilnega davka.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini naslednjih dolžnikov: Florjančič in drug, javna trgovska družba, izdelovanj in prodaja čevljev v Šmartnem pri Litiji .(poravnalni upravnik dr. Iv. Šlibar, odvetnik v Litiji; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Litiji 10- septembra ob 9., prijavni rok do 5. septembra); — Gradnik in drug, družba z o. z., špecerija in delikatese v Ljubljani, Poljanska cesta (poravnalni upravnik dr. Egon Stare, odvetnik v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri dež. sodišču v Ljubljani 24. septembra ob pol 11., prijavni rok do 19. septembra); — Štefan Strašek, trgovec s čevlji v Celju, Kovaška ulica 1 (poravnalni upravnik dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju 17- septembra ob 11., prijavni rok do 12. septembra, oorav-nalna kvota 50%); — Ignac Završnik, trgovec na Glincah, Tržaška cesta 21 (poravnalni upravnik dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri dež. sodišču v Ljubiiani 24. septembra ob 9_, prijavni rok do 19. septembra).
= V trgovinski register so 6e vpisale nastopne tvrdke: Kimovec & Co., družba z o. z. v Ljubljani (trgovska agentura, nakup in prodaja strojev, motornih vozil, gramofonov, fotogr. aparatov, tehničnih potrebščin, osnovna glavnica 16.000 Din, poslovodji Rudolf Šinkovec in Erna Šinkovec iz Ljubljane); Avguštin Herz, družba z o. z. v Ljubljani (trgovina z mešanim blagom, osnovna glavnica 5000 Din. noslov. Hilda Korun, roj. Herz) Viljem Muller & sin, Gračnica pri Rimskih toplicah, trgovska agentura za steklo, porcelan in kovinsko blago.
= Konkuri je razglašen o imovini Franca Korenčina, imetnika tiskarne »Jadran* v Slovenjgradcu (upravnik mase dr. Al. Bratkovic, odvetnik v Slovenjgradcu; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Sloven*-gradcu 13. avgusta ob 10., prijavni rok do 10. septembra, ugotovitveni narok 30. septembra).
= Oddaja gradbe objektov in eest v Novem mestu se bo vršila potom ofertne licitacije 24. t. m- pri komandi dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 9. t m. ponudbe glede dobave jekla in železa. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. t. m ponudbe glede dobave 2500 kg bencina. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave električnega motorja; do 25. t. m. pa glede dobave električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave knjig za matrike; do 16. t m. pa glede dobave parnih ventilov in 50 komadov električnih žarnic. (Predmetni oglasi so na vpogled z Zbornici za TOI-)	_____
Borze
6. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet zopet zelo slab in je znašal komaj 0.75 milijona Din nasproti 1.5, 1.0. 1-8 in 1.4 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Kakor smo že poročali, je Narodna banka opustila svojo dosedanjo prakso glede vzdrževanja nespremenljivega tečaja za devizo Curih, ki jo ie zadnja dva dneva dvignila za 1 °/» od 1100.10 na 1111.10. Spo-redno 90 se seveda dvignile v enakem raa-merju tudi druge devize, tako Newyork od 56.27 na 57.05, Berlin od 13.44 na 13.58 m Trst od 288 na 291.15. Deviza London te je le za malenkost dvignila, ker je funt mednarodno oslabel.
Devize.
Cnrih. Pariz 20.12, London 17.74, New-vork 513.87, Bruseli 71.30, Milan 26.215, Madrid 41.80, Amsterdam 206.725, Berlin 122.15, Stockholm 91.50. Oslo 90, Kober.-
SLADKORNOBOLNI!
Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen ln življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- ln Inozemstva o preseneti iivth uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Chemlsche Fabrik Lotčgia G. m. b. H. Kassei 332, Nemčija. 244
havn 95.50, Sofija 8.73, Praga 15.20, Varšava 57.60, Bukarešta 305.
Blagovna tržišča
žito.
+ Chicago, 6. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 52-75, za december 56, za marc 61.75; koruza: za september 32.125, za december 30, za marc 31.25; oves: za september 16.625, za december 17.50, za marc 20; rž: za september 32.375, za december 33.25, za marc 36.50.
-I- Winnipeg. 6. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 55-50.
+ Novosadska blagovna bona (6. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 57 vag. Pšenica: baška, okol. Novi Sad, »rodnje-baška, gornjebaška, 79 kg in okolica Sombor, 78 kg 155 _ 160; baška potiska, 79 kg
157.50 — 162.50; ladja Tisa. 79 kg 160 do 165; ladja Bege j, 79 kg 155 — 160; banatska, 79 kg 152.50 — 157.50; banatska, pariteta Vršac, 79 kg 152.50 — 155; baška, sremska nova. 76 kg 145 — 150; banatska nova, 76 kg 142.50 — 147.50; baška nova potiska. 76 kg 150 — 155. Ores: baški novi 120 — 125. Koruza; baška, 9remska 116 _ 118; okol. Sombor 117 — 119- banatska 114 _ 116; srem=ka. okol. Šid 120—122. Moka: baška. banatska »Og« in >0gg< 240 do 255, »2< 220—230; >5« 200—210; >6« 185—190; >7< ISO—155; >8« 100 do 105. Otrobi: baški, sremski. banatski 80—85.
+ Budimpeštanska terminska borza (6. L m.) Tendenca stalna, promet srednji. Pšenica: za oktober 18.21 — 13°" za marc 14.63 — 14.64; rž: za oktober 8.78 — 8.80; za marc 9-89 — 9.93; koruza: za september 14 — 15.05. za maj 9.25 — 9.26.
§ o k o I s t v o
Mirensko sokolsko okrožje
Ko zaključujemo polletno bilanco sokolskega dela v tem okrožju, bodi dovoljeno, da tudi javnost zve o uspehih in dedu kaj več
Vse okrožje, ki ga sestavlja kmetski in rudarski stan v 75 odst. svojega članstva, šteje danes 925 pripadnikov, od katerih je 535 telovadečiih. Vsa v okrožju udruže-na društva sodelujejo v tesni zvezi med seboj, se tako podp;rajo v sk.up.iem delu io tako bratsko tekmujejo. Okrožma morava je imela v zvezi z župmitn načekiištvom 3 uspele okrožne zbore društvenih načelni-štev. na katerih se je podal pregled dela v minulem dvomesečju in izvršil načrt za naprej. Vršili so se skupni pregledi val za tekme, prostih vaij in praktični vadbeni sestanki vodnikov oddelkov. Telovadba 6e vrši v vseh sedmih društvih im je na prav razveseljivi višini. Manjka le še vedno dobrih predmjaikov, ki jih pa že polagoma s pomočjo župe vzgojujemo sami. V prvem polletju se je telovadilo v vseh društvih 1560 telovadnih ur in je bii!o navzočih skupno števiilo 17.033 telovadečih vseh kategorij, od katerih odpade največ na članstvo, najman»j na naraščaj.
Vsa društva so se skrbno pripravila ra javne nastope in akademije (Tyrševe), ki jih je imelo 6 društev (1 le predavanje o
Tvršu).	.
Okrožje je priredilo 5. junija t. 1. dobro uspel okrožni ziet v K nm el ju pri sokolskem društvu St. Janž v zvezi s I. okrožnimi tekmami, ki so se vršile zjutraj istega iloe. Tekem so se udeležila -vsa društva s 43 tekmujočimi vseh oddelkov. Rezultati ?o zadovoljili, zmaik, da ima tudi podeželje za sokolske tefleme dober materija!. Od vrst 5'anov n. odd. je dosegla I. mesto z 284 50 točkami vrsta sokolskega društva Trebnje. Prvak med posamezniki pa je br. Bogo Zgajnar s 65 točkami, čL sokolskega dru-Stva Mirna. Iz istega druStva je tudi s. Rehar Fanika. ki je s 47.5 točkami odnesla prvenstvo n, odd. pri članicah. V moš. nar. je dosegel I. mesto br. Ko'.ene Jaka e 43.5 točlkaimi in v žen. nar. s. G'ušič Slavika s 37.7 toSkami, oba iz Mokronoga. Popoldanski nastop je tehnično in organizacijsko u«?pcl. Vse veje so bile podane skladno Nastopilo je 200 telovadečih iz okr. društev in z gosti iz Novega mesta. Otmu lep. Zaključil je zlet žtopmi starosta br. dr. Vašič, ki se je z žiup. nač. btr. Papežem udeležil tekem in nastopa. S tem je okrožje dostojno ptoslavilo Tvrševo leto — z zunanjo tehnično manifestacijo.
Korporativmo je sodelovalo okrožne naslednjo nedeljo na žuirnem zletni s 120 te-lovadečimi iin se udeležita tudi žuitvnih tekem s 40 tekmovalci. Vsi so se dobro odrejali in po br. .TerovSkiu Nacetu. 81. »sokolskega društiva Mirna, odnesli celo žiup-no prvenstvo n. odd.
Posamezna društva pa so pripravila tudi sama lastne nastope. Tako je sokolsko društvo Trebnje priredilo 5. maja propagandni nastop na Čatežu s sodelovanjem okrožnega društva iz Novega mesta, 19. junija pa izvršilo svoj domač nastop, ki je najlepše uspel. Nastopičo je do 250 telovadečih, poleg Sokolstva tudi šolska mladina in oddelek vojske iz Novega mesta. Sodelovala s^ vsa okrožna društva
Ostala društva imajo 6voje nastope. 7. avgusta — Mirna, 14. avgusta — St. Rju-pert, 21. avgusta — §t Lovrenc in 5. septembra — Mokronog S temi nastopi bo okrožje zaključilo svoje ziunanie tehnično delo	w<
Dodati moramo, da se je okrožje udeie-ž;lo tudi praškega zleta z 12 telovadečimi.
Vzporedno s tehničnim delom se razvija v okrožju tudi prosvetno delo. Z zbori dr. načelništev so sfi vršili v tem polletju 3 zbori prosvetarjev. ki so pokazali mnogo vidnih uspehov. Zimski prosvetni progiam je bil izvršen v vseh društvih. Prosvetnih akademij (Tvrševih) je bilo 6. Duihovna priprava za zlete iin posebej za Prago je bila izvršena r vseh društvih do-etojmo. Predavanj in nagovorov sokolske in druge vsebine je bilo 177, poleg teh 18 fcinopredstav. Ostalih prosvetnih prireditev je bilo 32. Vsa društva so pridno gojila dramatiko in priredila v tem času 23 predstav. Mladimi se je posvetilo dovolj pažnje in so vpeljari mladinski popoldnevi, izleti in pravljični večeri. Mnotfo pozornosti je okrožie storiilo za organizacijo sokolokiih javnih kmiižic. ki jih ima se.la-j že 6 društev s 1978 knii^rn. 602 čitateliev je prečrtalo doslej 1563 knjig. Tudi sokot-siki tisk se v vedno večjem številu uvaia
v društva.	, . . .. .
H koncu naj dod»m še admrnistra^vni del okrož. ur>rave. ki šteje v 1. 1932 75 uradnih številk, znaik. da ?e i v tetn pravou red i v okrožihi i v društvih.
Poudarim, da ie tudi žiupna orrrava s svetimi odseki stalno v zvezi t okrožn^n vodstvom in skuša vedno pomagati. In edino ta pot skuronega dela bo rodila nekoč še večje uspehe. Naprej do zmagi Zdravo!____-ar—.
Zaloška sokolska četa bo zopet javno nastopila v nedeljo 14. t. m. ob 15/V) po poldne. Nastooijo vsi od čWv do dece s itetoSnmm praškimi vajami. PoVazali bodo na tudi na orodju, kaj znajo. Po n««tomi Ko prosta zabava: koncert godbe »Slo«e«, Detie sokolskega pevskega zbora, srečolov, šaljiva p^sta. licitacija iagnieH tur^ca kava itd. Prosimo bratska okoliška Hro?tva in onloh prijatelje za ob'1-no udeležbo. Ljubli*n*«ni n* tudi dru«i lahko za majhen der 0 orežive prav zabavno ponoJdne. V zgodniih popoldanskih urah kopalni polet v bistre valove Save. nato pa na našo Bokolsko prireditev, ki bo poskrbela v pol-
ni meri tudi za lačm želodce.
Sokolsko društvo Zidani most priredi to nedeljo ob 16. svoj II. javni telovadni nastop. Pred nastopom bo ob 15. ..-bhod in otvoritev novo zgrajene telovadnice. Pri tej priliki bodo v telovadnici razstavljeni na ogled dobitki za tombolo 4. septembra Bratje, sestre, prijatelji sokolstva, prihiti-te v čim večjem številu na našo prireditev Vlakovne zveze so zelo ugodne. DCofOtio proti Celju.
Sokolsko društvo Bohinjska Bistrica priredi v nedeljo 14. t. m. ob 15. svoj društveni nastop s sodelovanjem vojaštva I.
Jlaninsk-ga pešpolka in sokolske godbe t
esen-ic. Po nastopu bo veselica s plesom Bratska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo naprošamo, da se naše prireditve udeleži v čim lepšem številu.
Smrt starega kroparskega fužinarja
Ljubljana, 6. avgusta
Davi je umrl pri svojem sinu g. Veliča-nu. fotografu v Ljubiljanii, v 6tarosti 76 let g. Lenart Bešter, eden zdaj že redkih nekdanjih kroparskih fužinarjev, ko je Š3 cvetela v Kropi, Kamni gorici Id Železnikih žeblja rs ka obrt. Bil je po rodu Kro-penoan.
Pozneje, ko je prenehala fužinarska obrt v Kropi, je bil zaposlen krajšo dobo v Fužinah v Bohinju, a potem je bil dalje časa, dokler tudi ni delo prenehalo, v Železnikih vodja v Globočnikovih fužii-aah. Nekaj časa je bil tudi v Majdiče-vem mlinu v Kranju vodja mašineri.je. Slednjič je prišel v Ljubljano, kjer je pil v tej stroki zaposlen v Tonniesovih tvornica h do približno kakih petnajst let nazaj.
Pečal se je z urarstvom, in to z izdelavo in popravilom starih stenskih in cerkvenih ur. To spretnost si je bdi pridobil v svoji prvi mladosti v Kropi pri nekem svojem stricu. Ura pri 6v. Petru v Ljubljani je delo tega njegovega strica.
Po svojem prepričanju je bil vedno naprednega mišljenja in naročen na napredne liste. Svoj glas je ob volitvah vedno dal naprednjakom. Bodi dobremu možu ohranjen blag spomin, a preostalim naše iskreno sožailie!
TEL#\ADNE B LEKE
J. LAH
M AtjiBee
Krasno harmoniko
bel«, trivrstoo, z lepimi g-laso-vi, takoj prodam. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	30630-26
Ležalne stole
180. po porr«tjij 130 D60,
Spalne fotelje
patent, davane, otomao«, garniture, modroce, postedj-tte mreie, tel rane iloiljiv« postelj« tn tapetniške is-deJke noda najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Mestni trg štev. 13
Ščurke - Grile JRuse
uničite takoj m za vedno, ako uporabljate že preizkušeno in za danes najboljše sredstvo
ki vsebuje specijelne glivice (fermente) ia učinkuje samo v vodi raztopljen. Dobi se povsod. Plombiran paket z navodilom stane Din 10.—. Depo: Trifolium — droge-rfja — Beograd (Slavi ja).
Za Slovenijo: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.	235
POZOR!	POZOR!
čedni, prvovrstni
in ceneni so Vukašinovičevi
čevlji
Oglejte si naše izložbe in prepričajte se o izborni kakovosti in globoko znižanih cenah naših čevljev.
Kosta Vukašinovic,
TRGOVINA ČEVLJEV MARIBOR, Aleksandrova c. 13
Cene malim oglasom
Zenltve In dopisovanja, vsaka beseda Dtn Z.— ter enkratna pri-jbtna ta iifro ali zs dajanje naslova Din i—i Oglasi trgovskega fei reklamnega značaja: vsaka beseda Din Z.—\ Po Din 1,— ta besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki f podajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«. »Kapital*, »V najem«, »Posest*.. »Lokalu, »Stanovanja odda* »Strojic, »Vrednote*, »Informacije«, »Živali«, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-tek*, če »e z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tluibe. plača za
Mali oglasi
Za odgovtrr
3 Din
p znamkah
mako besedo 50 par. Pri iteh oglasih, ki se zaračunajo po Din ta besedo, m zaračuna enkratna pristojbina Din S.— ta iifro aH BO dajanje naslova. Vsi ostaH oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova psi oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znala Din 3.—,
NaJmanjR znesek pel oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—v tri oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—.
T se pristojbine ta male oglase fe plačah pri predaji naročila, oziroma fth h vposlati 9 pisma obenem t naročilom.
Službo dpbi
Vsaki beseda 60 par; u dajanje naslovu aH ta Šifro pa S Din. (1)
Vpokojenec
oionjen, sadjar, dobi mesu hišnika na Gorenjskem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »785«.
30236-1
Sobarico in kuharico
perfektni, z dobrimi spričevali, iščem za Beograd. Ponudbe na na-lov: Dr. 11., vila »Phitar«, Bled.
30385-1
Knjigovodjo
perfektnesa bilancista. z daljšo prakso, ki je vešč tudi drž. računovodstva, sprejme v službo veliko trgovsko podjetje. Reflek-tira se izključno samo n« prvovrstno moč. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in višine plače na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Bilanci«!«.
3044S-1
Slugo
ki ima svoje kolo, sprejme Pučnik v Selenburgovi ul. št. J.	30802-1
Fotografa (injo)
resno moč, za dobro in okusno snemanje, ki samostojno retušira z dobro modulacijo negativ m po-zitiv, sprejmem takoj v trajno službo. Ponudbe z v.torci lastnega dela in lastno sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »St. .V20«.	30524-1
Brivskega
pomočnika
ki zna dobro briti in striči sprejme v stalno službo frizerski salon »Luiza« v Ptuju.	30444-1
Mesto oskrbnika
za kočo na Sv. Gori in na Sv. Planini, razpisuje Podružnica Sl'0v. planinskega društva v Litiji. — Ponudbe na naslov podružnice.	30447-1
Kuharica
zmožna samostojno voditi gospodinjstvo, dobi službo v Ljubljani. Skromna in ljubiteljica otrok naj pošlje ponudbo « prepihi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »300«.
30547-1
Postrežnico
pošteno in marljivo, vajeno hišnih del. sprejmem takoj. Vprašati pri Ing. Golubič, Dravska ulica 11 30611-1
Novi poklici
za brezdonarno gospodarstvo, dijetne restavracije, vegetarične šole. •predelavanje sadja itd. Ponudbe (5 znamk) pod »Vegetarija« na -Mar-stan« Maribor. (P,redkost kavcija).	30699-1
Krepkega fanta
sprejmem za dostav-ljalca (skladiščnega delavca). Predpogoj: poštenost in pridnost. — Stanovanje. hrana in perilo v hiši, ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. cdd. »Jutra«. 30329-1
Zgodba Petra Bistrogl
Natakarico
ali dobro starejšo gospodinjo, osebo prijetne zunanjosti s kavcijo 5—10 tisoč Din, ka-teri bi zaupal nadzorstvo vseh poslov, išče za takoj gostilničar, samec, 36 let star, k dobro idoči gostilni v Zagrebu. rlača po dogovoru. C-enjk ponudbe na Tero Števinovič, gostilna, Zagreb, Jlica 246/a.	30*703-1
Postrežnico
sanuico, za pospravljanje boljših sob. za dopoldanske" ure od 7.—lil. sprejmem. Erjavčeva ul. 14/11.
30720-1
Prodajalko
izvežbano v da.mski konfekciji ter sposobno šivanja, sprejme Pučnik, Se-lenburgova ulica štev. 1.
30801-i!
Natakarico
čedne zunanjosti, podjetno. ki je vajena vseh hišnih poslov in kuhanja, sprejmem v ooljšo gostilno na deželi. Potrebna mala kavcija. — Ponudbe pod »Natakarica« na ogl. oddelek »Jutra«.	30782-1
Žensko iščem
za raznašanje časopisa.. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	30S45-1
IV.
Le štorklje kriza ni motila:
junaka Minka je povila.
»Kje spal naš drobni bo črviček?
Nov bo predrag ...« A jaz — oglas!
In prosim — za ta težki čas
ga pa kar pihne naš — voziček!
Službo dobi
uporabljiv za vsa dela. kdor posodi Din 20.000. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurna služba«	£0349-1
Postrežnico
sprejmem za pospravljanje boljših sob. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
3C869-1
Mizar, pomočnika
rahlim za začasno strojno delo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30918-1
Šiviljo
ki se želi iizvežbati v mo-škcim delu, sprejmem v Kolodvorski ulici štev. 11 3(19894
Mlado šiviljo
samostojno, s poznanstvom v Ljubljani, katera ima veselje za v točilnico, sprejmem. — Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Veselje do točilnice«.	30957-1
Mizarja za pohištvo
sprejme takoj Ivan Se-dej, Mala čolnarska 5.
30948-1
Trg. pomočnika
mešane stroke, mladega, z dežele, po možnosti Sokola, sprejmem takoj. Navesti začetiio plačo. Oferte poslati na J i.n ko Slane, trgovec. Babina Greda. 30944-1
Edgar Eice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
Upravitelja (ico)
srednjih let, energičen, strokovno in trgovski naobražen, le prvovrstna, zanesljiva, samostojna moč, sprejmem v večje restavracijsko podjetje. Ponudbe s prepisi izpričeval ln prilogo slike je oddati na ogl. odd. »Jutra« pod »Upravitelj«. 30922-1
EBBZESa
Vsaka beseda 50 par; za da jen je naslova ali za šifro pa 3 Din. (2)
Poročniku d' Arnotu se je bilo posrečilo, da je dobil Tarzanu nalogo v diplomatski službi. Naloga je bila tajna in je zahtevala velikega poguma. Tarzan je bil vesel, ker se je nadejal novih prigod. Tako se je zgodilo, da je zaklical svojemu prijatelju in Parizu »Z Bogom!« ter odpotoval v Severno Afriko.
Neki častnik je bil ukradel zelo dragocene zapiske in sumili so, da je bil storil to po naročilu tuje vlade. Znana pariška lepotica ga je bila v ljubosumnosti označila kot storilca. Tarzanova naloga je bila, zasledovati izdajalca in se polastiti teh papirjev. Preoblečen y ameriškega potnika je dospel v Alžir.
Delavec
zmožen kavcije, išče stalno službo v Ljubljani, ali okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Priden in pošten«.
30674-2
Prodajalka
pridna in poštena, z znanjem sk>v., nemškega in hrvatskega jezika, želi kamorkoli premeniti mesto. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe no oglas, oddelek »Jutra« pod zuač-ko »Mešana stroka«.
30&44-2
Foto-pomočnica
verzirana v vseh delih moderne fotografije, išče nameščen je v boljšem ateljeju. Ponudbe na naslov: šebeščer, Dubrovnik, Ta-bakarije 157.	30560-C
Prodajalka
zmožna sama poditi trgovino, z večletno prakso in znanjem jezikov, išče primerno zaposlenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agiiina moč« 306S6-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, izvrsten prodajalec, želi premeniti slu-žbo — tudi na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožen«.
30513-2
Gozdar
■ki je aibsolviral dveletno ■gozdarsko in 3 razr. meščanske šoie, 20 let 9t«r. želi službo gozdarja ali lesnega manipuilauta. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Gozdar«.
30318-2
Plačilna natakarica
ki govori budi nemško — išče službo v boljši gostilni ali bufetu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Blondinka«.
30389-2
Otroška vrtnarica
z večlettno prakso in najboljšimi spričevali, izučena v šivanju perila in otroških o-blokc, ter z znanjem vseh vrst ročnih del, išče mest.0 k 1—2 otrokoma. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Ljubezen do otrok«.	30504-2
Oskrbnik
na večj«m posestvu, želi zamenjati službo. Gre tudi za skladiščnika, slugo ali kaj sličnega. Ponudbe na oglas. oddelek »Juitra« pod šifro »Zamenjava«.
30482-2
Sluga
vajen mizarskega im vrtnarskega dela. želi primerno nameščemje. Poroudbe na oglas, oddelek »Jurtra« pod šifno »Dober delavec« 30483-2
Šofer
t.rezen Jm zanesljiv vozač, vaše vseh popravil, išče službo k tovornem« ali 1 luksuznemu avtomobilu. — Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tra« v Ljubljani.
3001.2-2
Služkinja
snažna in poštena, vajena gospodinjstva, išče službo pri odraslih ljudeh. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	30658-2
Delavec - samec
40 let star, priden, trezen in zanesljiv, zmožen kavcije. išče stalno službo — najraje v Ljubljani ah' v okolici. Gre tudi kot hišnik ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Roden im čeden«.	30670-2
Prodajalka
verzirana v trgovini me šanega blaga, z dveletno prakso, želi premeniti se danje mesto. Gre tudi v kako večio trgovino na deželo. Naslov pove ogl. oddelek »Ju.tra«. 30685-3
Mladenka
stara 18 let., simpatična in zdrava. dobro vzgojena, išče primerno n.imeščenje. Ponudbe pro=i na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »La hko takoj«. 30654-2
Starejša ženska
z dežele, poštena, vešča šivanja, išče mesto gospodinje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Zanesljiva«.
30668-2
Mesto postrežnice
za čez dan iščem pri dobri rodbini. Znam tudi šivati. Pomidibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja«.	30757-2
Mlada gospodična
čedne runanjostii. vešča žo nekoliko pisarniških del, išče mesta kjerkoli v pisarni. Spočetka za hrano in stanovanje. Gre tudi ra blaga-jmičnrko ali kai uličnega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 307,19-2
Gospodična
izobražena in poštena, iz dobre rodi* ne, s šolsko izobrazbo in zmožna gospodinjstva, išče mesta pri samostojnem plemenitem gospodu kot gospodinja in pomočnica v pisarniških delih. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Iskrena in poštena«. "	30728-2
Dekle
želj službo začetne kuharice v kaki gostilni. Naslov pove podružnica »Jutra« v Cel'ju.	30975-2
Večjio kavcijo
nudim za službo šoferja mehanika, skladiščnika, paznika ali kaj sličnega. Ponudbe pod »Gotovina 10.000« na ogl. odd. »Jutra«.
30766-2
Kmečki fant
z nekaj kavcije in znanjem nemščine išče službo sluge ali vratarja. Ponudbe pod »Soliden in trezen« na ogl. odd. »Jutra«. 30783-2
Kmetsko dekle
s 4 razr. mešč. šole in 3-mes. kuharsko-gospo-dinjskim tečajem želi službe. Zmožna je samostojnega kuhanja ln drugih gospodinjskih del. Zna tudi šivati. — Najraje gre k mirni družini. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vztrajna začetnica«.	30965-2
Občinski tainik
obenem režiser in pevo. voda, išče mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tajnik*.
30S54-2
Strojni mojster
absolvent strojne delovod-ske šole, s prakso v Nemci'«, išče zaposlenje v ple. tilni ali strojni industriji. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ghemmitz«.
30847-2
Mesto samostojne Kuharice ali natakarice
iščem v nvestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna in poštena«.
30836-2
Službo hišnika
išvem. Nasloiv v oglasnem oddelku »Jutra«, 30623-2
Nemka
(Reichsdeutsche) zmožna slovenščine. inteligentna ,išče zaposlitve pri otrocih, kot pomočnica gospodinji ali slično. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »Enima Schumann«.
30826-2
Pridno dekle
ki zna kuhati, nekoliko šivati in opravljati vsa hišna dela gre h kaki mali družini brez otrok kamorkoli v mesto ali na deželo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 30818-2
Mesto hišnika
iščem. Ves dan prost, električar in vešč vseh hišnih popravil. Veselje imam tudi do lova in vrtnarstva. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod šifro »Vešč«. 30824-2
Posredovalnica
Mrak v Ljubljani preskrbuje pridna dekleta.
30390-2
Korespondentinja
abs. Trgovske akademije, z dolgoletno ind. prakso, popolnoma samostojna, perfektna slovenščine, hrv. (tudi cirilica) in nem., verz. v vseh pisarniških poslih išče vsled likvidacije podjetja drugo name-ščenje. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva 26«. 30864-2
Mesto poslovodje
za trjroivimo, pe^tiJno. ali podružniiico, išče zmožen zakonski par s kaivcijo in ohrtnico. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten poslovodja«.
30946-2
Trg. sotrudnica
mlada, iravožbana v trgovini mešaineiga blaga in deželnih oridt-ikov, vešča pisarniških del, poštena in pridna, želj premeniti službo v mesto ali na deželo, takoj ali poizneje. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tuitra« pod »1 mesec zastonj«.
30943-2
Dekle z dežele
17 let stara začetnica, iSče službe za takoj v mesto. Stranka, ki jo sprejme, bo imela posebne ugodnosti in prvovrstno postrežbo. _
Cenj. ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Vestna začetnica«. 30956-2
Boljša kuharica
va jena vseh gospod iin jskiih del, išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra poid »Kuharica«. 30985-2
Dekle
pridno ln pošteno, vajeno vseh hišnilh del, deloima tudi kuhe im šivam ja, išče stalno nameščenje v Celju alf okolici. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
30977-2
Fotograf, pomočnik
prvovrsten retušer in operater. išče stalno slrnžbo. Ponudbe pod šifro »Re-t.ušer« na oglasni oddelek »Juitra«.	U0T26-2
Iščem službo
v pisarni, skladiščnika ali inkasanta. Pošten ln marljiv, govorim slovensko,, srbohrvatsko, angleško, nemško in italijansko. Položim lahso kavcijo do 80.000 Din. Grem tudi kot družabnik v kakšno podjetje ali trgovino. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Trezen in zanesljiv«.	30812-2
Boljše dekle
išč« mesto gospodinje pri samostojnem gosipo>d>u aJi kot sobarica ali varuhinja otrok. Ponudbe na podruž-ni-c-o »Jutra« v Mariboru pmd šifro »Boljše dekle«.
30982-2
Hišnik
oženjen, brez otrok, dobro verziran v vrtna rst.vn iin sadjereji, želi službo — najraje v okolici Ljiubljane ali Zagreba. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubi iaini.	30981-2
Korespondentinja
samostojna v slovenščini, nemščini in Italijanščini ter deloma v srbohrvaščini. stenotipistl-nja, z večletno trgovsko prakso, zmožna vseh pisarniških del, išče na-meščenje za takoj ali pozneje. Ponudbe nr» ogl. odd. »Jutra« pod »Večje podjetje«.
30949-?.
Vajenci (leo
Vajenca
Trgovskega učenca
sprejme takoj Maks Zaff, trgovina z mešanim blagom, Slov. Bistrica.	30933-44
Učenca
s primerno izobrazbo, v okolici Ljubljane, proti primerni plači išče S. Pečnik, tre. z meš. blagom, Stožice pri LJubljani.	30947-44
Krojaškega vajenca
simpatičnega, dobrih staršev sprejmem z vso oskrbo. Reisner, Poljanska cesta 13. 30934-44
Zaslužek.
Prodam
Ogtarf tog. mit* PO 1 Dia besed«; m aa. j»aj» Makrm aU m titr« 5 Din. — Ogkut socialnega značaja raa-ka bes«da 60 par; m dajanj« oaaloTa ali aa fcfno S Dia. (6)
Kdor i g č « lasluika, plača u vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro S Din. — Kdor nudi taslužek, pa n vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (S)
s primerno šolsko izobrai-bo sprejme v trgovino mešanega blaga Robert Gras-selli, Slivnica, pri Celju.
30265-44
Kovaškega učenca
z vso oskrbo sprejme Franc Krajnik, kovač, Št. Jurij oti južni železnici.
Katera šivilja
bi vzela 16 let staro deklico brez staršev, ki se je že nekaj Č3sa učila šivanja — pa nima sredstev, da bi se popolnoma izučila — da bi imela vso oskrbo brezplačno v hiši, za kar bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Naslov: M. Strmole, Vir-Stična.
30552-44
Trgovski vajenec
z 22 meseci učne dobe, se želi dalje učiti. Nastopi takoj aH po dogovoru. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden, marljiv in pošten«.
306G2-M
Deklica z dežele
ki je dovršila 3 razrede meščanske šole. se želi izučiti v trsovini mam>-faktu.mega ali mešanega blaga, kjer bi imela hra no in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30688-44
Brivskega vajenca
sprejme takoj A. Kovač, Poljanska 77. 30758-44
Učenca
sprejme veletrgovina plek-trotehn. materijala Bergo-dac & Oo., Dalmatinova ulica 10.	30(i?4-44
Deklica
Mara 1fi let, poštena, se želi izučiti za prodajalko. Nastopi la.hiko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	307116-44
Učenca
krepkega in poštenih roditeljev za pekarsko obrt sprejmem takoj z vso oslkrbo v Hili. TVireudhe je poslati na M. Logar, pekarna, Gor. Logatec.
30704-44
Brivskega vajenca
sprejme takoj Korihl. Ljuib-i.ta.na. Florijanska ulica 31 30760-44
Krznar. vajenca
sprejme Alojzij T>aimpič na Vidovdanski cesti št<w. 2.
30781-44
Trg. učenka
čez enoletno učno dobo odpuščena zaradi pomanjkanja prometa — išče mesta v večji trgovini z mešanim blagom najraje v mestu ozir. okolici. Zeli vso oskrbo v hiši. Ponudbe pod šifro »2 meščanski« na ogl. odd. »Jutra«.
30813-44
Učenke
za šivanje in vezenje sprejme atelje »Julja-na«. Rožna dolina, Cesta VIII. Začetna plača 50 Din. Prodam entel in ažur stroj. 30853-44
Trgovskega učenca
s primerno šolsko izobrazbo, kateri ima res veselje do trgovine, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Pošten in dober raču-nar«.	30868-44
Vajenca
s primerno šolsko tzobraa-bo sprejme Josip Ogoreutr, maniifaktuma trgovina v Novem mesitu. 30028-44
Vrtnar, vajenca
sprejmeun. — Pontidbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vajenec 20«.
30951-44
Vajenca
za fino usnjaito galanterij« sprejme Joe. Slatoar, Lev. čeva 8.	30008-44
Fntlanje 1 m 1 Din ažuriranje 1 m 2 Din
ter ročno in strojno vezenje vseh vrst. Duna.jska eesta št. la/IV.	30811-3
Za Beograd
in Srbijo
išč9 resen zastopnik zastopstvo prod plači ali proviziji. Na razpolago reference slovenskih tvrdk. Ponudbe na naslov: Mar-kovič. Riga Fera 5, Beograd.	30358-3
Stalen zaslužek
nudimo potnikom, upokojencem in drugim agilnim osebam s posečanjeau privatnih interesentov. ObšiT-ne ponudbe na Unioreklam Zagreb. Masarykova ul. 8 pod šifro »Budučnost«.
30600-3
Zastopnike
sprejmem.0 za dobro vpeljana motoma kolesa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motociklist«.
30563-3
Stalno eksistenco
si usitvarite z obiskom pri-vatoi.h strank in par sto dinarji kot garancijo. Pišite na oglasili oddelek »Juitra« pod značko »Nos.i in rabi vsak«. 30G15-3
Pletilja nogavic
dobi takoj večje delo. — Večna pot 3, Pod rožnik.
30788-3
Zastopnike
sposobne, išče zadrug«. — Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Zaupen« 30(744-3
Preko 50 novosti
praktičnih hišnih in gospodinjskih, moderne, umetniške in svetniške knjige, majhni prepo-trebnl patenti, ki Jih sistematično razširjajo agilni potniki. Prah vse-savajoča krtača je zelo dobro idoča novost, ki stane 100 Din. Provizija 30"'. in fiksum. šapira. Dunajska c. 36. 30810-3
Brezposelnemu trg. pomočniku
mlademu in zgovornemu. ki prijetno in sigurno nastopa, nudimo dober zaslužek. V glavnem obisk trgovcev in drugih pridobitnikov. Zato Je potrebna vztrajnost, zgovornost in inteligenca. Agllnemu in vztrajnemu eksistenca zasigurana. Oni z neoporečno preteklostjo, ki menijo, da uztrezajo gornjim zahtevam, naj pošljejo ponudbe pod šifro »Fiksum 1000 in provizija« na ogl. odd. »Jutra«.	30797-3
Dopisnik
za francoski, angleški, nemški, italijanski, sr-bohrvatski jezik — Slovenec — prevaja, samostojno koncipira trgovsko aii zasebno korespondenco, tudi literarna dela. Jezikovni učitelj. Zaupna osebnost z referencami. Naslov v osi. odd. »Jutra«.
30098-3
Pouk
Kožni svrabež
preid« i uporabo »Neoder-ma«. Razpošilja drogerija Nada, Subotica.	264
Vrtne stole
zloiljive, proda Tribui, Glince, Tržaška c«6ta 6 — telefon 3605.	176-6
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Di d in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetje L. Brozovid, Zagreb, Ilica 82. 22-6
Premog in drva
prodaja Jez tare ek, Vodmat.
200
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Trž-ška eeata 16. ted. S3-13
Čevlji »Tempo« na obroke
Ljubljana. Gledališka ulica št. 4 (nasproti opere).
23001-6
Gramofon, plošče
od 15 Din — kakor tudi
gramofone
od 300 Din prodaja »Sla-ger«, Aleksandrova št. 4, prehod »Viktoria« palače.
254-6
Vinske sode
10 komado-v, od 2000 do 5000 litrov ter 8 komadov od 200 d« 300 litrov, po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	29504-6
Otroški voziček
zadnje mode, skoraj nov naprodaj na Sv. Petra cesti št. 16.	30453-6
»Reform«
so najpriipravnejše in najcenejše steklenice za konzerviranje povrtnin in sadja. — Glavna zaloga pri tvrdJrf Lovro P e t o v a r, Ivanjkovci. — Ceniki na zahtevo.	29119-6
Lesene sode
od približno 200 1, v katerih je biil loj in druga tehniška olja, popravljene, pripravne za tekočine, poceni prodajamo. Gena po kakovosti od 40—60 Dim za komad. Knpc-em na veliko popust. Jugoslavensko d. d. Schioht-Lever, Osijek.
30606-6
2 plišasta fotelja
rdeča, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30568-6
Kuhinjsko kredenco
veliko, poceni proda Ren Seli, Vočar&ld pot štev. 1 30691 C
Več lepili oleandrov
naprodaj na Resljovi c-es-t.i št. 10, žensko učiteljišče.
30(795-6
Ruf knjigovodstvo
skoraj novo poceni naprodaj. Vprašati v Kolodvorski ulioi 35/L	30748-6
Beseda 1 Din; ca dajanj« naslova aii sa šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoije, pla-6ajo vsako besed« 50 par: ta &tf» afi ia da-,a.njs naslova S Din. (4)
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12. — Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt.	210-4
Pouk v klavirju
za čas počitnic. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30563-4
Instruktorico
iščem za izipopolni tcv » slovenski konverzacija. — Ponudbe z navedbo honorarja in šolske izobrazbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Pravilna Izgovorjavo*.	30683-4
Angleščino, francoščino, italijanščino in nemščino
poučuje diplomirana gospa po nizkih cenah. Gre tudi na dom in na iiprehode. Kovač, Miklošičeva 22/IH.
30746-4
Plinsko rešo
še nerabljene svetilke za stropno razsvetljavo, 2 peresnici (Federma-tratze) itd. prodam. — Dunajska cesta 31/11. desno.	30803-6
Premog m drva
TiajiiErodnejo dobavlja Kačič Kranja, Ljuibljana VH. Celovška cesta štev. 67.
307X7 6
Posteljne garniture
prelepe ter namizni prt samo 250 Din. Rje prosti alpaka jedilni pribor za 6 oseb z elegantno kaseto 300 Din. Damast-ni prti 40 Din. Velika izbira alpaka gospodinl-sklh predmetov na ugodne obroke. Brezplačen ilustriran katalog. Sapira, Dunajska cesta 36.	30809-6
Avtomat, tehtnico
skoraj novo — zelo malo ra/bljeno prodnim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30956-6
Perzijsko preprogo
»Kaizak«, lepo, rdečo, im kaseto srebra prodam. — Ponudbe poid »Srebro« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	308B1-6
Otroško posteljco
t žimniic.0 poceni prodam v Kolodvorski uiici št. 1,1 levo, pritličje. 30825-6
Kopirni aparat
navaden, za načrte 65 v 85, in dobro ohranjen pisalni stroj znamke Kappel prodam. Poizve se prt g. Antonu Pahor, St. Vid nad LJ. 16.
30898-6
VVorthington
napajalno sesalko za parni kotel 8—12 atm. generalno popravljeno, za Din 3000 prodam. — D. Hribar, Ljubljana, Zaloška cesta 14.
30830-6
Biljard »Seifert«
v najboljšem stanju poceni proda hoitel »Slon« v Ljubljani.	30931-6
Biljard
poceni proda Rozmane, Sv. Petra cesta 83, dvorišče.
30&:S?-6
Marmornate mizice
poceni prodam. Ogledati v ponedeljek im torek med 10. in 12. ter 2. in 5. uro na Sv. Petra cesti št. 62.
30951-6
Otroški voziček
na peresih, poceni naprodaj v Sodarski stezi — nova hiša I. stopnjic-e.
30958-6
Bok puško
popolnoma novo, še nerabljeno, znamenite pu-škame GebrOder Mer-kel. Suhi, prodam. Poizve se pri g. Antonu Pahor, St. Vid nad LJ. čt. 16.	30899-6
Dober fotoaparat
poceni naprodaj v Roižn? ulici 19.	31000-6
Popolna razprodaja
manufakture, konfekcije, galanterije vsled bolezni po globoko znižanih cenah. Se vljudno priporoča Marija Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26.	30964-6
Diamantne uhane
velike, izredno lepe, primerne k narodni noši — pristno venecijansko ročno delo, prodam. Iz prijaznosti se jih lahko ogleda pri g. Ahčinu, Ljubljana, Poljanska c3-sta 31.	30904-6
Lutzovo peč
veliko, malo rabljeno, zelo ugodno proda Gerfak. Prečna ulica 4. 30877-6
18 dvojnih oken j
starih, z 1.00 2.00 m obojne svetlobe, kompletnih, z vdelanimi šipami in v dobrem stanju poceni naprodaj. — Vprašati pri Hraniln3m ln posojilnem društvu v Celju, Glavni trg 15.
30798-6
Otroški voziček
dobro ohranjen po niizki ceni proda Tanfcovič, šišika Jernejeva ulica štev. 8.
30974-6
Potniki
Kd>or išče mesto potnika, plača za Taako besedo 60 par; sa dajanj« melona ali sa Šifno 3 Din. — Kdor sprejema potnik«, plača besed« p« 1 Din; ia dajanj« naslova ab sa šifro pa 6 Din. (5)
Potnike in potnice
proti fiksni plači jščem za prodajo šivalnih strojev. Ponudbe na ogl.'s. oddelek »Jutra« pod šifro »Vele-fi.rma stroji«.	30536-5
Potnika
M prodajo mmke spre.vm-ein taikoj. Ponudbo z referencami na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slovenija«.
31001-5
Potnike (ce)
sprepnem proti dc.bremu zaslužku. Potreben kajjital 50—>100 Din. Nasloiv pove oglasni oddelek »Jutra«.
30G99-5
Kupim
Oglasi trg. roačaja po 1 Din beseda; z« dajanje nasiova ali sa šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega soačaja vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naslon« aii » iifro pa S Din. (7)
2 voza parizarja
dobro ohranjena kupim takoj. Nosilnost do 3000 kg. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Ugodna cena«.	30498-7
Kovaški meh
okrogel, velikost SO—'100 cm, dobro ohranjen, kupi Ivan Rome, Videm — Dobrepolje.	30455-7
Železen štedilnik
dobro ohranjen kupi Sre-botiijak, St. Vid štev. 8.
30873-7
Lutz peč
rabljeno kupim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lutz«. 30891-7
Zapravljivček
v dobrem stanju ali novega kupi Franc Kragl v Sevndoi.	30593-7
Ognjavarno omaro
za knjige, iščemo. Ponudbe na ogla.sni oddelek Jutra pod značko »Zadruea«.
'30745-7
Omaro
še dobro ohranjeno kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30768-7
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; z® da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega jnačaia pa vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (81
Knjige
za drugi letnik učiteljišča kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod Učiteljišče«. 30735-8
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (9)
Radio
zvočnik Ingelen »Ramo-na« naprodaj za 290 Din. čuček Ivan, Središče.	30805-9
Nov radio aparat
Hartlej, štiricevni z mrežno anodo, 220 voltov, fin zvočnik. vse kompletno za prav nizko ceno prodam. Stje-pan Kralj, brivec. Dunajska c. 58, Ljubljana, 30371-9
za besedo. Oglasi to cijalnega značaja po 50 par besedi. Za dajanje naslova aLi za ši fro 3 Din, oziroma 5 Din.	(M)
Damsko in moško kolo
naprodaj na Ižanski cesti, Livada št. 16. 30690-H
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Dto; ia dajanj« rast-ova ali za šifro pa 5 Din. (10)
Odprt ;>Ford« avto in »Wanderer«
limuzino, malo rabljen« osebna voza, najnovejše tipe, ugodno prodam. — Namesto denarja sprejmem tudi dobro vino, zidno opeko, hranilno knjižico itd. Anton Roječ, Stična.
30442-10
Motor BSA
350 cm', v dobrem stanj« po ugodni ceni prodam. —• Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~	30499-"10
Motorno kolo
dnji.ro ohranjeno, znamk« »Ferot« zelo poceni proda D. Ostrožmik, Loke, pošta Zagorje ob Savi. 306117-110
Mali »Tatra«
dvoeilidrski kupi, aV*> v dobrem stanju in pooenS Oskar Maric, PUiij.
.306TC-K1
Avto-limuzino
skoro nov, 6 sedežen, sam ali z avtotakso karoserijo prodam za 35.000 Dnin. Vzamem hrainiil.no ■knjižico, eveutueino dam ■tudi na obroke. Zasluži so mesečno bruto 5—7 tisoč Din. Nahaja pe ▼ zdraviliškem in industrijskem mestu Slovenije. —• Naslon- v oglasnem od^ delku »Jutrat. 30717-!<1
Motorno kolo
znamke A.IS, r.50 ccm. v jako dobrem stanju ugodno naprodaj. Poiasniia pri Starič & Rozman, mehanična delavnica, —? Kranij, Delavski d-im.
Pisalno mizo
in pisemsko štelažo kupim Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Rabljeno — poceni«.
30623-7
Šest postelj
najraje zložil ji vih, in šest modrocev kupim. Ponudbe e ceno na oglasni od-dejek »Jutra« pod Šifro »Sražno«.	30710-7
Rabljen drog
kupi Sokolska četa na La-v«rci.	30796-7
Žično vrv
cca 5 mm, dolgo 40—50 m kupi tovarna Lutz peči v šiški.	30663-7
Brfljantne uhane in broško
kupim. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro •Uhani«,	30997-7
Več motornih koles
malih »Sachs«, dvoko-les in otroških vozičkov po zelo znižani ceni tudi proti hranilni knjižici naprodaj pri »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta 4.
30779-10
Ugoden nakup
dobro ohranjenih avtomobilov in motornih koles. Prodamo: Pontiac in Olds-mobile, štirisedežni limuzini, Austrodaimler, šes-t-sedežen, odprt. starejše tipe; 6—7sedežen. odprt osebni avto, skoro nov. — Na ogled vabi Ki-movec & Co., d. z o. z., Ljubljana, Tržaška c. 10/1 10771-10
Motorno kolo
250 ccm zamenjam za dve novi kolesi. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod značko »Zmagovalec klancev«.
30945-10
BMW avto
zaprt, renoviran. ugodno prodam. Informacije A. Goreč d. z o. z., Lj. kreditna banka.
30994-10
»Ford« limuzina
s 4 vrati poceni naprodaj. Florjamčič, Nunska ul. 3.
30879-10
Oakland avto
odprt, 5-sedežni, v prav dobrem stanju, poceni naprodaj. Informacij-j A. Goreč d. z o. z., Lj. kreditna banka.
30995-10
Tovorni avto
l^tonski Ford, generalno popravljen, proda tovarna Lutz, Ljubljana-Siška.
30860-10
Osebni avto
prodan ali zamenjam ta vino. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro
»Poceni c.	30042-10
B. S. A. motor
s prikolico poceni naprodaj v Ljubljana, Domžalska {Kjsta 15. 3000(5-10
Luksuzni avto
š+iTtse<!'jžeiu, znamke »Lavrinc, ie v dobrem stanju proda za 4000 Dim ali zamenja z« karkoli Zagorie miik, CN.brna, pri CeJju.
30979-10
Motorno kolo
e prikolico, znamke »Indi-an«. v prvovrstnem stanj« zelo ugodno proda Zago-ričmiik, I>otbma pri Celju.
30978-10
Pohištvo
Vsaka bwd« i D«,; dajanj« &a*lovm »b: Šifro p« 5 Din. (jg)
Spalno in kuhinjsko opravo
skoro novo, radi selitve ugodno proda Maks Heim Labore 163, Straž-išče pri Kranju.	30439-12
Jedilnico
masivno in temno ter krartek rabljen, a de.bro ohranjen klavir kupim. Cenj. pmudbe z opisom in navedbo cene je poslat ni naslov: I. Cefir. pošta Zavrč, &rez Ptuj.
30714-12
Spalnice in kuhinje
doirite najceneje, event. na obroke, pri znani solidni tvrdki Vidmar, Zg. Šiška.	30607-12
Mizarstvo!
Rarii«~:ra popravila rn T'sa nota dela solidno in poceni napravi Rozmane P., Sv. Petra cesta štev. 83. — Zadoetiuje dopisnica, da pri->m na dom. 30912-12
Pohištvo
Spalnice	2200.—
Omare	450.
Postelje	250.
Kuhinjske oprave 1000.— Kuh. kredence 500.— ln vse drugo pohištvo se dobi na obroke ln na i ceneje pri Mizarstvo »Sava« Ljubljana, Kolodvorska 18, Dunajska 36.	30388-12
Kompletna spalnica
hrastova, naprodaj na Dre-nikoveai; vrb-u štev. 1.
31005-12
I Trg. oglasi po 1 Din besedi: za dajanj« naslova aii za šifro 5 Din )gl»s: socialnega zna '»ja vsaka beseda 50
Ioar; !a dajanje naslova iii ss šifro 5 Din. (13)
Milostiva!
z novo dospele taloge kožubovme si nabavite po najnovejših modelih » poletnem čas-o mnogo ee-ne;« fic krznen plašč — Hadljivo šele jeseni. Popravila kožubovine v pr dsezorat še za polovič no cemo. Plačljivo jeseni on prevzemu. L. Rot. Mestni trg 9. Ljubljana.
128600-13
Nekaj narodnih noš
a/vb im obleke naprodaj. — Po;a®n:C.i daje Marija Kur-.lifc, Ljubljana, Pražakova ulica št. 3.	30905-13
Trenehcoat plašč
skoraj nov naprodaj na Grudnovem naibrežju št. 2.1 30885-13
Suhor
najboljše in najcenejše domače kekse, kakor tudi kn»h in raznovrstna fino pelivo v najboljši kvaliteti priporoča parna pekarna
Čebokli v Mariboru
Glavni trg štev. 9. —
P »prodajalcem zrnatem popust.	30682-4/3
Vsaka beseda 1 DiJJ; lajanje naslova ali
'A Šifro pa 5 Din. (16)
Dosmrtno oskrbo
nudi boljša, dobrosrčne rod-bina starejši osebi, dami ali gospodu, z zelo dobro hrano in prvovrstnim postopa/njem, pro-ti vložitvi večjega kapitala za nakup krasnega posestva v lepem letoviščej-skem mostu Slovenije. Ponudba ped šifro »Prvovrstna oskrba 1032« na ogia^ni oddelek »Jutra« 29958-A6
18.000 Din poso.Sla
iščem na šfciristanovanjsko hišo v Šiški, proti vknjižbi na prvo meeto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Prvomestma vknjižba« 30695-16
800.000 Din posojila
iščem. Zadostuje tudi hranilna knjižica kateregakoli zavoda. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kupim«.	30458-16
Kdo posodi
30.000 Din
poStenj ia zanesljivi osebi proti obrestmi. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteno vrnem«.
30530-16
100.000 Din posojila
išče dobro fumdirana zadruga z več odličnimi poroki. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varno naložen«. 30555-16
Kot drnžabnica
s sodelovanjem bi vstopila 24 let stara gospodična v dobro id-o-čo trgovino ali
obrtno podjetje v Ljubljani. Event. bi sprejela službo ko-ntoristinje s kavcijo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Liub lj-ana 100.000«. 30397-16
Družabnika
sprejme zelo dobro ldoč vinotoč v LJubljani. Potreben kapital 40.000 Din. Naslov pove gospa Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra c. 31.
30357-16
50.000—60.000 Din posojila
išče državni uradnik proti mesečnemu odplačilu 2000 Din. Garancija hiša. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Takoj«.	30941-16
20.000 Din posojila
vzaimem proti garancija im oddam leti>o opremljeno sobo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31006-16
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (18)
Iialo!
V nedeljo zopet vsi k
Amerikanki v Šiško
n« koncert, kjer se lahko zabavaš, da pozabiš na vse težave, ki si jfth imel čei ted-en. — Na svidenje pri Amerikanki. 30644-!8
Družabnika
s 150.000 Din iščem za zelo rentabilno podjetje. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjska samo naša«. 30537-16
»Mlinsko podjetje«
Vse tiste, ki so pod to značko poslali ponudbe prosim. da jih naknadno pošljejo na oglasni oddelek Jutra« v Ljubljani pod šifro »29810«. 30t>7(M6
Izkušen strokovnjak
pletilne industrije, išče radi usta novi tve tovarne družabnika s kapitalom. — Nekaj strojev ima. Rizik o ziklijučen. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Strokovnjak«. 30657-16
50—100.000 Din
obratnega kapitala išče zdravo importno podjetje.
8—10 - odstotno obres-tova-nie. Ponudbe pod »Varno 777« na oglasni oddelek »Jutra«.	30653-16
Kam pa danes?
Vsi k Lasanu v gostilno »Dalmacija« (A n ž o k) na plesno veselico ter izvrstno kapljic-o. Za mal denar se dobro na-za-bavaš. Za obilen poset se priporoča Ivan Lasan.	30631-18
2 lokala v Kamniku
na glavnem trgu oddam takoj. Pripravna za skladišče ali klet. Pojasnila v trgovini Hvala. 30605-19
Lokal za pisarno
iščem v cenitru mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Pisarna«.
30819-19
Trgovino
z mešanim blagom in stanovanjem prodam v bližini Ljubljane takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Promet 3000«.	30733-19
Lep lokal
na cesto, za tiho delarvni-co aili pisarno oddam v Ljubljani, Rimska cesta 19 30006-19
Dva lokala
pripravna . za kakršnokoli obrt, na prometni cesti takoj oddaim. NaeJ-cv pove oglasni oddelek »Jutra«.
309H7-19
Svetel lokal
modem, s sobico oddam za mesarijo, trgovino ali obrt. VDrašati Dunajska cesta 37/1.	3083S-19
Danes vsi na Brdo
pri Viču na gasilsko veselico. Vstopnina prosta. Vabi odbor.	30698-18
K Lasanu v Moste
v soboto in nedeljo, kjer bo koncert, prašiček na ražnju in božja kapljica. Za obilen obisk se priporoča Rok Lasan.	30915-18
Prvorazredni hotel
na Rabu, dobro vpeljan in poznan, oddamo v zakup. Rentabilnost. — Resni reflektanti s potrebno kavcijo naj se obrnejo na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod »Hotel Rab«. 30935-19
Vrniti*
Vsako nedeljo
na ražnju pečen prašiček ter pristen cviček se dobi pri »Konjičku«, Hradeckega vas 76. Se priporoča M. Prepeluh.
30910-18
Kam pa kam?
Danes vsi v restavracijo »Carman« v Zg. šiško na zabavo in koncert. Prašiček na ražnju, pi-ške, purani in kar kdo poželi. Točijo se prvovrstna štajerska vina. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Marija čarman.
30927-18
10.000 Din posojila
ii š č e m proti vfonjižibi na posestvo in dobrim o-bre-stim. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko VfcnjSžba«.	30736-16
Za obresti posojilu 10.000 Din
ki se v enem mesecu vrne, dam eno leto stanovanje sobe in kuhinje. — Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod šifro Hvaležna«.	30725-/16
Kot družabnik
pristopim s 20.000 Dtn rentabilnemu podjetju ali slično. Ponudbe pod »Agilnost« na ogl. odd. »Jutra«. 30753-16
Družabnika
solidnega, s 40.000 do 50.000 Din sprejmem trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Družabnik«.	30732-16
Družabnika
sprejme takoj domača tvornica trikotaže in perila: ista je že vpeljana in je obstoj zasiguran. Tozadevne ponudbe pod »Sigurnost zajamčena« na ogl. odd. »Jutra*.
30723-16
Rezane plohe
jrsenove, javorjeve, brestove od 50 do 100 mm debeline, I in II vrsta, Icdo ekspertno slavonsko blago. 200 kub. prodam. Takojšnja dobava. Rudolf Zore, Ljubljana.
30375-15
60 m' plohov
kupim po dve coli debelih, smrekovih ali borovih. po 5 m dolgih, širina od 20 cm dalje. Smejo biti zelo grča vi Dalje kupim 100 m:' hlodov po 5 m dolžine. P ačam takoj. Cenj. ponudbe z navedbo najnižje cene franko nakladalna postaja pod »Plohi« na oglas. odd. »Jutra«.	30940-15
vimim
Vsaki brneO« i Din: za lajanj* naslova ali ta iifro pa s Dia. (M)
Rešite se dolgov,
postavite si lasten dom z bre&obrestni.m posojilom Stavbne hranilnice it) posojilnice, Ljubljana, Mi-kložičeva cest« lo/b.
266-16
Posojila daje
brezobrestno
za odkup dolga in nakn-p nepremičnin: »Zadruga«, j ponudbe na podružnico Ljubljana, poStni preda.) | »Jutra« v Celju pod 307. Iščemo poverjenike!
253-18
Kateri gospod
bi mi posodil nekaj de narja. Grem k njemu v službo za vse. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »varčna gospodinja«. 30731-15
60.000 Din gotovine
posodim na prvo mesto hiše v Ljubljani. Pogoji kakor denarni zavodi. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Gotovina«.	30833-15
Fina rodbina
z večmilijonskim premoženjem trgovske in stanovanjske hiše z visokim donosom sprejme v prijateljsko ali rodbinsko zvezo starejšo
damo ali gospoda
ki bi vložil večjo vsoto anonimno ali zemlja-knjižno zavarovano, in sJ s tem zaslgural lep in prijeten dom ter dobro in nad vse sigurno obrestovanje, nas pa rešil neprijetne bančne zveze. Prijazne ponudbe pod »Obojestranska konvencija in nikako izkoriščanje« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	30852-16
70.000—130.000 Din posojila
potrebujem za takoj. — Vknjižba na prvo mesto na prvovrstno gostilniško posestvo. Letovišče. Za obresti prvovrstna oskrba ali plačilo po dogovoru. Cenjene ponudbe prosim na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »Sigurna naložba«.
30739-16
Starejšo osebo
za dosmrtno oskrbo ali otroka za svojega sprejme poročen par brez otrok, kateri bi položil vnoto 40—50.000 Din za obrt in zaslužek. Ceni.
»Jutra« v Celju značko »Sigurno«. !
30980-18 '
Vaaka beseda 1 Dtn: xa dajanj« malv*a aii ta Sfcfra pa S Dia. (30)
2 trgovska lokala
oddam s 1. novembrom t. i. v novi sgradbi v Igriški ulici — polog' d ram s/k ega gledališča. Na slov • v ogl.' oddelku »Jutra«-.. 30538-19
Sposoben
iotostrokovnjak!
Naložba kapitala! Celoživ-Ijenski pogoj! f!5 let ob stoječo foitomaimufaikt/uro — prvovrsten atelje, na glavni cesti, v Sloveniji, z velikimi izložbami, z dolgoletno pogodibo, zaradi starosti oddam. Za prevzem blaga potrebno 120.000 Din Vprašanja pod šifro »Polni razmah« na anončni zaved Hiniko Sax, Maribor.
30141-19
Hiše in posestva
kmetska, graščine in go®d na. išče reaKtetna pisarna v Liubijo nd, Wolfova ulica at. 1.	30867-20
Visokopritlično hišo
na pol dograjeno, prodam ali sprejmem posojilo 30.000 Din. Naslov pri ogl. odd. »Jutra«.	30913-20
Enonadstropnico
9 stanovanj, Spodnja Šiška, takoj prodam za gotovino ali po dogovoru. — Ponudbe pod »600.000« na ogl. odd. »Jutra«.	30862-20
Tristanovanj. hišo
v Zg. šiški. z mesečnim donosom 900 Din, prodam za 80.000 Din. Potrebna gotovina 40.000 Din. Lahko se plača tu di s hranilno knjižico. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	30828-20
Nova hiša
poceni naprodaj. Mala va' št. 49, Ježica pri Ljubljani 309-0-20
Stavbno parcelo
nad 5000 m2 veliko prodam v Kamdiii. Poiasmila da.je M "žnaršič v Novem mestu Risi jeva 2.	300iC9-20
Novo hišo
5 srtbaimd. 3 kuhinjami, pri/ta k lin vami in vrtani pro-d.-im za 100.000 Din. Po-ja .-mila v Prešernovi ulici št. 46.	30054-20
Vsak* beseda | Disy aa da>vaj« Bajtar** »jj *a o pa 8 Dia. (17)
Tri lokale
s trgovsko opremo ki
trisobno stanovanje
s pritiklimami. vodovodom in elektriko, primerno tudi za pisarno, oddam s 1. novembrom t. 1. Dopise na naslov; Simerl Josip, Šoštanj.	30516-17
Trgovski lokal
20 X 3.70 m vedik, s septembrom odda v najem V i c e 1, Maribor, Gosposka ulica o.	30423-17
Gostilno v Mariboru
oddam v najem. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru.	30660-17
Brivnico
v lepem trgu oddam v naiem. Pooudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Brivnica«.	30607-17
Pekarno
z dnevnim prometom do 1000 Din, oddmm takoj ali pozneje v na"'cm. Potrebno nekaj kapitala za prevzem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ■»Stara pekarna«. 30737-17
Stanovanjsko hišo
■z .vrtom in njivo oddam, v Mlajem na Dolenjskem. Na ^siov pove oglasna oddelek Jutra«	3077647
Veliko skladišče
za seno, podkleteno. pri merno za razsežno trgovino s senom, sla.mo in vinom, »b državni cesti v Slov Bistrici, pod ugod nimi pogoji naprodaj. In formacije daje Drago Rep n/ik, Slov. Bisitrica.
30331-19
Trgovino
v Ljubljani na najpro-
metnejši točki takoj oddam zaradi družinskih razmer. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Sreča 975«.
30843-19
Restavracijo
zelo dobro vpeljano, v bližini Maribora, z lepim približno 3 orale velikim sadinim vrtom ugodno prodam radi bolezni. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Ugod tis prilika«.	30672-19
Delavnico
4.50 X 8.50 veliko, na
dvorišču na Mestnem trgu St. 9 ugodno oddam s septembrom za mirno in či-<4o obrt.	30646-19
Oos^lno in trgovino
z maihnim posesitiviom. na prometnem krajrn radi bolezni taikoj prodam za 180.000 Din. TotreVn kapital 100.000 Dim. Naslov pri podružnici »Jratra« v Celj-u.	30665-19
Trgovski lokal
stanovanjem ali breiz — pripraven za vsaiko obrt, na zelo pro-metni točki od-d.im. Naslov v oglasnem odd-elku »Jutra«. 30817-19
Brivnioo na deželi
brez konkurence, prodam. Dopise na oglasni oddelek -Jutra« pod značko »Lepa bodočnost«.	3o806-il9
Trgovina
perilom, m-odo in galanterijo ugodno naprodaj v prometnem mestu na Goren;«kem. PoTOvdbe pod »20.000 Din takoj« na oglasni oddelek ».T-utra«.
30724-19
Oositflna in trgovin?
bližAnl Maribora radii, bolezni ugodno na pno-daj. Dopise na podrti«. »Juitra« Maribor pod »230« 3070e-19
Slaščičarno
s koncesijo vTfd oddam radi bolezni. Ponudbe na ofrla«. oddelek »Jutra« t>od Sfro »Lepa prilika«.
30738-19
Gostilno
z inventarjem in tujskimi sobami na prometni točki Ljubljane oddam v najem kavcije zmožnemu zakonskemu paru brez otrok. Znaten popust ako se plača za daljšo dobo naprej, lahko s hranilno knjižico ugledne ljubljanske hranilnice. Ponudbe pod »Rentabilno 83« na ogl. odd. »Jutra«. 30790-17
Trgovino
dobro idočo z zalogo sli brez iščem v najem v mestu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovina«.	30734-17
Nova vila
v ljubljanski okolici zelo poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj.
Za vsako obrt
pripravna nova hiša blizu LJubljane za skralno nizko ceno naprodaj.
Stavbne parcele
po ceni od Din 12 naprej v okolici Ljubllane Pojasnila daje Realitet-na pisarna Grašek — LJubljana, Kolodvorska Ul. 24.	30919-20
Novozidana hiša
s 5 sobami, 2 kuhinjama, klet ln shrambe, 45 dreves novozasa.ienega vrta, je v okolici Ljubljane. 5 minut od žel. in avtopostaje zaradi selitve ugodno nanro-daj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 30955-20
Novo hišo
enicmad stropno, s 6 steno vamj im trgiovinio, prodam Nasloiv v o-gla&neim oddelku ».Jutra«.	3008S-20
Hišo v Mariboru
blizu glav. kolodvora in z vrtom prodam za Din 125.000. Praprotnikova Ul- 30/1.	30983-20
2 stavbišči v Celju
cca 600 im 1.200 ms veliki v lepi legi, ki spada še .-pod mesto, u-godm? proidam —	pr-orti viožu;;
kftažčuL Doijiise prosiim na naistiofv':*' Jeroišin, Ced je, Mariborska cesta štev. 14.
30976-20
Posestvo
s hišo, pripravno za trgovino, v prometnem kraju kuip«.m v ceni 40.000 Din. Le odgovarjajoče ponudbe je vposiati na o-^-las. oddelek »Jutra« pod značko »Ogodna lega 96«. 29796-20
Trinadstropno hišo
sredi Ljubljane prodam. — Ponudbe do 1. septembra 1&32 na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Opere« 30525-20
Vinograd
z gosposko — popolnoma opremljeno hiSo s 4 sobami im kuhinio, blizu Ljutomera na Strmcu tako) s trgatrvijo proda Vršič v Ljutomeru.	30oč?6-20
Enodružinsko hišo
novo. na periferiji prodam po nizki ceni. Naslov pove oglasni o<Me-lek »Jutra«.
30227-20
Posestvo
cca 17 ioWv veliko, polovic« je gozda, pol n.re od železniške postaie Grobel-no za 60.f>00 Din proda T^ončar Josip, vas Tratna št. 8. Grubelno. 30441-30
Lepo posestvo
približno 70 oralo>v g»>zda in 30 oralorv njiv. travnikov ter velik sadonosr:k, -prodam. Hiša in drugo po-p'opj« vse v dobrem stanju. Is-totam naprodaj tmdi 2 avtomobila, motorno knlo ia ena turbina. D>piise na oglasni oddf'«k Jmtira« pod značko »RediVa prilika«.	30608-20
Hiša
s špecerijsko trgovino, vrtom in velikim dvoriščem, Mari-boru naprodaj za 4-35.000. Poirve se v Mariboru, Meljska cag-tn šit. K!
305A1-20
Nova hiša z vrtom
dve sobi in kuhinja. eJek-trifna razs-vetliava, klet i.n drvnrnica. na.rircdaj za T>'n J9.000. P obrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica V. 22 30578-20
*»» v
Hi?o
dobro vpeljano trgovino
mešanega b'aga, na prometnem kra.iu blizu Man-bora ugodno pr-odam. Ponudbe |K>d »živozmožn«« oa podružnico »Jutra« * Mariboru,	30671-20
Novo hišo
gospodarskim po?'opipm in lepim vrtom prodam Pobrežje, Goadm« u-ica 3.
80673-20
Novozidana hiša
približnio 1000 m! vrta on'o-vrstnim sadnim drev-i™m naprodaj. Maribor — Rpeeovo sej o 6- 30675-20
Sobo s kuhinjo
oddam pod Rožnikom. Naslov pove oglasni od«l.-iek »Jutoa«.	30013-31
V Trbovljah "
oddam stanovanje stranki brez otrok. Prednost ima tisti, ki mi uredi sadni vrt. Pavel Straus, Skofja Loka.	30656-21
Dvosob. stanovanje
s pritikiinamj, parkcu.m. vodovodom in elektriko oddam s septembrom v Rožni dolini, cesta V1I/12 30760-21
Trisob. stanovanje
komfortno, oddam. Nas!ov v ogia.snt.-m oddelku Jutra 307.14-3!
Triaob. stanovanje
s kopalnico in vsemi pri-tilk-linaim.i oddam s sept"m-brom na Dunajski cesiti 91 307.50-21!
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in pritklinami oddam s 1. sem*emibrom v Mistah, Ciglarjev-a ul. 30.
30785-31
Kuhinjo in soho ter dve sobi
takoj oddam na Ježicii — Mala vas 4.9. 30808-31
5 sobno stanovanje
v Gledališki n!;ci 4'TH se s 1. nov. 1032 odda. — Pi'anovan.:e ipokažie ga. Tavčar. Dopisi na Vršič, Ljutomer. Osebno 1. sept. v LjuMJauni, GJedališka 4/1.	30703-2!
Trisob. starovanje
ki-<nfortno. v bližini mesta oddam s 1. novem-b; om onemu, ki mi posodi 20.000 Din tudi lahko proti hranilni knjižici. Naslov v oerl. odd. »Jutra«.	30786-21
Dvosob. stanovanje
o Mam mirni maVčIamisiki družini z novembrom, za 800 Din. — Bežigrad 15.
30S21-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, v pritličju oddam s 1. septembrom za 350 Din. Predovičeva ulica štev. 15 Selo-Moste pri Ljubljani.	30887-21
Dvosob. stanovanje
z bailkomom in pritSklimami
oddam v Rožni dolini _
cesta XL'L2.	30992-21
Dvosob. stanovanje
brez kuhinje takoj oddam v najprometmejši ulici cen tra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanoivainje 3006«.
30996-31
Sestsob. stanovanje
s kopalnico, krasno, centru mesta, primerno tudi za zdravnika al! slično, oddam. Ponudbe Ded »Komfortno« na <-'?las. odd. »Jutra«.
20387-21
Stanovanje
sobe, kuhinje, shrambe in pritiklin oddam s 1. sentembrom zanesljivi stranki brez otrok. " — Vodmat, Ribniška ulica 12.	31002-21
Stanovanje
2 »ob, Vnrhiimne in kaMmeta tako' o-dda-m na Večni poti št 17.	30844-31
Dvocob. st^novanie
v bližini glavnega kolo-d'"ora oddam s 1. septembrom. Naslrfvv p«xve o/rtasmi oddeiek »J-u-tra«. 30784-2)!
Trisob. stsnovanie
z vsemi pritiik'i.n<imi od dam v Dalmatinovi ulici St. 3. Poizve s" v staivbn: pisarni na Rimski cest.; o/l 30774-21
Dvosob. stanovanje
krasnoi, s keipa.lmi/oo. z novembrom o«idam v centru. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Centru rti«.
30686-31
Dvosob. stanovanje
!uosnfirtnio. s kopalnico in priaklčnami oddam s 1. nio-vomibrcm odrasli družini.
VercvSkoira ulica št. 51 _
paieg noi\Tn cerkve v š:ški 30973-31
Stanovanja
■nuas&nB
Vsaka imrda 50 par, a» dajanj« nasiov« aii sa hfr« S Dia. (Sl-aj
Stanovanje
z eno ali dvema sobama, blizu sv. Jožefa iščem. — Ponudbe pod šifro »Stranka brez otrok« na ogiasni oddelek »Jutra«. 3063O-3l/a
Stanovanje
»obe ;n kabineta, ali dveh manjših sob z vsema pri-tikiinami. v Zelem janr! ali v bližini artiljerijske vojašnice iščem za oktober. Ponudbe na oglasni o-ddelek »Jutra« pod šifro »Mala družina«. 30633-21/a
Mlin naprodaj
v prometnem kraju pri železniški postaji. Ponudbe na oglasni oddeleik Jutra pod šifro . »Dober promet« 30029-20
Štiristanovanj. vilo
novozidano. t vsem kom fortom. prodam v Ljublja ni. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30413-20
Opekarno
oddam v najem ali sprejmem družabnika. Naslon- v oglasnem oddelku »Jutra« 30SS0-17
Trgovino
z mešanim blagom ln stanovanjem na dobrem mestu v Ljubljani oddam takoj v najem. —• Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Prometna 623«.	31006-17
Enostanovanj. hišo
Z najmanj 4 sobami in pritiklinami ter vrtom v območju mesta Ljubljane kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Enostano-vanjska«.	30730-20
Dvostanovanj. hišo
ob glavni cesti v najbližji periferiji mesta prodam. — Naisloiv v oglasnem oddelku »Jutra«.	30816-20
Hišico
eno- ali dvodružinsko, lahko tudi z lokalom kupim v Ljubljani brez posredovalcev proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Skromen domek«.	30804-20
Hiše
od 35.000 Din datlje, širom Slovenije prodaja Reaidtet-na pisarna, W'oSfova ul. 1.
30866-20
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom telo ugod rio prodam. Event. knji "iea Mestne hranilnice. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	29565-20
Hišo s trgovino in pekarijo
elektriko, vodovodom ter zelenjadm-m vrtom, poleg postaje takoj prodam. — Ponudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod značko »Lopa priložnost«. 30507-20
Enonadstropna hiša
zgrajena leta 1914 n« najlepšem kraju, nasproti iuip-ne cerkve v 2ireh, kateri je opremljena t električno
razs-vetHavo in vodovodom z gostilniško koncesijo, tr govskimi lokali, dvoriščem in vrtom naprodaj. Hiša je izrecno zidana za gostilniško in trgovsko obrt — katera se v hiši od leta 1»!4 naprej vrši neprekinjeno. Za vse podatke in ceno naj se interesenti obračajo pismeno aH osebno na lastnika: Županstvo v £ireh.	3OC09-2O
Trgovsko hišo
na najprometmejši	točki v Liub! jani prodam. — Ponudbe n« oglasni	oddelek »Jutra« pod sniro	»Trgov ska hiša 2637«.	30689-20
Stavbno parcelo
2000_m» velik". 4 minute od jezera na Bledo telo ugodno prodam. Ponudbe
na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Jezero«.
3OC06-2O
Nova hiša
enonadstropna — tristano-vanjska, pri Stadionu zelo usrodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 308^20
Vilo v Šiški
s 4 sobami, pritlklinaim.! in vrtoim takoj o'Idam. VpTa-5a-ti na Celovški ce»ti 56. dvorišče.	30834-20
Dvostanovanj. hišo
blizu LJubljane kupim, tudi staro. Plačam takoj. Ponudbe s ceno na osi. odd. »Jutra« pod šifro »1333«. 30914-20
Enostanovanj. hiša
novozgraiena, z vrtom in sadonosnikom. v lepem in zdravem kraju v Sevnici ob Savi. 5 minut od kolodvora ngodno naprodaj. Posebno priporočljivo za upokojence. Pojasnila daj* Josip Mere, restavracija, Sevnica — kolodvor. __80S36-S0
Dvorec ali gradič
dobro ohranjen, t večjSm vrtam in cca 8 ha leni-IjiSča kuipim v leipem podeželskem kraju. Pogoj je Mižim* prometnih prilik. Pon-udbe na osrlas. od-deJek »Jutra« pod šifro »Pokoj«.
30381-90
Hišo
7. leipim stanovanjem in vrta/m, poleg cerkve v Pe-trovčah prodam. Posebno ugodno in pripravno za upokojenega dubo-vnika ali
uradnika. Pojasnila daj« Martin Jerman, Petrovče. Savinjska dolina. 3fMS0-50
Hišo
zemlMščem, če-t-rt ure o-i kolodvora uErodno prodam Naslov pri podruž. »Jutra ' (Min.	3066S-20
Posestvo
,-b!izu udravilBšža s parcel« za ziidanije penziona
•ta in 0"'lim fcuvenita.rjem proda-m. Vi-dno dosti "tuj c-ev. Ponudbe -na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«.
80732-20
Hiše ali posestva
od 33.000 dinarjev dal.ie
gostilne in trgovine
gvredaja Posredovalnica Maribor, Sodna uiiiea 30, 9t)?ii5-20
Krasno posestvo
prodam v št. Janžu na Dolenjskem v industrijskem kraju blizu d.veh rudnikom tik pri farni cerkvi, od postaje pol ure z restavracijo in 'sledečim posestvom: 1112 ora Lov gozda, li8 oralov njiv, 16 oralov travnikov, ora!« vinograda za 80— IIOO M vina letno, 1 oral vrta. za 150 hI sadjevca ali 3 vag. jabolk, 1 oral paš/nika. Vsa gospodarska poslopja t naijbol jžem stanjiu, z 2 lko®olct-ma, redi se 30 glav živine. — Plača se lahko tudi deloma x knjižico. Cona ugodma: 900 tisoč Dim vsem inventarjem. Več se -izve pri Martin Slaipiak, p. Krmcjj pri St. Janžu.
3071S-20
Rledka priJožnost!
Srednje veliko posestvo s prvovraitnim zeml.tšftem poleg cerkve, šole in kolodvora v ravnini z obilnim inven-tarj-eim toik-oj ugodmo naprodaj. Nadalje prodam g06tiln0 t 8 orali zemiljišča 10 mino od manjšega mesta. Krasna lega. Natančnejše pove Pete'inc, OtiSki vrh, pošta Meža.	30707-20
Stanovanje
Vaaka beaeda t Dta; M «UM p* t Dm. QM)
Trisob. stanovanje
3 centralno kurjaivo, v centru mesta oddam takoj po Hidini ceni. Naslov v ogl. delku »Jutra«. 30405-31
Lepo stanovanje
dv-osobno — 8 kopalnico, elektriko ta vrtam takoj oddam pod Rožnikom. Pozneje event. cel« biio s sobami. Lep® *n mirna loga. Naslov pove oglasni oddel«k »Jutra«. 80680-21
Sobo in knhinjo
pritiklimami!, t podpritličju oddam. NasJov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3M10-M
Enosob. stanovanje
oddam takoj. — letata m oddam opremljeno sobo
s hrano ali bnet. Vevče 91 30633-31
Dve stanovanji
▼ nori vifll oddam eoooob-no s 1. septembrom, dvosobno pa takoj. — Ljub-lijana Vn, podaijSek Ve-iwik&ve ulice Hvr. TO.
309IC-31
Trisob. f>janov»nie
odda Tribiič. na Gliimcaih Tržaška ces-ta 6 — telefon 3605.	306111-31
Dvosob. stanovanie
komfortno, s koral-nico pritiklinami oddam s 1 novembrom v Pleter-šmikon-ulicd 24	30800-31
Dvosob. stanovanje
ln prltlkVne oddam 1. septembrom v Kooa liškl ulici 2, Koiezija.
30740-21
Stanovanie
3 park^i-^^lh »ob, r^-ed s»be, knhinjie im pritklin c-Mam s 1. septembrom v Zadružni ulii<-d štev. 16 — Kiod-eljevo.	30870-21
S+a«ov?»nie
dveh velikiih ?"ib. sobe za slnSkini'0. predsiibo, kuhinje. shrn.mibe. kcina.lnice pra!n'ce im k!"ti. oddam z nior-emhnnm. Pojasnila na Tržaški cesti 8. " 30876-31
Stanovanje
sobe in kuihimje oddam takte' 3 Ti s s".r>*em'br-oirr Sn. ^iišiki, Celoivska c<»=«a »t. 72.	30896-3!
D^rosob. etanovarte
oddam stra.riki brez e*T-otV s 1. s-en+emih-oTn v Flori jamski ulici 3!/H — levo.
3f>?94-31
Stanovanje
3 ptrketj.Tan.ib s^tb im vseh priUklin, s kopalnico, v 2 leti s^ari vili odidam s 1. septemHrcim tm> zelo pri memi čemi. V-s^itere- i>d 4. dalje. Zelema jama št. 15.
30859-Cll
Štiriscb. stanovanje
konfortno, etažna kur Java, Aleksandrova cesta. takoj oddam. Na slov v oglas. odd. »Ju tra«.	30831-21
Dve stanovanji
s septembrom. Vn novembrom odda Drobeč, Rožna doliima. cesita IX štev. 43, Pod rožnik.	30682-2:1
Dvosob. stanovanje
9 pritikliinami, v sredini mesta oddam s septembrom Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	31003-31
Trisob. stanovanje
na Mlklofiičevi cesti za
1. november oddam. Naslov se poizve v oglas, odd. »Jutra«. 30916-21
Stanovanie
Štirih sob v i. nastr. in dveh sob dvoriščno oddam za 1. november 1932. Vprašati Rimska cesta 18/1 med 13. in 14. ura	30872-21
Stanovanje
obe, koJhinrta, vtl.ike kuhinje in pririkifio, t delavnico aii brez oddam mirni tranki za september v
Trnovem. Naslov v nc'as. Jdelku »Jutra«. 30925-2
Enosob. stanovanie
oddam v Pod gor! štev. 38. St. Vid.	30067-31
Enosob. stanovanje
oddam v Rožni dolini — cesta VI/80.	30971-21
)vosob. stanovanje
s pritiklinami. Izredno sončno, oddam s 1. septembrom v vili v bližini Vrtače. Naslov v oglas.
odd. »Jutra«. 30966-21
Enosob. stanovanje
nroti Mir.iu, Trnovem aH R'''žm dolini, za oktober ali november išče ves dan odsoitna dvočlanska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Uradnik«.	30324-31/a
UMBRAL
ZAŠČITNA STEKLA.
Točna reprodukcija naravnih barv pokrajine po nevtralnem l mbral-bar-vanju. širok razgled kakor pri steklih Punktal-Zeiss.
Dobijo se v vsaki strokovno-optični trgovini, ki se odlikuje z reklamo Carl Zeissa.
Prospekti Dmbral 499 brezplačno pri Carl Zeiss. Jena. ali: frORI ^avl<>vi<5, generalno zas"op-Lj-'lnLtL'5S j stvo za Jueoslavijo. Eeograd, J ENA Mi!ana Draškoviča (Sremska) --1 "lica 9, telefon 23-500. 285-®
Stanovanje
2 do 3 sob z vsemi pii tikllnami. zdravo, v mestu iščem za marij ;o družino s 1. novembrom t. 1. Ceujene dopise navedbo najemnine in lege prosim na oglasni odd. »Jutra« pod »Stalen najemnik«.
30773-21»
Trifob. stanovanje
s kopalnico na plin išče s 1. novembrom zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »Inženir 396« na ogl. odd. Jutra.	30792-21a
Stanovanie
išče družina dveh oiseb. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Dveh«.
305»l--21/a
Dvosob. stanovanie
pritiklinami išče mirna stranka brez otrok za november. Ponudbe navedbo cene pod >.Novo pohištvo« na ogl. odd. »Jutra«. 20850-21a
Enosob. stanovanje
event. sobo s štedilnikom iščem. Ponudb" na naslov: Gorjup, Rakek. 29033-31/a
Dvosob. stanovanje
komfortno, za ta.ko! ali za se.ptenilber išče boljša go-spi. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Plača točno«. 30539-31/a
Stanovanje
dvo- ali trisobno išč.e mirna tričlanska druži-na za november. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »To<Son«.	3C9i33-3:/a
Moderno stanovanje
tri- do štirisobno, ne v pritličju., z vrtam ali dvoriščem išče s 1. novembrom tričlansika družina. — I*om'udbe: telefon št. 30^77 3fi91&-2j/a
Stanovanje v CeHu
ali hli.ini.ii okolici išče mladopororen uradnik. Po-nud.be no naslov: Ivan Ko-vačič, Maribor, Korošika ces'a 10.	30678-21/a
Trisob. stanovanje
jšT-o snažna ctra-vka. Periferija izikl-uč-ena. Takoj Smie r*o-nuid'be na og'.i«n.i odd°lek »Jutra« po4 ši-f"-o »800—1000«. SO077-31/a
Trisiob. s^ianovianSe
event. malo vrta išče zanesljiv- f«'-3čirfk,. Vrtača, Trnovo, Ro3ma dolina. — Ponudibe s ceno na ogtpsmi oddeVk »Jutra« pod šifro »Tontee«.	3070©-31/a
Dvosob. stanovanje
s pliin-onn, blizu tra-mivaiia ■išče dvočlanska družina. Ponudbe na oglap. oddeick »Jutra« pod »S 1. oktobrom«.	30883-dl/a
Dvosob. stanovanje
kuhinje in pritiklin iščem za 1. september. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Tri osebe«.	30865-21a
V Trbovljah
iščem stiamo-vanje. Picnudlbe z opisom im ceno na podružnico »Juitra« v Trbovljah pod »Stamovaniie«.
3O03O-a!/a
Dvosob. stanovanje
išče za november dvočlanska dnržnma. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soliventem«. 30053-31/a
Dvosob. stanovanje
in pritikline išče za takoj ali pozneje mirna uradniška družina. Ponudbe pod »Družina« na oglas. odd. »Jutra«.
30936-21a
Gdč. uradnica
Išče malo stanovanje v centru mesta za oktober ali november. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30759-2U
Trisob. stanovanje
konfortno, v centru eli bližini mesta išče za september drž. uradnik brez otrok. Ponudbe ra oclas. odd. »Jutra« pod šifro »Kontrolor«.
30749-21a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico iščem v centru ali v mestu za 1. september ali 1. november. Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam točno«.
30747-21a
Enosob. stanovanje
pritiklinami iščem za 1. september sredi mesta ali njegovi neposredni bližini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirna«.	30742-21 a
Trisob. stanovanje
išče s 1. novembrom mirna, čista in stalna stranka 3 oseb. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod Šifro »Malo doma«. 30618-31/a
Effl	m	m
V»jta beM	«W 60	P«-;
aa dajanje		• afi
m ftfra S	Din.	(88)
Prazno sobo
takoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	30<>25-23
Sobo s štedilnikom
išče gospa za september. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Vdova?.
30794-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam boljšim osebam, sprejmem tudi 2 dijaka v vso oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	30755-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, parket in elektrika, takoj poceni oddam. Ko-rytkova ul. 28. 30775-23
Opremljeno sobo
oddam takoj 1 ali 2 osebama — tudi samo za avgust. Gledališka ul. 12/IIt levo, vrata 10. 30763-23
Sobo
oddam samo boljši o*e!M takoj aili s 15. avgustom. Nasloiv v oglasn-em oddelku »Jutra«.	30915-23
Sobo
lepo opremij-eno, s posebnem vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30777-28
Opremljeno sobo
solnčmo, oddam gospodični Na^lorv- v oglasnem oddelku »JaCa«.	30765-23
Sostanovalca
sprejmem na Miklošičevi cesti z vso oskrbo po nizki ceni. Istotam oddam majhen kabinet. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«,	30791-23
Veliko prazno sobo
s kabinetom, im opremujeno sobo, v sredini mesta oddam s 1. septembrom. Naslov porve oglasni oddelek »Jutra«.	30855-33
Kletno sobo
2 posteljama oddam za 300 Din v Einspielerjevi ulici 25 — Bežigrad.
30840-23
Veliko solnčno sobo
oddam boljšemu gospodu v Knefljevi ulici štev. 1,7/1,
na vrtu.
»»27 23
2 pisarniški sobi
s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30406-23
Opremljeno sobo
veliko, mirno, solnčno in čisto, s posebnim vhodom, elektriko in parketom, t 2 Pika« na ulico, v centru oddam s 1. septembrom samo boljšima in stalnima
dvema gospodoma
Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	30000-33
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom od dam gospodu v v i 1 i na Gruberjevem nabrežju 16.
29891-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom im z opremljeno kuhinjo ali brez
oddam solidni stranki za 350 Din mesečno v Hoiz-
apflovi uiici štev. 7.
30014-33
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom, zraven g!, kolodvora oddam s 16. aivguistom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3033&-33
Krasno, veliko sobo
tik glavnega kolodvora, nudtoe na oglasni oddelek čista, odda mirna stranka. »Jutra« pod šifro »Odrasli« Naslov v oglasnem oddelku 30846-H/» »Jutra«.	30631-23
Stanovanje
S sob in kuhinje išče 5ti-rfr'an«ka družina. — Po-
Sobo
lepo oprfimlj-eino, s posnb-niim vbodom, v centru ni"-sta oddam. Nasloiv v ogl. oddelku »Jutra«. 306S9--3
Majhno sobico
s poseb. vhodom in električno razsivet! jaivo odda m v Hradeckega vasi št. 5, pri doienj&keim m-ostu.
30892-23
Opremljeno sobo
s .posebnim vhodom oddam v Poijamsikeim okraju. Nasloiv pove oglasni oddelek »Jutra«.	30907-23
Gospoda
sprejmem na stanoivanje v bližin; poremjsikega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30960-23
Sobo
z eno aili dvema posteljama, pose-bniim vhodom iin elektriko oddam takoj na Taboru št. 5/1 d. 3O01;l-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30767-23
Sobo
eni ali dvema osebama oddani s 15. avgustom v Ljubljani. Reber štev. 7.
308S1-23
Opremljeno sobo
snažno, mirno, separl-rano, parket, elektrika, vodovod, sončna veranda. oddam izključno boljšim solidnim damam,	definitivnim uslužbenkam. Kolodvorska ul. 11 /I, desno.
30959-23
Naznanilo preselitve!
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino barv, lakov, firneža i. dr. z Gosposvetske ceste štev. 12
na Gosposvetsko 8 (poleg Slamiča)
Ker bom zaradi povečanja trgovine v stanju nuditi cenj. odjemalcem še boljSo postrežbo v prvovrstni kvaliteti in ceni, zato se za nadaljnjo cenj. naklonjenost kar najtopleje priporočam. Z vsestranskimi nasveti je vedno rade volje na razpolago tvrdka 10842
„LUSTRA" V. LAZNIK, Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 8 (poleg Slamiča) Zastopstvo šablon K. Butterhof Asch, Češkoslovaška.
Lepo prazno sobo
solnčno, s popolnoma se-panramim vhodom takoj oddam gospodični. Naslov v o<rIai»atmi oddelku Jutra 30934-23
Sobo
]nr>o opremljen-o takoj oddam na Sv. Petra c-es-ti 49 levo.	_30009-33
Ooremlfeno sobo
e posebnimi vh-od-fum. v centru mesta oddam. Naslo<v t oglasnem oddeiiku Jutra 3096.1-23
Čisto sobo
opremljeno ali prazno, sončno, parketirano. s p^ebnim vhodom oddam na Prulah, Privoz 11/11. levo.	30952-23
Sobo
j^romprcm-liieno. 5 posebnim vhodom oddam takoj ali s t. septembrom v Ze I-ervi :aimi, Prešernova ulica žt 2."	30089-23
Opremljeno sobo
e [Mye-.bnčim vh-odom orfldam s 15. aivnrtBSt^m v Komen-skcsa uiici. Naetov v osrl. oddelku »Jutra«. 31007-23
Moška zlata ura
z monogramom C. M. se je Izgubila. Najditelj naj jo vrne na naslov Milič Simcunarič. Zdravilišče Siatina Radenci 20. za kar prejme lepo nagrado.	30993-23
Soho
^ra-s-no oip-emljenio oddam takoi v Vrani glavnega kolodvora. Naslov v op!, oddelku »Jutra«. 31010-:j3
	3	Si
VMJLS beMda 80 pan m iajaaj. nadova aa *a ttfi* « Dm. (»a)		
2 opremljeni sobi
elegantni, s kopalnico, v Jfp; lofri blizu opere. v moderno urejeni hiši ali vili iščem za trajno. Po-r'tdhe z navedbo naj-emn-i-na ogi- oddelek »Jutra« pod šifro »Trajm-o«
304il2-23/a
Sobo
S	3 VgUStlOTTl. -—
r imi-dbo ra o?Ias. oddelek »Jutra« j>»d »Čista soba«.
306CS-23/a
Oorem''eno so^0
f^dno. Tračen, in su.ho. fp mn^nče z jutranjim soln-c m. i*če -a.mski <*ospod s l'>. avgustom, ozii-ema 1. sooteimcbrom. Ponudbe pod v centru m(vta« z navedbo stanarine na ojrlas. oddelek »Juitra« do srede 10. avgusta	30837-23/a
Sobico
s p-oi5.fim vbodom, išče ei^-iVna. ponudbe na oirl. oddelek »Jutra« ped šifro >15. avgust«. 30897-23/a
Opremlieno sobo
fšoo zakonska dvojica za tek "i ali s 1'S. avgustom. JVriferija izključena. Ponudbe na oglasni odd-elek »Jutra« ped >Ji|tpirter«.
30936-33/e
Dijakinjo-
sostanovalko
h boljše biše išče učite-Ijnšraica. Ponudbe na ogl. oddelek »Juitra« pod »Maribor 730«.	30727-22
Dvn dijaka
viš. razr. sred. šoj sprejme ui&iteiljeka dručSnoa v centru v poif»o!ino oskrbo i.n strogo nadzorstvo. — Klavir. Naslon v osla«, oddelku »Jutra«. 307*29-32
Šthi dijakie (-inJe)
z vtio oskrbo sprejmem v centru. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	30730-22
Dva dijaka
potr<i><ujeifa solnčno ?obo in dostavita lahko svoje pohištvo. Potrebna le postrežba in zajutrek. Pn-mn" e poslati na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Srednješolski tehnik«.
30706-22
Dijaka (-injo)
spre Triom na hrano in stn-noivamje k ngtVd-m druži™ poleg meščanske šole. Cena 400 Din mesečno. \aslpv v og^as^em oddelku »Ju-tra«. 30596-22
Profesor
v Mariboru
sipreime di:aka na stan-o-vanje in hrano. Ponudbe na rnodružnico »Juitra« v Mariboru pod »TT«r>e?en študij«.	30700-22
Dve diiakimi
«.preiimem v l<~po sobo z dobro oskrbo. Nemška konverzactia. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30770-22
Dva dijaka
na hrano io stamovamie «T»re:tme fr^ovsk.i rodbina nri poljanski grm.nazi'i. — Vflrslov v oglasnem odd»likn »Ju-tra«.	307751-02
Prvovrstna oskrba dijakinj
na relio 7 občevanjem v nemSkem jeziku. Lingarjo-va ulk-a št. l/TU — d osno 30822-22
3—4 dijakinjam
(najraje T. letinika učiteljišča). iz boljših roidbiin — nudim, vestno. fino oskrbo in vzaojo. Nemščina, klavir. Naslov pove oglasn? oddeleik »Jirtra«. 30848-22
Sobico
p r»o.=ebnim vhod"-m in vso f-.krbo j^e mlajši gospod. Ha^lotve n.a	oddelek
»Jutra« pod »Vsa o=krba«.
3fi»r«-23/a
Sobo s štedilnikom
čisto, v šiški ali okolici lšAeta zakonca z novo coravo. Vselitev takoi a'i pozneie. Ponudbe na or-1. odd. »Jutra« pod »Plačam naprej«.
30972-233
Sobo z 2 po^eljatna
fn otomamo. čedno, v centru mesta iščem od 32. av-pi«ta nar>rej za pribli&no T5 drii. Event.. s h-ano. KisW v oglaismem oddelku »Jutra«.	308S4-33/a
Dijaka
prve ali drugošolca, a dobro vzgojo. iz dobre rodbine, se sprejme na stanovanje v sredini mesta s prvovrstno popolno ossrbo. Nudi se pomoč v šolskih predmetih, skrbno nadzorstvo. skrb za zdravje mladine, rodbinska vzgoja. pa tudi moderna "kopalnica, klavir, mladinska knjižnica ln učila so na razpolago. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Skrbno nadzorstvo, LJubljana«.	29873-22
Samostojno žensko
priletno, z netaj denarja; išče vdovec. Zenitev ni izključena. — Dopiso pod snačlko »Zadovoljmost« na podružnico »Jutra« v Maribor*.	30676-24
Ženske modele
(akt) išče umetoaik. Šiška, Aieževčeva 38. 30679-S-i
Katera
dobrosrčna dama bi hotela podpirati akadeinrika. ki bo v 2 let.ih dovršil študije. Doipise na oglasni oddelek »J-uitra« pod »Prijatelj-«.
30638-34
Trpim, molčim,
ker zdi se n>i brezupno. Goli.	307118-34
Značajen gospod
29 let star. trgovsko na-obražem, v stalna službi, želi res-n-o snanj-e z gospodično h dobre hiše na deželi. — Slika zaželjona, proti diiiskreitmi virraitvi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tiha sreča«.
39356<34
Neodvisna dama
značajma želi spoznati io-teiligenta STedmiih let. Dopise pod »Razveidrilo« na oglasni oddeleik »Jutra«.
3053H-34
tenitve
Vnki besed« S Din: M u^juj« guton «H kiti« pa i Dt« (tB)
Za posredovanje ženitev
je ©dima oblastveoo 4« voljena pisarna »Forto-na« Ljubljana VII. Točnost i® diskretaost ia-jamčena.
275
Vdova-poaestnica
z gostilno in trgovino bi poročila od 56 do 65 let starega gospoda z nekaj gotovine. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko iPosestnica«. 20856-25
Samostojen trgovec
(konfekcije) želi poročiti trg. naioibrafženo gospe dičroo z nokaj goitoiMime. — Ponudbe na oglasni oddelek »J-uitra« ped »Skupno delo« 30895-25
Glasbila
Vsaka besed« 1 Dta; w dajanj«	atf
ia iifi« pa i Ote. (BS)
Pianino
malo rabljen, v dobrem stanj« kuipim. Naslov pove oglasni odd-elek »Ju.tra«.
30333-26


Letovanje
v Bohiniu
Vam zeilo po^enii nudi ho-t-el-pension »Triglav«. Bohinjka Bisit.rica. — Velik park io solnem? kopelji. V sezoni 35—56 Din. po iezon« 25—45 Din. 29013-38
Dijaike m obe
Vsa&a beseda 50 par; u dajanje naslov« aH z« Mfr-o 3 Din. (22i
2 dijaka ali dijakinji
event. tudi tri h boljših družin sprejimeim z oskrbo iin zajtrkom na stanovanje v veliko, solnčno, čisto in mirno, »eparira-no sobo, le streljaj oddaljeno od umi-verza im obrtne šole. Na leljo nemška k-on-verzacija. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra« al j pa pisati jstotja pod značko »Mir io 6šs-to<:a«.	30901-32
Dijakinjo ali dijaka
nižjega razreda, iz boljše hiše sprejmemo v vestno oskrbo k ugledni družini na B!eiweisovi ces«tii. Na razpolago klavir. Ponudbe na oglasni odd-elek Jutra pod značko »Nadzorstvo«.
30660-22
Dijake
nižje gimnazije sprejme učitelj na hrano in stanovanje. Cena 550 Din mesečno. Pojasnila da-ie vsak delavnik od 9. do 11. šolski upravitelj Polak, Ljubljana, Coi-zova cesta 5'I. 30838-22
Dijaka (injo)
sipreimem na hrano in stanovanje. Naslon pove ogl. oddelek »Juitra«. 307&4-22
2—3 dijake
s-edm.i« aH viVoike šoJe sprejiiTLem na stafnoo-amje z vso oskrbo v Gradaški ul. st. 8.	30963-22
Mlajšo dijak in k>
sprejmo beil;ša rodbinia v dfflbro oskrbo. Poinudibe na o?las. oddelek »Ju-tra« pod šifro »L. C.« 30970-32
Dijakinjo
sprejme v dobro osikrbo bol;ša oibvteij po zmerni ceni. Stanova.nje je čieto, solnčno in zračmo, z lepim raz?!-e<io<m. blizm dramskega gledatliSča. Na razpolago klavir: na željo po-učevamie klavirja in vi.jo-li.ne. Naslov potve ogla.sni oddeleik »Juitra<. 308r7S^32
Stanovanje
Kdo more preskrbeti zračno samsko sobo s hrano v bližini srednje tehniške šole za enega dijaka. Ponudbe je poslati na podr. »Jutra« na Jesenicah pod šifro »DHak«.	30968-22
Dijakinjo
Iz nižjega razreda s<pre;jne boljša obitelj. Ponudbe na og'as. oddelek »Jut.ra« pod iifro »K svoji hčerki«.
30352-22
Dve dijakinji
nižjih razredov, sprejmne v vso oskr<bo tričlanska drn-žina tik lice.ia. Poizve se t K na f! je vi ulici štev. 13.
304®-^
Diiaka '
nižjih razredom, iz boljše hiše sprejme z vso oskrbo in z uiporabo klavirja Ju-rič. ?,andarmerij«ika stanica v Celju.	30576-22
2 diiaka OnU)
nlžlih šol sprejmem. — Klavir, nemška konver-zaclja. Naslov v oflas. odd. »Jutra«. 30762-22
Tri dijake
spire!imem v vso oskrbo v bii&imi iibrtoe šole, trgo^. sk« aikademije in I. drž. realne gimnajzije. Nas-l-ov v oglasneea oddelku »Jutra« 30991-22
3 mlajše dijakinje
sprejmem na hramo im stanovanje po 400 Din mesečno. Naslov v oglas.nem odde4ikiu »Ju.tra«. 31004-3Ž
Dijakinjam
nuidn protfesoirsika družima stainoa-ainje. Nemišlka kon-verza-eija »n klavir. Nasl-o^ v oglaenem oddeJ'ku Jutra 30984-22
r tj >
VaaJut beeed« * Din; u dajanja aa«la»> al Un pa S Di* (M>
Inteligentna gdč.
srednjih let, z znanjem treh jezikov, zmožna vsega gospodinjstva, Išče mesto gospodinje prt samostojnem gospodu ali vdovcu. Cen j. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Varčna«.
30990-24
Gospodična
želi zrnanja z gospodom v starosti 35—46 let. Prednost imajo samostojni delavci, d ril. usluižlbenci ali posestniki. Dcpie« pod »Sa.mostoj.en« na podr. »Jutra« Maribor. 90701-24
Pozor, pevska društva in šole!
Tvrdka Ivan Kacin, Ljubljana, Tabor 6
izdeluje harmonij* od 2000 Din naprej tn prvovrstne planin e od 10.000 Din naprej. Oglašuje im poiprav. Ija najceneje. Zahtcvaj+e ceaik!	28771-26
Krilni rog in dva gozdna roga
(Fliigelhorn, 2 Waldhome)
naprodaj v gostilni Turk, StreliSka ulica šterv. 22.
30629-26
Kratek klavir
(Stutzfltigel) — dobro ohranjen kupim. Naslov pove c^l. odd. »Jutra«.
30756-26
Lep gramofon
z 20 leipimi ploščami po-cenri naprodaj v Trnovem, Jelovškova ulica štev. 26.
30820-66
Klavirji!
Velika izbira klavirjev. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Nizke cene tudi na obroke. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5.
30902-26
Istrfjansldh brakov
ve« čistokrvnih kratkodlakih miadičev, etarib po 10 tednoiv, premiranih staršev in izvrstno psico iste pasme
s prav dobro oceco, prodam. Pociudbe na oglas.ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Psarna Les» dob«.
30386-27
Svilen pinč
čietoikrven, bel, 3 meeo-ce srtai, naprodaj. Gosposvetska c. 1S/.K2. 30731-27
Psfico
pasrrne e^»icel.j, boks kupim. Ponudbe z obrisom in oemo na: V. Regovld, Vitanje.	30T.12-27
Mlade psičke
mervftindiland^ke pasm«, aist'0<krvme, z rod-ov.n,i--koim.. odličnega porekla, krasni ko medvedki, proda Drv en ik, Ljiuitomer.
307'lil-af7
Konja
dva belca (Liipizzaoerja.), dobro ohranjena, za vprego, vožnjo iin kočijo, po nizki ceni proda J. čenve, St. Vkl-Vižma-rie štev. 66.
30752-37
Montafonsko kravo
prvovrstno, po 6. teletu vpisana v zlato knjigo, prodam. 6000 1 mleka. Souvan, Volčji potok, pošta Radomlje.
31009-27
Pridelki
Obrt
V aaka besed« 1 Din: m dajanje naslov« ali aa iifro pa S Din. (30)
Trajno kodranje
80 Din, ondullranje z vodno ondulacijo Izvršuje Dinter Drago pri cerkvi Sv. Petra, Ljub-Uana.	30793-30
Mlatitaice
trijerje, slamoreznice, sadne mline, stiskalnice ln vso drugo železnino kupite najbolje pri Pr. Stuplca, železnina — LJubljana, Gosposvetska cesta 1.	30938-30
Trajno ondulacijo
jpo 80 Dim izvršuje salon Hešik, Medvedova c. 38.
31012-30
Informacije
Vsaka besed« 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali ta šifro p« 5 Din. (33)
Par voz sena
kuipim ali zamenjam za strešno opeko. Vzame se tudi stoječ.o otiavo v košnjo. Navedite ceno. Pi-sme ^tiomudbe na oglas. cddt^BL »Jutra« jpod šifro »Tdeleik«. 30642-33
Pristna vina
čez ulico: dobro metliško belo liter 6 Din Ljutomerčan liter 8 Din Cviček	liter 9 Din
Slivovko, brinjevec nudi »Vlnarna«, Sv. Petra c. 13, vogal kolodv. ulice.
30962-33
Stroji
Vsaka Dbseda 1 Din. za -"ajanje naslova ali im Iifro S Dio. (29
Majhen parni kotel
poceni proda P. Škafar, parna vulka-ntea-cija gumija v Ljubljani, Rimska c. 11 80367-29
Čevljar, šival, stroj
(oi-limderca) skoro nov, zelo ugodno proda Oro&zv, Tavčarjeva ulica štev. 2.
30438-39
Dober gepelj
ml ati liri stiroj in p<rešo za sem-o k.iupi Ivan Lesjak, trgovec, Rogaška Slatiima.
30440-29
2 šivalna stroja
krojaški »Singer« io skoro mov čevl.iairsika 1 pmor-oč.ni »A.ller« lahiko ugodno kiu--pifte. Naslon pri podružnici »Jiuitra« na Jesenicah.
30506-29
Stoječ parni kotel
za 4 atmosfere, 12 m3 kn-rilme ploskve, ki jproiiz-vaja 100 kg pare na uro, kuipim Ponudbe na naslov: Ogri-seg, Maribor, Rotovški trg št. 6.	30560-29
Kratek klavir
dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 30903-26
Živali
v'M.k»	1 Dra:
m dajuj* nanlana aH u »Ure pa I Din. (27)
Golobe
več parov čistokrvmi-h rim-ljanov, Eistau.bc, belih angleških krofarjev, flo-reo-tinoev io lahora proda Milo Juva-nc, Ribnica, Dolenjsko.	30604-27
Krasen bik
m-ooitafons-k« pasme, 2 V2 leta star, za vožnjo, z rodovnikom, na dobrem mestu ugodno naprodaj. — Vprašati v tovarni usnja Berg, Maribor. 29706-27
Pletiljsko delavnico
kompletno s 6 stroji _ ter motorjem proda Jeglit&ch J., Maribor, Copov-a št. 5.
30679-29
Lokomobilo
fa-brikait Lan®, 50/60/70 PS zgraj«oa leta 1901, eto-pdinijska predku.rjava, 24 m visok dimmdk iz pločevine, 1 motor na olje (Diesel) fabrikat Langeo & Wolf, 35 k. s., zgrajen leta 1914, ena kompletna sitrojma naprava za fa-briikaciio leseoih sodčkov oiddaim. Po>:asin<ila da.ie G. Sohmidinger, Celje.	30666-29
Elektromotor
20 PS 220'380 Volt. prodamo za Din 5000. — Naslov pove oglas. odd. »Jutra«.	30741-29
Moški šivalni stroj
dobro ohra-njem prodatn za 000 Din. Na<iotv v ogla« oddelku »Jutra«. 30788-29
Pletilni stroj
St. 8 poceni prodam v mehanični delavnici Vič, Cesta na Dobrovo št. 4.	30772-29
Pletilni stroj št. 8
ddbro ohranjen, po maki ceni naprodaj v Predovi-čevi uli<ii 16, Selo - Moste -pi< Ljwbljaini. 30866-29
Pozor!
2ellm naslov od g. Bolha, s katerim sem bil leta 1918 skupaj v Lu-gagnanl v it. ujetništvu. M. Gradišek, Zalog pri LJubljani.	30814-31
Preklic
Podpisana Izjavljava, da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih kdorkoli delal na najino ime. Marija in Ivan Rems, Vogelna 5.	31011-31
Vrednote
siki beseda 1 Dim; ia dajanj« naslova ali c« Iifro o« B Dim. (35)
Srebrne krone staro zlato hi srebro
kopu je Rafinerija	dragih
kovin, Ljubljana,	Ilirska
.ilica 36. vbod k	Vidov
lanske eeste. pri	gostilni
M ožina.	70
368 Vsake vTSte
ZLATO in SREBRO
kupuje
F. Čuden, Prešernova 1
Vsakovrstno zlato
kufmje po oajviSjib eenah
ČERNE - juvelir
LJubljana. Wolfova ulica 3
VsaJca beseda 1 Din. sa dajanje naslova ali z« Iifro pa 5 Din. (34)
Namizna jabolka in slive
vagionske množine kupi Jos. Rože St Oo., Mari.bor-pobrežje.	30667-34
Brusnice
(Preiselbeer) razpošilja po dnevni ceni od 5 kg naprej Henrik Zechner, trgovec, Libeliče, Koroško.
30503-34
Brusnice
prvovrstne po dnevni eeoi od 5 kg naprej razpošilja Henrik Zechmer, trgovec, libeliče, Koroško. 30619-33
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova iin za Iifro pa 5 Din. (37)
Cenj. občinstvu
vljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano
Foderletovo pekarno
Kolezijska ul. št. 4. — Potrudil se bom najbolje postreči. Priporočam se za naklonjenost ln beležim z odličnim spoštovanjem Kante Ivan. pekarna. Trnovo 30773-37
Javna zahvala
Zahvaljujem se Jugoslovanski zavarovalni banki »Slavljl« za ku-lantno postopanje ob priliki moje požarne škode, ki sem Jo utrpel dne 8. 7. 1S32 ter jo kot našo pošteno, domačo zavarovalnico prav toplo priporočam. Alekse-Jevič NUko 1. r., posestnik v Trnovcu.
30751-37
Osrednji urad
za zavarovanje delavcev razpisuje
ofertalno licitacijo
za nabavo strojevja za prirejanje ln omehča-vanje vode za novo zgradbo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Beogradu, ki se bo vršila dne 20. avgusta 1932 ob 11. url dop. Podrobna pojasnila ln pogoje za to licitacijo se dobi v uradu gradbene uprafe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Beogradu. Milorada Draškoviča ul. br. 9/III.	30939
Iščejo se zaupanja vredni
zastopni ki
iz vse države za prodajo najdovršenejših brzopletilnih strojev, model 1931. Potreben kapital 20.000 Din. Zaslužek jako dober. Samo resne osebe naj se obrnejo na naslov:
Bačka kreditna banka d. d., Novi Sad, Pašičeva ul. 24. TeL 22—97. 10730
Lepo vrtno zemljo
dobite zastonj na Vožar-skem potu št. 1 — nova stavba.	30748-37
Prekrasne
kodrčke
dobite brez železa &a on-duliranje preko noči z vodo za lase »ISOLDE« in s kodral-om »FEM1NA«. Uspeh, trajnost in neškodljivost zajamčeni! Lotion Isolde Dio 25.—, kod.ralo »Femina« Din 8.—. Preparate Schroeder - Schen-ke razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina Din 6) ali po povzetju (poštnina Dio 12.—) depot za Jugoslavijo »Omnia« oddelek 1/5, Zagreb, Draško-vičeva 27. — Zahtevajte brezplačen ilustrovani ceniki	io»:o
267-a
Elegantne albume za fotoamaterje in spominske knjige v raznih vezavah in velikostih izdeluje in razpošilja po nizkih cenah na debelo in drobno knjigoveznica A. JANEŽIČ. — Predno naročite, si oglejte vzorce tudi pri nas!
Naročila se sprejemajo:
A. JANEŽIČ,
LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA 14
za Nemčijo in ostalo inozemstvo preko Maribora, Jesenic, Rakeka ali Ljubljane! Vse tovrstne transporte in njihovo ocarinjenje od vseh nakladalnih do namembnih postaj prevzema
Slovenia - Transport
Ljubljana, Miklošičeva cesta 2L Telefon 27—18
Oskrbimo inkaso in uredimo vse, kar se tiče deviznih odredb za tu- in inozemstvo. Zahtevajte transportne proračune in vsa ostala pojasnila.	10860
ObSios Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Naš srčno ljubljeni oče, odnosno stari oče, tast in stric, gospod
Mihael Bukšic
strojevodja državnih železnic v pokoju
nam je nenadoma preminil v starosti 70 let.
Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega oznanjenja.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1932.
Globoko žalujoči ostali.
Odpovedsnj« odpravite, manjkajočo spolno moč in energijo dosežete ie v nekaj arah s popolnoma neškodljivim. &v Ijenjske mo6! osvežnjo 6im. zdravniško priporočenim preparatom, z
»WIRIT« - tabletami.
Starost postranska za deva. Trajna spolna svežost ln energija. — Porcija za desetkrat Din 60.—, za daljšo dobo Din 100.—. Po pošti pošilja proti v naprej poslanemu znesko edino diskretno Mdm laboratorij
V. HAVELKA
Praga XIII, Vršovice, Ruska 12. VI. Poštni predal 12.
Popravila
Moderniziranje Zamenjava baterijskih radio aparatov za moderne na tok najkulantneje pri
Radioval
Ljubljana
Dalmatinova ul. 13
Ledenjake
omar« za led) nov sistem, neverjetno ekonomične. —
Zahtevajte cenik od F. K a d I e e a, Temerin.
252
Najnovejše modele otroških vozičkov, tri-ciklov in invalidnih stolov dobite v tovarni
KUCLER
Celovška cesta 42 (dvorišče Vodnikove kisarne) Ljubljana VIL
Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršijo solidno
v najkrajšem času.	10854
KAJ S E BO!
To izveste iz zanimivega letalskega romana
Gusar v oblakih
Din 28.—, vezan Din 38.—._Dobite ga v upravi »Jutra^
Javna zahvala
Solidarnosti6
reg. poni. blagajni v Lfubl|am. Kolodvorska ulica 8,
izrekam javno zahvalo za takojšnje izplačilo polne pripadajoče mi pogrebnine po ponesrečenem očetu. »SOLIDARNOST« vsakomur najtopleje priporočam.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1932.
\LOJZ JERŠIN, bolničar, Slape št. 7.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
zasebnik
dne 6. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. avgusta 1932 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Blei-■vveisova cesta št. 13, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1932.	10861
VELICAN in LENART, sinova, in ostali sorodniki.
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Alojza Zupana
delovodfe TPD
izkazali nepozabnemu pokojniku v tako obilnem številu spoštovanje, naklonjenost in vdanost, kakor tudi neštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja izrekamo tem potom našo najlepšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini v Trbovljah in Vojniku, g. dr. J^nšterlu, sokolskima društvoma Trbovlje in Vojnik, obratovodstvu glavnih delavnic, društvu rudniških nameščencev, oziroma pevskemu oktetu istega društva, cerkvenemu pevskemu zboru v Vojniku in vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetlic ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi poslednji poti.
Trbovlje—Vojnik, dne 6. avgusta 1932.	10867
Žalujoča soproga s hčerkico in ostalo sorodstvo.
'm&m

Preselitveno
Otvoritveno
Vljudno sporočam, da sem 6. avgusta preselila svoj damski modni atelje iz palače »Viktorije« v
Tavčarjevo ulico štev. 3
lokal iz ulice.
Za cenjena naročila se najvljudneje priporočam. Zagotavljam vas vedno solidne in cenene postrežbe. Z odličnim spoštovanjem
Josipina Iglič
1
Cenjenemu občinstvu iz Ljubljane in okolice vljudno sporočam, da sem otvoril 6. avgusta v Ljubljani trgovino z damsko konfekcijo in modnim blagom.
Tavčarjeva ulica štev. 3
Za cenjeni obisk se najvljudneje priporočam. Zagotavljam vas solidne in cenene postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
Avgust Iglič
-I
Vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo globoko pretresljivo vest, da nas je zapustila naša iskreno ljubljena hčerka in sestra, gospodična
Ana Mesar
ki je danes ob 5. popoldne po dolgem, zelo mučnem, a vdano prenašanem trpljenju, lepo pripravljena za odhod v večnost izročila svojo blago dušo v roke svojega Stvarnika.
Zemske ostanke nepozabne pokojnice pospremimo iz hiše žalosti, Dvo-fakova ulica 6, na kraj začasnega počivališča pri Sv. Križu dne 8. avgusta ob 4. popoldne.
Vsem, ki ste jo poznali, priporočamo našo blago Ano v pobožen spomin.
Sv. maša zadušnica bo 9. avgusta ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 6. avgusta 1932.
Ivan in Elizabeta Mesar, oče in mati; Minka, Jože, Vera in Roza, brat in sestre; Boža, svakinja; Jožko, nečak, in ostali sorodniki.
Mlchel Zčvaco:
112
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Vem to reč,« je detjal. »Vem pa tudi, da nihoe ne ve, kje ie zaklad skrit — če sploh obstoji.«
»Seveda obstoji, svetlost,« je samozavestno zatrdil Saetta. »Obstoji, in jaz vem kje je skrit, m sem vam prišel povedat.«
Pod ministrovimi košatimi obrvmi se je ukresala trenutna iskra. Toda hotel je ostati do konca oprezen.
»Kako morete vi to vedeti?« je vprašal.
»To ni važno, svetlost. Za vas je glavno, da vem.«
Segel je za jopič, izvlekel zložen papir in ga pomolil ministru, rekoč:
»V tem pisainju, svetlost, boste našli natančne podatke, kje so zakopani milijoni. Treba se vam bo le potruditi, da greste po-nje.*
Saettov papir je bi 1 tisti, ki ga je bi lnašel v Jehanovi ječi v Podganji ulici. Ko je mladd mož telebnil vanjo, se je bila skrinjica odprla in papirji so se bili raizrtresli. Tipaje jih je pobral, vse razen tegale, ki se mu je bil skril v temi. Tudi Pardaillan in Gringaille, ki sta samo za trenutek stopila v celico, ga nista bila opazila.
Sully je vzel papir, ffa pogleda! in se razočarano namrdnil. Saetta |je opazil ta zmrdljaj.
»Ako želite, svetlost,« je dejal, »vam prevedem ta papir, ki je spisan v italijanskem jeziku. Kakor priča že moje ime, sem sam Italijan. Zaradi večje gotovosti lahko kasneje preverite moj prevod. Porok sem vam, da bo zvest.«
Suliy mu je brez besede pomolil papir. Saetta ga je glasno prevedel. Besedilo se je natanko ujemalo s tem, kar je biil oče Jož-^f prevedel iz latinščine, Pardaillan pa iz španščine.
Ko je Saetta končal, je vrnil papir Sullyju.
»Bolj točnih podatkov si ni moči misliti,« je rekel le-fa.
In videti je bilo, da se je zamislil.
Rekli smo že, da je bilo Suilyju veliko do stvari. Nič se ne bi bil obotavljal plačati za ta papir milijon ali še več; kdor hoče kaj dobiti, tudi sam ne sme biti skop. A Saetta je bil rekel, da mu ga da zastonj in ne vzame ničesar v to zameno. Sullyju, ki je bil sam tako pohleven, se je zdelo prav <to kar prelepo. Ba<l se je, da se ne bi premislil.
A mimo vse svoje pohlepnosti je bil tudi pošten. Poštenost mu je velevala priznati, da mu Lupini ponuja veliko uslugo. To mu ie moral povedati. Moral se mu je celo zahvaliti. Motil ga je le strah, da se ne bi Italijan okoristil s tem in zahtevaj svojega deleža. Zato je previdno dejal:
»Če prepustite državi ta papir brez nagrade, ji storite res velio uslugo. Saj tako ste menda rekli, kaj? Ne morem vais dovolj pohvaliti, gospod.«
Saetta je bil ubog. Dobro je vedel, da bi lahko dosegel bogato plačilo, če bi ga le hotel. A vendar ni maral ničesar zahtevati. Uganil je mieistrov skriti strah in ga s pikrim nasmeškom potolažil:
»Kar sem rekel, sem rekel, svetlost: ničesar ne zahtevam.«
»Ta nesebičnost vam je v veliko čast, gospod,« je pomirjen dejal Sully.
»In zdaj, gospod, vam dam še svet, k! sem vam ga obljubil. So ljudje, ki vam bedo ta zaklad besno zavidali..Nimate ga še v rokah in kaj bi se zgodilo, da bi vam ga kdo izpred nosu odnesel.« je rekel Saetta s samozavestjo, ki je šla poslušalcu do živega.
»Oho!« je vzkliknil Sully in se vzravnal »Kdo bi bil ta/ko predrzen, da bi odrekel francoskemu kralju pravico do tega, kar je njegovega in kar leži na njegovih tleh? Mar je tisti, ki mu zavida, papež? Ali morda španski kralj? Minili so časi, ko so se smeli tuji vladarji nekaznovani vtikati v francoske zadeve!«
»V tem primeru gre za nekoga, ki je vse drugače nevaren kakoT papež ali šipanski kralj.«
»Ali se vam meša, gospod? Kdo naij bi to bil?«
Saetta se je posmehljivo naklonil.
»Ta človek je rokovnjač, svetlost. Navaden rokovnjač.«
Sully se je zaničljivo nasmehnil.
»To je posel javne straže velikega profosa,« je rekel. »Ne govoriva o tem!«
»Ne pozmate me, svetlost. V tej obleki, ki bi mi jo zavidal nekateri bogat gospod, morda nisem napačen videti. Vem, da ne. A vendar ste že na prvi pogled spoznali, da sem siromak preprostega rodu, in ste tako tudi ravnali z menoj; da, vprašali ste se celo. ali me ne bi dali pretepsti. Občudoval sem vaš bistri pogled. A pri tem ste me užalili — kar sem vam dal po svoje čutiti.«
Saetta se je bil vzravnal. Vsa njegova postava je izražala moč in drznost. Njegov iskreči se pogled je vrtal ministru v oči. Glas njegovih besed je bil še v svoji osornosti poln divjaškega dostojanstva.
Sully se je nekoliko ustrašil. A ta zagonetni človek ga je zanimal, naj mu je bil v srcu še tako malo naklonjen. Hotel je vedeti, koliko je ura. Zato je vprašal, ne da bi pokazal kako užaljenost:
»Kam prav za prav merite?«	*
»Pokazati vam hočem, da nisem bedak in se ne dam zlahka oplašiti,« je hladno odvrnil Saetta.
Sully ga je pogledal in nehote pokimal z glavo.
»Vidim, da ste me jeli pravičneje soditi,« je povzel Saetta. »^u.. glejte, svetlost, jaz, ki nisem bedak in se ničesar ne ustr^šm, vam pravim: 'Pazite se! Ako se za časa ne zavarujete zoper preziranega rokovnjača, boste preteto malo tehtali v njegovi roki, pa da ste desetkrat minister in izkušen diplomat. Zbil bo vašo javno stražo, zapodil velikega profosa in njegove strelce; še vaše vojake bo potolkel, če jih pošljete - zoper njega. In nazadnj vam bo izp-red nosu odnesel ves pravljični zaklad, tako da si boste lahko obliznili prste.«
»Tak obsedenec je?« se je začudil Sully. »Ali je morda glavar kake močne razbojniške tolpe?«




e**1
Jesenski velesejem 1932 na Lipskem
Podrobnejša pojasnila pri glavnih potovalnih pisarnah in pri uradnem zastopniku:
ING. G. T6NNIES, LJUBLJANA, Dvorakova ulica 311.
Poštni predal 128. Vzorčni sejem od 28. avgusta do vključno 1. septembra. Sejem za tkanine (textilije) do 31. avgusta. Sejem za stavbarstvo, gospodinjstvo in promet od 28. avgusta do vključno
1. septembra
PETER ŽITNIK
SPLOŠNO KLEPARSTVO
specijalna instalacija strelovodov
jgggg	»Conco« izolacije za dravsko banovino
LJUBLJANA, Ambrožev trg štev. 9* Telefon štev. 31—46
Cene zmerne. — Delo najsolidnejše.
tfldeca fcolcarda
je sijajen roman, ki ga morete čitati le s pritajenim dihanjem. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45. Naroča se pri upravi »Jutra«.
ZAHVALA
Po smrti moje tete, gospe Vindiš Ane, sem prejel od podpornega društva »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje.
Okič, dne 6. avgusta 1932. 10846	ANDREJ RAKUŠ
Ceiiiloitlne
za vrata in vsa steklarska dela izvršuje točno in solidno
FRANJO ZRNEC,
steklarstvo, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
IPrednc&tni papir
ki ga trgovci najbolj cenijo, so »Ju-trovi« oglasi.
fjlCčiirittiis^
Zavarujte sebe in svoje domače pri Vzajemni zavarovalnici, oddelek »Karitas«! Sprejemamo zdrave od 7 do 80 let stare osebe. Zahtevajte pojasnila:
Vzajemna zavarovalnica, »KARITAS«, Ljubljana.	10848
za Slovenijo sprejme večja tvornica mila in kozmetičnih preparatov.
Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kozmetika«. 10810
1 (Proizvajale!
«	-	• v • «
Veliko zalogo vsakovrstnega
modernega pohištva
lastnega izdelka nudi po znatno znižanih cenah tvrdka
I. REPŠE, tvonaica in zaloga pohištva,
LJUBLJANA, Dvorni trg 1.	7777
TELEFON 32—28.	TELEFON 32—28.

. "'.-t?''	'V v?
Zahvala
Vsem, ki so z nami sočustvovali povodom bridke Izgube naše srčnoljubljene soproge, oziroma mame, stare mame tašče, sestre, tete, itd., gospe
Marife Jarec, roj. Totelll
soproge žel. upokojenca in poscstnice
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.	10847
Žalujoči ostali
Tr	.'?«£'•« 't'::- ^ ' v ■ • % . "• '- ■■ "J		
			
			
m			.'.'iT _
trgovci
ki imajo lastne, dobre in za velik konsum pripravne predmete, lahko pridejo do zaželjenega prometa ali lahko v promet postavijo nove predmete brez investicije in brez rizika Vprašanja s točnim opisom proizvoda pošljite pod »Prosperireta P. 2580/A« na Interreklam, d. d., Zagreb, Masa-rykova 28.	10826
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega soproga, brata, strica, svaka in zeta, gospoda
FRANJA GRABJECA
fotografa
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtop-leje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, Obrtni zadrugi, Fotografski zadrugi v Ljubljani in Beogradu, stanovskim kolegom, ravnateljstvu in uradništvu Ljudske posojilnice, pevskemu društvu Krakovo—Trnovo in slovenskemu kvintetu za prelepo žalno petje ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 6. avgusta 1932.
10879
Žalujoči ostali.
Zahvala
Vsem, ki so se nas spomnili ob priliki smrti naše predobre in nenadomestljive soproge, matere itd., gospe
Marije H. Hinterlechner
in nam lajšali bridko bol, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni prečast. g. p. Dominiku Naberniku za prekrasne poslovilne besede ob odprtem grobu, veleč, župniku in duhovnemu svetniku g. A. Ci-lenšku iz Poljčan, dalje županu g. dr. F. Lipoldu, podžupanu g. R. Golouhu, namestniku direktorja mestnega načeistva mag svetniku g. Fr. Rodošku, magistratnim uslužbencem za častno spremstvo na zadnji poti, pevskemu odseku mestnih nameščencev za ganljivi, v srce segajoči odpeti žalostinki, darovalcem prekrasnih vencev in nakitja in vsem, ki so pokojnici kakorkoli izkazan zadnjo čast in ljubav.
Prosim vas vse, da blagi pokojnici kot ženi, soprogi in materi plemenitega značaja in izredne srčne kulture ohranite v vaših srcih še dolgotrajen in časten spomin.
Maribor, dne 4. avgusta 1932.	10844
Hugon K. Hinterlechner, veterinarski nadsvetnik, žalujoči otroci ter ostalo sorodstvo.
B
vsem, ki so počastili spomin pokojnega
Jože
acaria
s tem, da so mu položili cvetje na prezgodnji grob, da so ga spremili na zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so nam izrazili sočustvovanje ob njegovi tragični smrti.
ŽALUJOČI.
V. F. PEČAR prevozništvo
z avtomobili in konji ter žaganje drva na motorno žago. Telefon 2690. 265-a
Jesenski tečaj
v dekliškem domu Dr. Fest (Sankt Peter bei Graz) od 15. septembra do 31. decembra. — Moderni jeziki. Gospodinjstvo (kuhanje, šivanje) in trgovski tečaj. Lepa klima-tična lega šport. — Zmerne cene. Prospekt. — Dr. Aleksander von Fest, univerzitetni docent, Sankt Peter bei Graz. 10819
Najnorefa služinska pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madracom — praktična za všaku hižo. Hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390.—. Razpošiljam postom in železni-com po povzetju.-
Engteskl doživi patent atolci.
^ Stoji Din K8-
sp oljni.
patent fotelj
stane
om 1300
Liejciluhl praUtičan za letanje in sedenje. Sla-
ae Dia 130.
po tem imam čist Sohaco perje kg Dia 48.—, čist belo gosje kg Din 130.—, čisti puh k t Din 250.—, modroci punjeni z volnom Din 750.—, žične mreže za postelje Din 150.—, oto-maai Din 650.—. L. BROZOVIC, ZAGREB IUCA 82.
Delo
v teh hudih časih lahko vsakdo dobi najbo-lje s tem, da si ustanovi na domu doma&o pletar-no. Damo vsakomur tekode delo s tem. da smo ma odjemalci za Ugotovljene pletenine, do-bavljamo mu tudi prejo ta izplačujemo mezde za pie tetnje, kar izpričujejo mnoge zahval-uice. Pišite še da. nes za gratispro-spekte na tvrdko DomaČa pletarska industrija — oddelek 6, Josip Kaljš. Maribor, Trubarjeva ulica itev. 2.
256
Veščega, resnega in marljivega
zastopnika
uvedenega pri mesarjih, delikatesnih trgovinah in trgovinah z mešanim blagom iščemo za takoj. Ponudbe pod »Visoka zarada P-2582« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28.
10827
[GLASBILA	(VSEH VRST 13
te	jNAJCENEJEPRl DOMAČIJ FtoDSCHNElPJf Jhdefoo . glasbilo in potrebščina ZAGREB NitoHaroia I Violine___od Dm38-naprej i Gliare______ - 17S - . Mandoline - -12.5.- — Jambizpe m m 90 - » ffaFTTiarake •»84.- m 1 nccaajske giicure, S tC?>oTnalsJkj2 Tjerpznardk&M
I tAHY£v/yTE j BRSZPI/AC NO j 1 pol^š rEoM - J	
POZOR!
Spolno slabost
odstranite i uporabo neškodljivega sredstva is okrepitev »La Eroe«. Deluje v vsaki človeški dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. — Cena 60 Din, močnejša 100 Din.
Havelkova ordinačni laboratof
Pošt. achranka č. 17,. CSR. Praha - Nusfe, Boietechova al. 10/A. J. 5445.	H3
Sajvečjo zalogu
nagrobnih spomenikov
mammsmmm^sm
od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča
FELIKS T OMAN
kamnoseška industrija
LJUBLJANA Resljeva cesta št. 30.
272/a


Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je nenadoma preminil naš brat
ALOJZIJ KOŠIR
gostilničar in trgovec
v starosti 36 let.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 8. t. m., ob 9. uri dopoldne iz Dragomerja št. 1 na pokopališče na Brezovici.	10866
Sestra Marijana, brata France in Janez.
Vrsta 2927-15
Okusni moški polčevlji iz govejega boksa z močnim usnjatim podplatom. Rjavi Din 89.—, črni Din 79.—.
Vrsta 3337-12
Nenavadno lahki in udobni polčevlji iz sivega platna s široko kapico in gumijastim podplatom, ženski iste oblike in materijala Din 49.—.
NAŠE NOVE CENE
omogočajo vsakomur, da nosi za vsako priliko in vreme drugo vrsto čevljev. Nikdar niso bili tako poceni kot danes.Z vsemi silami se borimo proti visokim cenam, trudimo se pomagati odjemalcem z dobro obutvijo; prodajamo obutev za polovico prejšnjih cen. Izdelujemo v državi z domačimi delavci, odstranjujemo nezaposlenost, odstranjujemo draginjo.
Podprite nase delo, nosite naše čevlje!
Snažite svoje čevlje z našo kremo. 1 škatla 4 Din.
Ugodno se počutite, če večkrat menjate nogavice. Imamo bogato izbiro raznih nogavic v vseh modnih barvah.
Moške Din 5.—, otroške Din 7.—, ženske Din 19.—
129.-
Vrsta 9775-03
čeveljčki iz atlasa z in brez sponke. Nenavadno lahki in udobni. Isti iz satena in bar-ž ina po Din 59.—.
Vrsta 2945-12
Čevlji iz rjavega boksa. Praktični in elegantni. Ravno taki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129.—.
Vrsta 1005-dopr.
Pod to vrsto imamo nekaj raznih podobnih vrst čevljev, ki jih lahko izberete po svojem okusu.
Vrsta 0167-00
čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober mate-rijal jamčimo. Za delo na polju in vsak štrap'
Vrsta 1937-22
Moški polčevlji iz črnega ali rjavega boksa s trpežnim gumijastim podplatom. Praktični za vsakdanjo nožnjo.
129.-
Vrsta 2605-51
Moderen čevelj brez sponke športne oblike iz rjavega boksa, okrašen z okusnim perforiranim jezikom.
Vrsta 9805-01
Dekolte čeveljček iz laka za zvečer in družbo. Razen teh imamo v prodajalnah mnogo drugih raznih vzorcev za isto ceno.
29.
59.-
Vrsta 3945-03
Za gospodinje.
Za vsakdanjo uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
Vel. 19-26	Vrsta 4431-05
Za otroke: zračni, lahki platneni polčevlji z gumijastim podplatom okusne oblike.
149,-
Vrsta 3162-00
Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so potrebni za vsakdanjo nošnjo.
Vrsta 2642-05
Otrok, ki ima nove čevlje, je vedno vesel in razpoložen. Zato smo izgotovili te čeveljčke iz finega laka in rjavega boksa. Lakasti Din 69.—.
Vrsta2625-4?
Idealni čevlji za promenado iz finega telečjega boksa okusno okrašeni. Usnjata peta z gumijem.	B-28-Ju
Obiščite naše prodajalne, prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah!
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsako-vrstnega pohištva po najnižjih cenah. BRKIi
Radio-aktivno termalno kopališče ogljikove kisline
RIMSKE TOPLICE
Dravska banovina: Sezona od 1. maja do 15. oktobra
Indikacija: revmatizem, is-hias, ženske bolezni, pomanjkanje teka, arterijo-skleroza itd.
Penzijonske cene v glavni sezoni: Din 70 dnevno. Priznanja pri vseh uradih »Put-nika«. Izčrpni prospekti itd.
Izčrpne prospekte brezplačno potom Kopališčne uprave RIMSKE TOPLICE. Termalno kopališče na prostem.
| AR H. VIDIC JOSIP, Ljubljana VII
(ŠIŠKA), Celovška cesta št. 80
EHNIčNA PISARNA
Načrti, proračuni, skice za vse vrste zgradb in notranjo opremo, preskrba parcel-stavbišč, nadzorstvo zgradb in parcelacije zemljišč i. t. d.	258
Stavbeno in pohištvene ntixarstvo
7ranc {Besani
(2!)ra0?/e "iCS poleg nove šole v Zg. ŠiskL
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih in podanih
načrtih	8718
kimovega e°
d. z o. z., trgovina s stroji, motornimi vozili in tehničnimi predmeti
LJUBLJANA, Tržaška cesta 10, I. nad. posreduje
nakup in prodajo dobro ohranjenih avtomobilov in motornih koles, strojev L. t. d. Lastna garaža.	Zahtevajte obisk.
9365
Za dobavo in polaganje parketov
se priporoča tvrdka 10739
JOS. KOŠČAK & co., Stična
tovarna in polaganje parketov
Pisarna F. Vode, Ljubljana, Rimska c. 23. Skladišče: Dunajska c. 46. Telefon 2820.
UČENCA
sprejmem takoj v specerijsko trgovino v Ljubljani. Imeti mora zadostno predpisano šolsko izobrazbo. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«.	10769
PRODAM
vec Gotfov za Jcc#fc«xttfe iganja
sistema za mešanje, patent »Andjelko« tn »De rok po 50 do 300 litrov. Povoljne cene in ugodni pogoji	274-a
Viktor Tischler, Zagreb, Marticeva 6.
Jugoslovenske Steyr tovarne Ljubljana
prodajo za okazijske cene nekatere rabljene	10 75 ->
AVTOMOBILE
PATENTNI ZLOŽLJIVI FOTELJ
in vsa v to stroko spadajoča tapetniška dela vam nudi po najnižjih cenah
I. Klobčaver
LJUBLJANA Bel jaška ulica
Naročila se sprejemajo tudi na Mestnem trgu št. 12.
Naznanilo!
^tvrdka ROT &x3Hat&ivo
testni 9 v gjuMjani
vljudno naznanja, da se je 1. avgusta
preselila
v lastne prostore na
Utestnem trgu It. 5 G£i$u maghttata
Telefon 2005.
S kvalitetnim blagom, nizkimi cenami in solidno postrežbo se bo potrudila zadovoljiti p. n. odjemalce ter prosi za na-nadaljnjo naklonjenost.	9428
I Spolne
bolezni
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom
„Vigi-Tabl" brez motenj v izvrševanju poklica.
Sijajna priznanja. Tisoče zahval. »Vigi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi Prof. Herry se je o njih izrazil, da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le
Odborna ord. laborator Aide—Havelka,
Praha—Vinohradv, SleszkA 116. Pošt. 28. CSR.
127
Zahvala.
Za brezštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata itd. gospoda
Leona Pogačnika
gostilničarja, kavarnarja in posestnika
za poklonjeno cvetje, za vse pismene in ustmene izraze sožalja, za številno spremstvo na njegovi poslednji poti, posebej pa še g. dr. Mavriciju Rusu za požrtvovalni trud za časa njegove bolezni, dalje pevcem pevskih društev »Krakovo—Trnovo« in »Slavca« za ganljive žalostinke izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 9. avgusta 1932 ob 9. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Ljubljana, dne 4. avgusta 1932.
10811
Žalujoči ostali.
»TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4.
Izdelujejo se naj«
novejši modeli otroških in igrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokoiesa, šivalni stroji ini motorji. Velika iz-i bira. Najnižje cene:
Ceniki franko.
SPECIALNA ELEKTROTEHNIČNA DELAVNICA
IVO GRILC, Ljubljana
CANKARJEVO NABREŽJE 25, MESTNI TRG 17
izvršuje vsa elektrotehnična dela, kot prevoj motorjev, generator* jev, transformatorjev. Specialni oddelek za popravila avto-dinam in akumulatorjev. Popravila vseh del fine mehanike. Instalacija moči in luči. Garancija za izvršena dela. Cene konkurenčne. Delo solidno.
Telefon 2744.	10767
Iščem
za izvoz blaga v inozemstvo proti ugodnimi obresti ali tudi soudeležbi na dobičku. Varnost zajamčena v nepremičninah trikratne vrednosti. Najmanjša udeležba 100.000 Din. Ponudbe pod »IZVOZ« na oglasni oddelek »Jutra«.	1(5765
pnškar
Albin Šifrer,
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 12
poleg restavracije »Novi Svet«
Orožje, strelivo, lovski in ribarski pribor. Lastna delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila.
MONTIRANJE DALJNOGLEDOV. Telefon 33—49.
6234
LEPO OPRSJE
doeeiete t preparatom »JOUFEMME« prof. dr. med. Biera. Preparat je n a r a r e n, t zunanjim uporabljanjem. pri jjeRAZVITIH oprsjih
t. J. t razvoju zaostalih ia upadlih prsih, porrročetiih po oslabi; en jn Teled bolezni ali dojenja, d operete Je » 4—« tednih njih popolno in normalno obliko, ne da pri tem ojačite telo tos boke. Dsp&b se pokaže ie po prvi uporabi. Garnitura Din 135.—.
PRI UPADLEM, MEHKEM OPRSJU doeežete t preparatom »Jano* ie ▼ netkaj tednih pr-▼otno elastičnost in čvretočo. Preparat sta priznal no >cenila io priporočila dr. med. Fanke in dr. med.
H. Majer. Dr. med. Fanke piSe: »Važ »J n n o« je brezprimerno sredstvo u jačanje ženskih p«.« Garnitura Din 70.—.
Prerparate SCHR8DER-SCHENKE razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Dim) ali po povzetja (postnima 12 Din deipo za Jugoslavijo: »Omnia« odd. 1/3, Zagreb, Draškovičeva 27. — Zahtevajte brezplačno Hu-gtrovan cenik.	10820
149.-
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.