Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
KatoHiki
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorlzia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r 1 e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	i
	m
Leto XII. - Štev. 35 (604)
Wk
Gorica - četrtek 8. septembra 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
UDELEŽUJ SE SLOVENSKE SLUŽBE BOŽJE!
»Od sončnega vzhoda pa tja do zahoda je veliko moje ime med narodi, in v vsakem kraju prinašajo mojemu imenu kadilo narodi — govori Gospod vojnih trum,« o daritvi sv. maše (gl. Mal. 1.11). — Gospodovo ime je ljubezen edinorojenega Sina na lesu križa. To ime je Jagnje božje, ki je bilo za nas zaklano in darovano. V nebesih mu prinaša čiste dari in kadila vseh dvanajst rodov Izraelovih otrok in nešteta množica iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov. »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti ter so oprali svoja oblačila in jih očistili s krvjo Jagnje-tovo. Zato so pred božjim prestolom in mu služijo noč in dan v njegovem svetišču in sedeči na prestolu bo prebival nad njimi. Ne bodo več lačni, ne žejni, tudi sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina; zakaj Jagnje, ki je v sredi pred prestolom, jih bo paslo ter jih vodilo k virom živih voda; in Bog bo obrisal vse solze z njih oči.« (Raz. 7,14-17).
Toda tudi na zemlji darujejo iste daritve množice iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov, skupno s čisto daritvijo Jezusa Kristusa. Prinašajo svoje dari čistih, neomadeževanih del in se očiščujejo s krvjo Jagnjetovo. Vsak narod zase in v skupnosti drugih narodov se u-deležuje velike Jezusove daritve. Vsak narod pride do izraza in mora doprinesti svoj čisti dar. Vsakdo se mora udeležiti slavospeva Bogu s tem, da mu poje čast s Pesmijo, da moli iste molitve, da prosi odpuščanja za grehe, da zadostuje božji pravičnosti za vse žalitve, da ljubi svojega bližnjega, posebno še svoj jezik in svoj rod. Tudi naš narod je poklican k temu velikemu dejanju. Ni to samo neko vabilo, marveč ukaz in dolžnost, ki veže posameznnika in celoto. Cerkvena zapoved izrecno poudarja dolžnost »pobožnosti« pri vsaki sv. maši, posebno ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Ta pobožnost prinaša Bogu čiste dari najlepše pevske umetnosti (primerjaj samo globoko vero našega komponista Petelina -Gallusa); zato izoblikuje cerkveni pevski zbor, navaja mladino k skupni molitvi pri sv. maši. Neguje slovenski jezik in ga sveto uporablja v pogovoru s Stvarnikom vseh vidnih in nevidnih stvari. Sv. Cerkev nas je vedno branita in nas bo tudi vedno branila do konca sveta pred vsakim posegom nevernikov v pravico do u-porabe materinščine pri službi božji. Cerkev brani narode in jim ukazuje češčenje Boga z vsemi najboljšimi zmožnostmi. Sama se raduje ob milini starocerkvenoslo-vanskega jezika in petja pri službi božji Vzhodnih bratov. Pošilja misijonarje k vsem narodom sveta, ki so skozi vsa stoletja žrtvovali tudi svoje življenje za pra-B vice vsakega poedinega naroda, da je zapel svoj slavospev Bogu v svojem jeziku, tako n. pr. Indijec kakor zamorec ob zvoku skrivnostnega tam-tam, ki sega globoko v njegovo dušo in tako še nešteto narodov in ljudstev.
Bog ukazuje oznanjevanje velike božje ljubezni do človeka tudi z živo besedo. »Pojdite in učite vse narode!« je zapovedal Jezus apostolom. To se dogaja še vedno pri vsaki slovenski službi božji. Tudi Pod fašizmom so naši duhovniki neustrašeno učili naš narod vere v Boga, ki poceni obenem dostojanstvo človeka, spoštovanje njegove osebnosti in svobodo ter Uveljavljanje v občestvu drugih narodov.
Udeležuj se slovenske službe božje, če nisi ravno takrat zadržan zaradi poklicne dolžnosti; sodeluj pri slovenski službi božji! Navajaj svoje otroke in našo mladino k slovenski službi božji. Ce imaš svojega °troka v Dijaškem domu ali v Zvezi ta-“°n\lkov, ga sam opomni o strogi dolžno-do sv. maše in do slovenske službe ^žje, kajti v zavodu mu niso še nikoli Priporočili obiska sv. maše, niti ne slov. ®lužbe božje. Na letošnjem taborjenju v ^artuljeku pa so mu branili k sv. maši v bližnjo Kranjsko goro, pač pa so skuhali zgraditi v njem novega človeka brez ®°Ba, s poudarjanjem same narave, ki *la je bila v tistem kraju lepa tudi pred Prihodom znane stranke na oblast, mo
goče še lepša (gl. Prim. dn. - leto XVI., št. 200, str. 4, 21.8.1960). Tvoj otrok naj prinaša čiste dari Bogu, ne pa utrujenosti duha in Tebi nerazumevanja za očetovo in materino govorico in za Tvoje potrebe in skrbi, ki niso nič novega za človeka, tudi tistega brez Boga ne. Cas je, da se vsakdo otrese diktature tistih nekaj skrajnežev, ki razkazujejo svoje bolj ali manj prikrito brezboštvo tudi v pisanju z malo začetnico svetih imen, kot n. pr. Bog in Mati božja (gl. Prim. dn. o. k., str. 7). Še vol in osel sta dala Bogu čast v Betlehemski štali, ti ljudje pa mu ne privoščijo niti velike začetnice, ki bi jo mogli najti celo v slov. pravopisu iz leta 1950 in jo seveda tudi pravilno rabiti. Niti ne govorijo »medvedkom« in »čebelicam« o čudovitem »Bogku« (gl. slov. prav.), ki je vse ustvaril. Radi bi zatrli v dušah mladih slikovito čudo božjega stvarstva z mrzlim socializmom, z nejasnostjo idej. Ti-
ho posegajo v življenje cerkvenih pevskih zborov, da bi jih odvrnili od Boga in od naroda; ponašajo se z zaslombo nekaterih članov cerkvenih pevskih zborov, ki bi radi delali samo za božjo čast in za narod; nočejo jim pa pokazati svojega pravega namena, ki je brezboštvo, zato ker bi jih v hipu izgubili.
Toda z druge strani se že budi zavest mnogih naših ljudi, ki zopet prihajajo k slovenski službi božji, se udeležujejo romanj k Marijinim božjim potem, gnani od hrepenenja po domačnosti, po Bogu naših očetov. Mogoče ne bo več dolgo, ko bo ravno to prebujanje zavestnih ljudi snelo masko z obraza tistim nekaj prikritih domačih brezbožnikov, ki vodijo vse narodno življenje in naš jezik v tuje morje slepih in temnih idej.
Udeležuj se slovenske službe božje In sodeluj pri naj svetejši daritvi s čistimi darovi petja, glasbe, molitve, češčenja našega velikega Boga, da boš zagotovil našemu življu svobodo in dostojanstvo v veliki družini narodov, ki častijo ime živega Boga, Gospoda vojnih trum.
Hudi zapleti v SCongu
Položaj v Kongu je še vedno zmeden in nestalen. Osrednja kon-goška vlada pod predsedstvom še mladega in neuravnovešenega Lu-mumbe še vedno ne nadzoruje vsega ozemlja te prostrane afriške dežele, četudi so belgijski vojaki in padalci že zapustili Kongo v smislu resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov.
Najbolj bogati deželi na uranovih in bakrenih rudah, Katanga in Kasaj, sta se proglasili za neodvisni od Lumumbove vlade. V Katangi, kjer nadzira položaj Mojzes Čombe, vlada mir po odhodu Belgijcev iz oporišča Kamina, kjer je ostalo samo tehnično osebje. Zmeda pa vlada v »rudniški državi« Kasaj, od koder prihajajo vsak dan vesti o bojih in spopadih med Lumumbovimi vojaškimi oddelki
Evropski posveti v naglem teku
Tudi v preteklem tednu so se nadaljevala politična posvetovanja med evropskimi državniki, ki sta jih kot prva o tvori la general De Gaulle in nemški kancler Adenauer v Rambouilletu pri Parizu zadnje dni julija. Zgleda, da je glavno pobudo zu te razgovore dal sam De Gaulle, ki je, kot se govori in časopisi pišejo, izdelal svoj načrt o novi tako zvani koordinaciji med raznimi evropskimi političnimi, vojaškimi in gospodarskimi organizacijami. Najprej je ta svoj načrt na zaupnih razgovorih razložil Adenauerju, kateri je nato seznanil angleškega ministrskega predsednika Macmillana. To je bilo dovolj, da je pognalo kolesje evropske diplomacije v pogon. V tem drugem obdobju posvetovanj je vodilno vlogo igrala Italija, katere državniki so kljub veliki zaposlenosti z notranjimi problemi, še našli čas za zunanje politične probleme. Najprej sta se italijanski zunanji minister Segni in ministrski predsednik Fanfani sestala v Benetkah s holandskim kolegom Lunsom in nato v Rimu z angleškim podministrom Heathom. Minuli teden pa se je mudil spet v Rimu belgijski zunanji minister Wigny, ki je prav tako kot ostali imel razgovore s Fanfanijem in Segnijem o evropskih problemih. V četrtek pa sta se italijanska državnika sestala s kanclerjem Adenauerjem v Varese pri Comskem jezeru, kjer je nemški kancler na počitnicah. V petek pa sta Segni in Fanfani že odpotovala z letalom v Pariz.
RAZGOVORI FANFANI - DE GAULLE
Italijansko - francoski razgovori so se vršili v gradu Rambouilletu in so se vrteli okrog aktualnih evropskih problemov. Prav gotovo je De Gaulle tudi italijanskima državnikoma obrazložil svoj načrt, kako misli o gospodarski in politični združitvi Evrope. Poročevalci časopisov vedo povedati, da tajni De Gaullov načrt predvideva ostvaritev štirih stalnih tajništev med evropskimi državami Skupnega tržišča, katerih namen naj bi bil pospeševati večjo koordinacijo med omenjenimi državami na gospodarskem, političnem, kulturnem in vojaškem polju. V koliko to odgovarja resnici, se bo zvedelo morda drugi mesec, ko bodo vsi ti posveti zaključeni. Vendar iz vsega tega lahko sklepamo, da so v teku neke nove evropske
pobude, za katere se najbolj vneto zavzema De Gaulle. Ta je znano, da ima svoje lastne poglede glede evropskega združenja ter poravnave nasprotij med Skupnim tržiščem in Področjem svobodne menjave, ki gredo tudi preko okvira sedanjega obrambnega sistema a-tlantskega zavezništva. Njegova teza je namreč ustvariti tako Evropo, da se bo lahko sama tudi vojaško branila, da se ji ne bo treba več zanašati na pomoč Amerike. — Opazovalci k temu pripominjajo, da je sicer ta ideja lepa, toda zaenkrat ostane samo pobožna francoska želja.
Kakšno zadržanje so do teh zamisli zavzeli ostali evropski državniki? Adenauer se baje ni povsem strinjal in najbrž tudi Fanfani in Segni ne. — V tem oziru se je namreč med vsemi ostalimi evropskimi državami ustvarila nekaka solidarnost, da nove pobude ne smejo oslabiti sedanjih evropskih organizacij od Skupnega tržišča do Atlantske zveze, ampak da morajo pomagati k poglobljenemu u-trjevanju evropske edinosti. Z drugimi besedami sedanje vezi med evropskimi državami na eni strani ter med Evropo in Ameriko je treba pustiti na miru, da se še nadalje razvijajo, ker so trdnega prepričanja, dalje, da je treba v sedanjih mednarodnih okoliščinah
evropsko zedinjenje doseči v soglasju in s pomočjo Amerike, kakor je to svoj čas po vojni bilo z evropsko obnovo, in ne brez nje ali celo proti njej.
Evropske države so tudi nasprotne, da bi v okviru novih pobud imela Francija preveč vodilno vlogo, za kar se posebno ogreva stari general De Gaulle.
Vendar so to zaenkrat le gola sklepanja in ugibanja, ker zaključna poročila o vsakih razgovorih so skopa, razgovori sami pa tajni. Kot rečeno, se bo kaj več točnega in sigurnega zvedelo, ko bodo ta evropska posvetovanja zaključena.
V prihodnjih tednih se pričakuje, da bodo razgovori stopili v odločilno obdobje. Treba se bo zediniti o sklepih, ki jih bodo morda sprejeli. Tega pa ne bo lahko doseči, če je res, da misli De Gaulle vztrajati pri svojih osebnih načrtih. Predno bo padla zadnja beseda, bo kancler Adenauer šel še enkrat v Pariz in še dalje v London, krej imajo morda ključ za rešitev evropskih problemov v zadovoljstvo vseh, Francije, Evrope in same Vel. Britanije. Pa tudi Debre in Couve de Murville bosta šla še enkrat v Bonn v začetku oktobra. Eno je gotovo: kot Evropejci moramo z zadovoljstvom pozdravljati vse, kar služi za enotnost in moč zapadne Evrope.
ter vojaki plemena Baluba, ki so pristaši odcepitve Kasaja od Konga po vzgledu Katange. Nekatera poročila govorijo celo o stotinah mrtvih in ranjenih. Združeni narodi so na lice mesta poslali svoje opazovalce, ki pa še niso poslali dovolj jasnih poročil o dejanskem stanju. Prestolnico Kakvvango so baje spet zavzeli uporniki pod vodstvom Kalonžija, ki se je pred tedni zatekel v Katango, od koder sedaj vodi gverilo proti Lumum-bovirn pristašem.
Kongoški predsednik Lunium-ba, ki je stalno zatrjeval, da bo odhod belgijskih čet rešil vse probleme Konga, se sedaj pripravlja na ofenzivo v večjem obsegu proti uporni Katangi. Čombe je od svoje strani že poslal vojaštvo na meje ter je v pripravnem stanju, da se spopade z Lumumbovimi vojaki, če bi ti skušali s silo vdreti v Katango. Dejstvo pa je, da so Belgijci s svojim umikom povečali možnost širše državljanske vojne v Kongu, kjer se pripravljajo, da se spopadejo razbesnele strasti črncev na eni in na drugi strani. — Zadnje vesti pravijo, da je proti Lumumbi nastopil tudi državni predsednik Kasavubu ter ga označil za škodljivega državi. Zmeda je sedaj popolna.
IN ZDRUŽENI NARODI?
Poslanstvo oddelkov Združenih narodov v Kongu je za sedaj omejeno na zaščito civilnega belega prebivalstva ter reda in se zato
POLITIČNE NOVICE
Hruščev 20. t. m. v New Yorku.
Sovjetska agencija Tass je pretekli teden sporočila, da bo sovjetsko odposlanstvo na otvoritvi jesenskega zasedanja Glavne skupščine OZN v New Yorku vodil sam ministrski predsednik Hruščev. Spremljali ga bodo še zunanji minister Gromiko, zunanji podmini-ster Zorin, veleposlanik v Parizu Vinogradov ter veleposlanik v Londonu Soldatov. — Govori se, da bo ob tej priliki Hruščev iznesel svoje načrte o razorožitvi Srednje Evrope ter o tehnični pomoči afriškim deželam. — Spremljali ga bodo tudi poglavarji ostalih komunističnih držav.
Hruščev na Finskem. Zadnje dni minulega tedna se je Hruščev mudil na (zasebnem) obisku na Finskem ob priliki 60-letnice finskega ministrskega predsednika Kekonnena. Temu se je prišel poklonit tudi Hruščev, toda ne iz
j ..Katoliški glas“ v vsako | slovensko družino 1
ne more vtikati v notranje kongo-ške zadeve. Še tako so stalni nesporazumi med Lumumbo in poveljstvom ZN, katero Lumumba obtožuje, da drži z uporniki itd. Pred 15 dnevi je spet prišlo do neljubega incidenta med Lumumbovimi vojaki ter onimi ZN. — Predstavnik glavnega tajnika Hammar-skjoelda, črnec Bunche, se je vrnil v New York, kjer je osebno povedal, kako je do incidenta prišlo. Izjavil je tudi, da je glavna ovira za vzpostavitev reda in miru v Kongu nezaupljivost in sumničenje črncev do vsake pobude, ki jo napravijo Združeni narodi pri izvajanju svojega delikatnega poslanstva.
olike, ampak iz interesa. Ves čas je brenkal in hvalil nevtralnost Finske in Švedske ter ju stavil za vzgled vsem ostalim. — Sovjete namreč žuli vedno isti čevelj: Atlantska zveza.
Konec »male« berlinske zapore.
V nedeljo opolnoči je prenehala mala berlinska zapora, ki je trajala pet dni. Z njo so vzhodnonemške oblasti hotele preprečiti beguncem, da bi ne prišli na shod neke njihove organizacije, ki so ga priredili v Berlinu. Omejitve so izvajali na cestnih prehodih; zato je večina udeležencev kljub temu prišla v bivšo prestolnico z avioni.
Kuba in OAS. Na zasedanju Organizacije ameriških držav (OAS) od 20. do 28. avgusta v San Jose na Costariki, na katerem so obravnavali tudi spor med Kubo in Združenimi državami, so obsodili vmešavanje izvenameriških sil v
zadeve držav Latinske Amerike. Namig na sovjetsko vmešavanje na Kubo je jasen, čeprav diplomatsko zmeren. — Prav zaradi tega je kubanski delegat zapustil konferenco, ko je šla resolucija na glasovanje, in tako pokazal, da i-ma Kuba malo dobre volje poravnati spor z Združenimi državami. Nasprptno je res: Castro želi poglobiti spor z ameriškimi državami ter je zato priznal kitajski komunistični režim in je poslal v Peking veleposlanika.
Položaj v Jordaniji. Po bombnem atentatu na jordanskega ministrskega predsednika El Maja-lija, v Ammanu vlada mir. Materialne izvršitve atentata so obtožili dve slugi, ki sta po atentatu zbežala v Sirijo in katerih izročitev zahteva sedaj kralj Hussein. Ta je obenem obtožil Združeno arabsko republiko, da je imela prste vmes pri omenjenem atentatu. — V Ammanu se je mudil odposlanec ZN na Srednjem Vzhodu Spi-nelli ter predsednik Arabske lige Kasuna.
NAŠ TEDEN V CERKVI
11.9. nedelja, 14. pob.: sv. Nikolaj Tolen-tinski, spozn.
12.9. ponedeljek: Ime Marijino
13.9. torek: sv. Notburga, dev.
14.9. sreda: Povišanje sv. križa
15.9. četrtek: Marija Sedem žalosti
16.9. petek: sv. Kornelij, papež, m.
17.9. sobota: Rane sv. Frančiška
*
SV. NIKOLAJ TOLENTINSKI (1245-1305).
Ime Nikolaj so mu dali starši iz hvaležnosti do sv. Nikolaja škofa. Bili so dolgo brez otrok, pa so bili prepričani, da
14. nedelja po Binkoštih
Sv. maša nas svari pred greš-nostjo in materializmom. To dvoje vodi namreč ljudi v propast. Sv. Pavel nas v berilu opozarja, da se naj borimo zoper mesenost in trudimo za duhovnost. Zveličar pa v evangeliju odločno obsoja poganski in življenjski materializem. Isti nam kliče, da naj iščemo v prvi vrsti božje kraljestvo in njegovo pravico. Jezusov nauk je tale:
1. Nihče ne more služiti dvema gospodoma: ni mogoče služiti Bogu in mamonu. — Ljudje niso vsi enako pametni, enako vredni in ne enako srečni. Eni so namreč verni in drugi ne; eni moralni, drugi ne; eni so dobri, drugi pa hudobni; eni so v službi Boga, drugi pa hudega duha. Mnogi ljubijo in živijo pogansko življenje, po smrti pa bi radi imeli še nebesa. A Gospodova beseda je jasna in izven vsakega dvoma: »Nihče ne more služiti dvema gospodoma... Ne morete služiti Bogu in mamonu.« Ni mogoče služiti Bogu in bogastvu, Bogu in denarju, Bogu in svetnemu ugodju, Bogu in hudemu duhu, Bogu in grehu, raju na zemlji. Dolžni smo služiti Bogu.
2. Služimo Gospodu Bogu! — Naš Gospod je Bog. On je naš Stvarnik in Gospod, mi pa Njegove stvari, Njegovi služabniki in hlapci, Njegovi otroci, Njegovi sinovi in hčere. Naša sveta dolžnost je, da služimo Njemu, ki je naš Začetek in Konec, naš najvišji Gospod, naš naj večji Dobrotnik in
življenja
Cerk
jim je Bog dal prav na njegovo priprošnjo, da se jim je rodil ta otrok.
Živel je posebno spokorno in čisto. Zavzemat se je posebno za nevedne in uboge. S svojo krotkostjo in dobrohotnostjo je spreobrnil mnogo grešnikov. Niso zapazili na njemu nobene nepotrpežljivosti.
Ko se mu je približala zadnja ura, je prosil: »Želim se pokrepčati z Jezusom za dolgo pot. Užiti hočem angeljski kruh. Ne bojim se smrti.«
Ali poskrbiš pravočasno za sv. popotnico za svoje domače, ko so hudo bolni? Tudi ti ne odlašaj zase, ko zboliš.
poslednji Sodnik, naša večna Sreča. Vse dobrote imamo od Njega in samo v Njem in pri Njem in z Njim moremo biti popolnoma hvaležni in srečni. Zaradi tega je edino pametno in nujno potrebno, da služimo G. Bogu.
3.	Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico! — Žal vsled izvirnega greha ni mogoče imeti raja na tem in na drugem svetu. Ta svet je le daljna podoba nebes. To življenje je le priprava na nebesa. Tukaj na zemlji je vse nestalno in nepopolno. V nebesih je pa vse trajno, neminljivo in popolno. Nebeška sreča in nebeško ugodje sta brezmejna in vekotraj-na. A kdor hoče doseči nebesa, tak mora v prvi vrsti iskati božje kraljestvo in njegovo pravico. Iskati je treba Boga, Njegove pravice, Njegovo slavo in čast, Njegovo vlado in kraljestvo. Vstopiti je treba v Njegovo kraljestvo, živeti pod Njegovo oblastjo, živeti v Kristusovi Cerkvi, živeti krščansko življenje, živeti v milosti božji, delati in boriti se za božjo oblast in zmago v svetu, to je v nas samih in v drugih ljudeh. Vsakdo je dolžan storiti čim več za Boga, vsakdo v svojem okolju, delokrogu in po svojih močeh: duhovnik, vzgojitelj, učitelj, oče, mati, izobraženec, kmet, delavec, obrtnik itd. — Molimo in poskrbimo, da preneha kraljestvo greha in hudobnega duha in da bo povsod zavladal Bog! Samo božje kraljestvo je namreč do polnosti pravično in osrečujoče. To je kraljestvo miru, pravice in ljubezni.
Marijin praznik na Opčinah
Križ v spomin padlih
V mestu Buia v Furlaniji so odkrili križ, ki so ga postavili v spomin vsem padlim v bojih, ki so se odigrali v Furlaniji od leta 1848 do 1945. Križ stoji na neki višini nad mestom; ponoči je razsvetljen in ga je lepo videti po širni furlanski ravnini. Pri otvoritvi so bili navzoči župani Trsta, Gorice, Tržiča, Vidma, Vittoria Veneta in še številnih drugih krajev, poleg vojaških in civilnih oblasti. Pri slovesnosti je govoril minister Tessitori.
Film o kongresu v Miinchenu
Neka nemška filmska družba izdeluje dokumentarni film o poteku svetovnega evharističnega kongresa v Miinchenu. Film bo v kratkem prišel v kinodvorane.
Katoliška univerza v Indoneziji
Indonezijski škofje so na skupni konferenci sklenili, da bodo ustanovili katoliško univerzo v Djakarti. V ta namen so že ustanovili poseben odbor, ki bo skušal idejo čimprej uresničiti.
Komunistična enakopravnost
V indijski državi Kerala je vlada odpravila zakon, ki je določal, da Indijci, ki postanejo katoličani, ne prejmejo več državne podpore za šolo, knjige, obleko in podobno. Zakon je močno prizadejal člane najnižje indijske kaste Harijans. Krivični zakon je izdala prejšnja komunistična vlada. Sedanja vlada je to krivico popravila.
Verujem v edinost Cerkve
V ponedeljek 29. avgusta se je zaključil v mestu Assisi študijski tečaj, ki se ga vsako leto udeležijo odlične osebnosti. Tečaj organizira gibanje Pro Civitate Cri-stiana, ki ga vodi duhovnik Giovanni Rossi s pomočjo laičnih pomočnikov, ki se imenujejo prostovoljci. Letos so na teča-
ju proučevali edinost Cerkve. Študijskega tečaja, ki je trajal od 24. do 30. avgusta, se je udeležil tudi naš dopisnik.
Ker bo to zanimalo tudi naše čitatelje, bomo prinašali to poročilo v našem listu.
V tolažbo bolnikom
V Miinstru je skupina mladeničev organizirala posebno pomoč bolnikom po bolnišnicah. Sami izdelujejo dokumentarne filme, zlasti iz mestnega življenja, in jih potem vrtijo po bolniških dvoranah. Tako so bolniki stalno v stiku z življenjem v mestu in v svetu. Škof je javno pohvalil lepo delo teh mladeničev, ki vršijo vse brezplačno.
Katoliški dnevnik La Croix se uveljavlja
Naklada uglednega francoskega katoliškega dnevnika La Croix je v zadnjem letu zolo narasla. Število naročnikov se je dvignilo za 35 procentov. List se tiska sedaj v 136.500 izvodih dnevno.
Dan molitve za mir v Alžiru
V francoskem mestu Pontmain so nedavno organizirali poseben dan molitve za mir v Alžiru in na svetu. Slovesne maše v stolnici so se udeležili pariški kardinal Feltin in mnogi drugi francoski škofje.
Nove določbe o brevirju in sveti maši
Uradni list Svete Stolice je prinesel nove določbe glede opravljanja daritve svete maše in glede duhovniške vsakodnevne molitve, to je brevirja. Nove določbe so za duhovnike izredno važne, verniki pa bodo njihov pomen le polagoma občutili.
Molimo za naš rod
Prišla je druga septembrska nedelja in zopet se zgrinjajo množice primorskih vernikov na Opčine, kjer bomo na veličastnem prazniku počastili Božjo mater in tako v najlepši obliki ponovno izpovedali svojo vero.
Za lep potek praznika dajemo sledeča zadnja obvestila in navodila:
SPORED PRAZNIKA: Ob 4. popoldne sveta maša s skupnim petjem, mašuje g. dr. Stanko Janežič; sledi slovesna procesija, ki jo vodi prevzv. tržaški g. škof; sklepni govor ima prelat dr. Jakob Ukmar, nato posvetilna molitev, zahvalna pesem, blagoslov in nato darovanje v cerkvi. Sklep se bo vršil na »Brdini«, to je velik trg sredi vasi blizu cerkve. Tam bo zvečer tudi godbeni koncert.
SPORED PROCESIJE: Križ, šolska mladina, Marijine družbe in za njimi vsa dekleta, skavtinje, godba iz Trsta, fantje in možje, skavti, nar. noše, kip s spremstvom, tržaški g. škof z asistenco, cerkveni pevci, žene in vmes godba iz Trebč. — Mar. družbe gredo v sledečem redu: Marijin dom, Rojan, Sv. Ivan, Mačkovlje, Dolina, Opčine. — Prosimo izrecno može in fante, naj stopijo v procesijo takoj za salezijansko godbo in nikakor ne na koncu za ženskami. — Vsi cerkveni pevci in vse žene v drugem delu procesije gredo ob straneh vedno v dvostopu. Vendar opozarjamo vse: razdalja med dvostopi naj ne bo preveč široka. — Ponovno prosimo, prinesite v procesijo veliko cvetja in kolikor je mogoče, pridimo v svetlih oblekah. Prinesite tudi listke s posvetilno molitvijo Mar. brez. Srcu. — Prinesite cerkvene zastave.
STROŠKI PRAZNIKA: Naj nihče ne zameri, ker moramo zapisati tudi sledeče: že parkrat se je v zadnjih letih zgodilo, da so po našem velikem skupnem prazniku ostali dolgovi. Letos naj se to ne zgodi, čeprav smo z velikimi plakati stroške še povečali. Ko se bo procesija vračala na vaški trg, bo vsak lahko dal svoj dar za kritje stroškov. Zbiralo se bo tudi med
Lep uspeh
Prof. Franc Grivec iz Ljubljane spada med najboljše poznavalce življenja in dela bratov sv. Cirila in Metoda. O tem pričajo številne razprave in zlasti knjiga o svetih bratih, ki je pred leti izšla v Ljubljani.
Pred kratkim je pa njegova knjiga o svetih bratih izšla v nemškem jeziku, in sicer pri založbi Harrassovitz v VViesba-denu v Nemčiji pod naslovom »Franz Grivec, Konstantin und Method — Lehrer der Slaven«.
To ni prevod prve knjige, ampak skoraj čisto novo znanstveno delo o svetih bratih. Poleg kritično podanega življenjepisa so v knjigi važna poglavja o glagolici, slovanski liturgiji, staroslovanskem jeziku in spomenikih, staroslavanski literaturi itd. Veliko pozornost je avtor posvetil kritiki virov, kar je za spoznanje dela svetih bratov izredne važnosti.
Delo zasluži vso pozornost in upamo, da bo v veliki meri pripomoglo k spoznanju slovanskega sveta, ki je iz krščanske ideje zadobival moč za svoj obstoj. Obenem tudi upamo, da bodo s to knjigo tudi v širši javnosti priznane zasluge prof. Grivca za cerkveno edinost, kateri je posvetil toliko svojih skrbi in dela.
L.
Umrl je glasbenik Anton Lajovic
V nedeljo 28. avgusta je v Ljubljani u-mrl za težko boleznijo v dvainosemdesetem letu starosti veliki slovenski skladatelj, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Anton Lajovic.
Skladatelj Anton Lajovic se je rodil pred 82 leti na Vačah pri Litiji. Ko je končal ljubljansko gimnazijo, je odšel na Dunaj in tam študiral pravo na univerzi in kompozicijo pri Robertu Fuchsu na konservatoriju. A pravo ni bilo ne edino ne najvažnejše področje njegovega udejstvovanja. Mnogo bolj ga je zanimala glasba, ki ji je posvetil večji in globlji del svojega ustvarjalnega bistva.
Lajovic je stopil v slovensko glasbo v trenutku, ko so začeli izhajati Novi akordi in so postala moderna stremljenja še inetnzivnejša kot dotlej. Kmalu se je kot skladatelj našel samobiten, z lastno in slovensko čustvenostjo prepojen izraz. Pisal je zbore, dvospeve in trospeve s klavirjem, samospeve. V njih je široko razpel melodijo, harmonije so zazvenele razkošno. V samospevih je skladatelj še posebej težil za tem, da bi dosegel uravnoteženo celoto solističnega in klavirskega parta.
sklepom in sledilo bo darovanje v cerkvi kakor vsako leto. Naj res ne bo nikogar med nami, ki more in ne bi dal svojega prispevka za skupni praznik. Zelo mučno je, da moramo to pisati in še bolj mučno bi bilo, če bi tudi letos padli novi dolgovi na opensko župnijo zaradi skupnega praznika. Prosimo blagohotnega razumevanja in za skupno delo skupno pomoč.
Vsem rojakom na veselo snidenje pri Materi božji na Opčinah!
RADIO:	ODDAJA	V NEDELJO
OB 12': MARIJINO SLAVJE NA OPČINAH
Slovesnost se vrši ob vsakem vremenu in se v nobenem slučaju ne prenaša na poznejši čas.
Kot vedo povedati ljudje z onstran meje, je bil izpuščen na svobodo č. g. Ivan Hlad. To je zadnji pripornik, obsojen na znanem tolminskem procesu, ki je bil sedaj pomiloščen.
Sredi marca leta 1952 je slov. kom. partija imela za potrebno, da za dosego svojih namenov ostraši slov. duhovščino in ji vzame ugled pred ljudstvom. V ta namen so priredili »tolminski proces« zoper skupino duhovnikov in laikov s Tolminske. Obtožili so jih: sodelovanja z okupatorjem med vojno, špijonaže po vojni in pa rovarjenja zoper CMD in ljudsko o-blast. Obtoženi in obsojeni so takrat bili: g. Ivan Kobal, župnik v Kobaridu, na 18 let ječe;
g. Ivan Hlad, župnik v Logu pod Mangartom, na 16 let ječe;
g. Ljubo Marc, župnik v Drežnici, na 10 let;
g. Karel Klinkon, župnik na Libušnjem, na 9 let;
Oblikovno so Lajovičeve skladbe klene in dognane. Prav tako so tudi izrazno. Ustvarjalec je tanko prisluhnil smislu teksta in ga glasbeno upodobil v vseh niansah. Zapel je prepričljivo, kot mu je velelo elementarno čustvo.
S svojimi številnimi, sijajnimi vokalnimi deli in skladbami je Lajovic razširil in poglobil temelje dveh kompozicijskih vej slovenske glasbe. Ustvaril je dragocene primere, ki so imeli vse kvalitete evropskega zbora in samospeva njegovega časa, pravi o njem D. Cvetko.
Zbor 300 pevcev na olimpijadi
Zbor Lilion, sestavljen iz 300 pevcev, u-službencev velike milanske industrije Snia Viscosa, je pretekli teden imel v olimpijskem naselju, pred atleti vsega sveta, u-spešen koncert folklorističnih pesmi.
NAGROBU KARD.STEPINCA
Pot me je te dni zanesla v Zagreb. Vleklo me je v stolnico, da bi videl grob kard. Stepinca. Ko. sem vanjo vstopil, sem zagledal pri vratih večje obvestilo v hrvaškem, latinskem, angleškem, francoskem, nemškem in italijanskem jeziku, da je kardinalov grob za glavnim oltarjem. Ob grobu je klečalo mnogo ljudi. Na marmornati plošči, ki zapira grob, je bilo prižganih mnogo sveč in bilo je tudi mnogo svežega cvetja. Ob plošči pri zglavju groba je črn okvir, na katerem je pritrjen odtis (maska) kardinalovega obraza s škofovsko kapo. Povedali so mi, da prihaja na grob mnogo ljudi, med katerimi je mnogo tujcev iz najrazličnejših držav.
t. m.
Toda zakaj ni obvestila tudi v slovenskem jeziku? V Zagreb prihaja na Stepin-čev grob gotovo več Slovencev kot Francozov ali Italijanov. (Ured.)
g. Robert Zadnik, župni upravitelj v Solkanu, na 18 mesecev;
g. Stanko Sivec, bogoslovec z Livka, na 3 leta;
g. Šturm, kobariški organist, na 8 let. Vsa slov. javnost je takrat vedela in bila prepričana, da je to le političen proces in da so vsi obtoženi in obsojeni nedolžni. Kljub temu so morali vsi presedeti v zaporu in na prisilnem delu lepo število let. Vsi obtoženi na'manjšo kazen, so jo v celoti prestali. Drugi so bili kasneje po-miloščeni. Prvi je prišel iz zapora g. Klinkon, sledil mu je g. Marc, letos pa sta bila izpuščena še g. Kobal in za njim, kot zadnji v tem številu, g. Hlad; oba sta prestala po osem let zapora. In zakaj? Pojasni nam izjava državnega tožilca tov. Bajca, ki je zastopal obtožbo na procesu: »Demokratični sodniki so sužnji dokazov, mi socialistični pa sodimo po svoji socialistični vesti in morali.« Ta vest in morala jim je takrat narekovala, da so sedem nedolžnih ljudi obsodili na tako dolgo kazen. — Dobro, da se je sodnikom vsaj po 8 letih zbudila njih socialistična vest in so vsaj deloma popravili storjeno krivico.
Nikakor pa ne pomeni to, da je partija popustila v boju zoper vero in duhovščino. Le taktiko je spremenila. Cilj ostane še naprej isti, njih socialistična vest in morala tudi.
Poroka slovenskega para v New Yorku
V soboto 27. avg. 1960 sta se v slovenski cerkvi sv. Cirila v New Yorku poročila gdč. Cvetka Saksida in g. prof. Janez Mahnič. Nevesta se je rodila v Ljubljani, a je od leta 1942 živela v Gorici, od koder je 1956 emigrirala v USA. Ženin je po rodu iz Mirne peči na Dolenjskem. 1944 do 1949 je poučeval na slov. srednjih šolah v Gorici in v Trstu. Sedaj poučuje zgodovino in francoščino na angleških šolah v Kanadi.
Novemu paru naše iskrene čestitke!
= M in viharni dnevi
IV.
Petstoletnica božje poti
Po francoskih vojnah je potekalo življenje na Sv. Višarjah in v dolini pod njimi še kar mirno. Množice romarjev so se z vseh strani zgrinjale na Marijino goro, posebno s Koroške in pa s Kranjske, ki sta najbližji. Tudi Goriška je bila častno zastopana, saj se najstarejši ljudje še danes z veseljem spominjajo, kako so romali na Sv. Višarje peš ali z vozom. Bilo je to romanje, ki je trajalo en teden ali tudi več. Zato so bili pa tudi odpustki večji kot so danes, ko moreš na Sv. Višarje v enem samem dnevu gor in dol iz Gorice ali celo iz Trsta. Kot pričajo stari zapiski, so tedaj romali na Sv. Višarje le Slovenci in Nemci, Italijanov tja gor skoro ni bilo. Zato je tudi služba božja bila le v slovenskem in nemškem jeziku. Šele po prvi vojni, ko je Kanalska dolina prišla pod Italijo, so se začela na Sv. Višarje tudi romanja italijanskih vernikov iz videmske škofije.
V takem mirnem ozračju so na Sv. Višarjah obhajali petstoletnico Marijin« božje poti leta 1860. Kronika ve povedati, da je celovški škof Wiery dosegel od sv. očeta Pija IX. izredno sveto leto za vse svetovišarske romarje. Zato je prišlo na božjo pot zelo veliko ljudi. Slovesnosti jubilejnega svetega leta so se začele na predvečer praznika Kristusovega Vnebohoda. Po vseh cerkvah v Kanalski dolin* so zvonovi s prazničnim zvonjenjem naznanjali veliki dogodek. Nato so si sledile romarske procesije druga za drugo. Velikih romarskih procesij, ki so jih po starem običaju slovesno sprejeli pri kapelici, je bilo tisto leto 86. Pridigali so, spovedovali in obhajali, da je bilo za tiste čase res nekaj izrednega. Značilno pa je, da je bilo dosti več slovenskih govorov, namreč 109, kakor nemških, ki jih je bilo komaj 56-Sv. maš so opravili v teku leta 1477; nekatere dneve so jih imeli do 20; na angelsko nedeljo celo 26. Obhajali so pa toliko, da so nekatere dni delili sv. obhajilo n« samo v cerkvi, temveč tudi zunaj cerkve. Razdelili so tako 102 tisoč obhajil. Pomisliti pa moramo, da pogosto sv. obhajilo takrat ni bilo še v navadi in da s° zato obhajani bili na Sv. Višarjah povečini tudi spovedani.
V jubilejnem letu 1860 je bil najodličnejši romar na Sv. Višarjah celovški škof msgr. Wiery. Ta je obiskal božjo pot 24. septembra, imel tam sv. mašo In pridig0 v slovenskem in nemškem jeziku, kajti obvladal je oba jezika svojih vernikov‘ Iz Gorice je tisto leto poromal na Marijino goro stolni prošt baron Codelli. Poziieje sta bila na Sv. Višarjah nadškofa Zorn In zlasti še nadškof Franc Borgia Sedej.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Izpuščeni duhovniki
Nekoč slabila dvažupnika...
^=5=::^-= ZGODBA ZA DANAŠNJE DNI «=====^====^
Prvi je pogosto zabavljal in se jezil, ker ®u ni šlo vse, kakor bi hotel in kot bi ®oralo iti. Njegovi župljani so se ga naglicah in mu pravili večni zabavljač in Mmjavec.
Dragi je rekel: »Jeziti se in zabavljati Je brez pomena, opravim vse rajši zlepa. Ha prižnici govorim samo vzpodbudno ter
opustim vsako zbadljivost in jeza«. —
“Je li to sploh pridiga,« so se menili njegovi poslušalci, »tako dolgoverno klobasanje brez vsakega jedra!«
Prvi je hotel imeti lepo cerkev, zato je Pogosto prirejal zbirke in ofre. To je pa Jezilo njegove farane, da so mu nadeli mie — večni berač.
Drugi je menil: »Nočem vedno iskati Unarja. Ce ne bo šlo naglo z restavriranem in olepšavo cerkve, bo šlo pa bolj Polagoma.« Župljani so pa godrnjali: »To 'la je župnik? Človek brez vsake energije m odločnosti; pri njem se bo vse zanemarilo in propadlo!«
Prvi je pogosto in dolgo pridigal. Še o Počitnicah je imel verske ure za mladino.
nik telovadi in se hodi kopat. Nima prav nobene dostojnosti!«
Drugi ni imel pojma o športu. »Ta medved ti vedno doma čepi,« so se jezili ljudje, »ta gotovo ni pravi župnik za našo moderno mladino.«
Nekega dne sta oba župnika tožila svoje gorje staremu dekanu, ki je imel veliko življenjskih izkušenj. Dekan jima je za svet in tolažbo povedal pregovor: »Stori tako ali drugače, bo vedno narobe. Ustreči vsem ljudem je umetnost, katere ne zna noben človek, še Bog ne.«
(Po Kath. Sonntagsblattu R.L.)
Umrl je televizijski napovedovalec Mario Riva
V nedeljo 21. avgusta zvečer se je v veronski areni ponesrečil popularni italijanski igralec in televizijski napovedovalec Mario Riva. Padel je z odra in si pri tem zlomil -tri rebra in eno hrbtenično vretence. Prepeljali so ga v veronsko bolnišnico
in zdelo se je, da je že izven nevarnosti, ko ga je nenadoma napadla pljučnica, kateri je dne 1. septembra podlegel. Bil je star 47 let. Bil je splošno znan kot sobotni organizator rubrike »II Musichiere«. Bog ga je na višku njegove slave iztrgal iz posvetnih iger in začel z njim božjo igro.
Pred sedemnajstimi leti se je ločil od svoje prve žene ter je vzel drugo, igralko Diano Dei, s katero je imel tudi otroka, sedaj osemletnega Antonella. V svoji borbi med življenjem in smrtjo pa se je Riva končno odločil za Boga. V trenutku popolne jasnosti je prosil za duhovnika. Spovedal se je in potem z veliko pobožnostjo prejel sveto popotnico.
Italijanski časopisi komaj mimogrede objavljajo vest, da se je Mario Riva odpovedal Diani Dei, kar je njo silno potrlo. Duhovnik je bil pri njem do zadnjega zdihljaja in mu podelil še poslednje maziljenje. Smrt Maria Rive je vzbudila po vsej Italiji silno žalost. Njegovega pogreba v Rimu se je udeležilo nad 200 tisoč ljudi. Italijansko ljudstvo je hotelo na vse načine izkazati svojemu priljubljenemu i-gralcu zadnjo čast. Največjo nagrado za dolgoletno službo v zabavi ljudi pa mu je dal Bog sam, ko mu je izkazal največje usmiljenje sprave z Njim.
se je zdelo njegovim vernikom le pre-
1°
'irano. »Klepetalo — so menili — ki ne ANDREJ BRATUŽ nikoli nehati, je tudi zlo.«
Drugi se je držal pravila, da dolge prižge ne pomagajo dosti, ker ljudje zaspi-zato je pridigal samo po pet minut, ta*en ko je čital stara in nova pastirska fema; o poletnih počitnicah sploh ni pridal nikoli.
“Ta se ima dobro,« so se pomenkovali fedje, »dva meseca ne dela prav nič, dru-deset pa prav malo.«
Prvi je bil strog ter je včasih tudi s '•bo pomagal, da je šlo učencem kaj v flavo. Pa so se starši užalili in razjarili:
‘Se enkrat naj se upa dotakniti mojega °troka, bo že videl, s kom ima opraviti!«
Drugi je bil mehkosrčen. Ko je postalo v šoli razgrajanje že neznosno, se ni jezil, stitehljaje se je samo rekel: »Otroci se ^ajo sami vzgajati!« Ljudje pa so bili 'frugačnega mnenja: »To je svinjarija! ftroci uganjajo pri njem, kar hočejo! V 'ejšnjih časih so nas bolj držali; dobili •o jih kot toče!«
'rvi je hotel, da bodo otroci nekaj znali, agal jim je dosti učenja, ljudje so pa t godrnjali: »Se vidi, da župnik nima ne v hlevu in ne njiv, sicer bi ne da-M otrokom toliko se učiti. Preveč jih
luči!«
brugi sploh ni dajal nalog in tudi v šoli Preoblagal otrok z učenjem. Starši pa soglašali: »Cernu imamo sploh našo novo šolo? Saj se nič ne učijo: Jaz žtlarn še zdaj polovico katekizma na pa-^®t, ti smrkavci pa postajajo vedno slab-•n bolj leni!«
Prvi je nosljal in kadil doma tudi dolgo "Po. »To ne pristoji duhovniku — so go-v°rili — župnik mora polagati več važno-na oliko in fino obnašanje!«
Drugi ni kadil. Pa so se menih možje: faradi tega ne izgleda bolj svetniški. To *Pioh možak ni!«
Prvi je hodil v gostilno, zvečer, dvakrat ■i trikrat na teden, ker je rad prišel v ^htžbo. Stroge ženske so mu pa opona-‘e: »Nima zadosti, kar doma popije, še Žostilne hodi!«
J>fl,Si ni šel v gostilno in je bil celo a?*1 abstinenčnega udruženja, kar pa Pij,
VIII. pevski festival v Arezzu
ii
«ti
Je niso vedeli. Pogovarjali pa so se: j bi ne bilo nič slabega, če bi tu pa % v gostilni spil kak kozarec vina z ■;pi. Ni treba, da je tak svetohlinec!«
je bil že od mladosti športnik. Tudi |d*ut se je šel večkrat. To je bilo pa tiem že odveč: »Ste že slišali? Naš žup-
Tekmovanje pevskih zborov se je vršilo po določenih predpisih, kot jih pač ima vsaka tovrstna prireditev. Pevski zbori so bili razdeljeni na tri kategorije: mešani zbori, moški zbori in folklorna pesem. Po en zbor je lahko nastopal tudi v dveh kategorijah in bil tudi dvakrat nagrajen. Izven kategorije pa je bilo še tekmovanje za gregorijansko petje, katerega se je udeležilo le manjše število zborov.
Zbori prve in druge kategorije so odpeli po dve obvezni pesmi, prvo za izločitveni, drugo za finalni nastop. Poleg tega pa so imeli zbori na razpolago po eno pesem proste izbire, bodisi cerkvene ali svetne vsebine. Tako za mešane zbore: A. Scar-latti: Ad Te Domine levavi animam meam in J. Wilbye: Lady, when I behold (madrigal). Za moške zbore pa: J. Des Prez: Kyrie iz »Missa Mater Patris« in G. Croce: O gramo Pantalon. Folklorna skupina pa je imela štiri proste pesmi, po dve za vsak nastop.
Koncerti so se vršili od četrtka 25. avgusta do nedelje 28. avg. s celodnevnim sporedom. V nedeljo pa so bili po raznih are-ških cerkvah pri sv. mašah cerkveni koncerti, ki so jih imeli nekateri izmed nastopajočih zborov. Posebno zanimiva je bila izvedba Brittenove »Missa Brevis« za deški zbor in orgle, ki je bila sploh prvič izvajana v Italiji. Pri tej maši so sodelovali kar trije mladinski zbori in še zbor oo. kamaldolcev. Brez dvoma je bila izvedba te maše poizkus prilagoditve drzne moderne kompozicije liturgičnim potrebam, a mislim, da se vseeno v tem primeru muzika ne sklada popolnoma z religioznimi zahtevami.
Nemogoče bi sedaj bilo naštevati posamezne zbore, njih programe, tehnično izvedbo in interpretacijo. Tukaj se moramo omejiti le na nekaj oznak in ugotovitev splošnega značaja.
Kot je bilo že omenjeno, so nastopali pevski zbori iz raznih držav. Številčno so bili tako zastopani: Italija (18), Grčija (3), Zah. Nemčija (3), Avstrija (2), Velika Britanija (2) ter po en zbor iz Švice, Francije in Španije. Žirija je bila sestavljena iz priznanih glasbenikov raznih držav, med katerimi je bil tudi znani italijanski pianist A. Benedetti Michelangeli. Za meša-
Clovek ima vtis, da se vsi glasovi nekam naravno spajajo ter da se v svojem izvajanju izogibajo vseh ekstremov, ki jih nekateri le preradi poudarjajo. Posebno lep je bil nastop na zaključnem koncertu, kjer so francoski pevci znova dokazali, da so si zaslužili prvo nagrado.
Znano je, da se Nemci, kot pač bolj ali manj vsi srednjeevropski, zlasti slovanski narodi, odlikujejo po bogastvu zborovske tradicije. Iz tega je razvidno, da lahko pričakujemo od njih dobre zborovske skupine. In res, Nemci (kakor tudi Avstrijci) nas niso razočarali. Med najboljšimi zbori sploh, lahko rečem, je bil zbor »Coro
ne zbore je dobil prvo nagrado francoski zbor La Psalette d'Orleans iz Orleansa, drugo nemški zbor »Monteverdi« iz Hamburga, tretjo zopet nemški zbor Kaufbeu-rer Martinsfinken iz Keuferena; četrto mesto pa si je osvojil tržaški zbor »Tartini«.
V drugi kategoriji za moške zbore je dobil prvo nagrado zbor Gruppo Polifonico »G. P. da Palestrina« iz Padove, drugo pa španski zbor Agrupacion Langreana Coro Santiaguin.
V tretji kategoriji (folklorna pesem) so zmagali nemški zbor Kaufbeurer Martinsfinken, grški zbor iz Lamia ter Jugend-kammerchor Wachau iz Avstrije.
Prvo nagrado za gregorijansko petje pa je dobil zbor »Associazione Polifonica S. Cecilia« iz Sassarija.
Brez dvoma sta najbolj važni in zahtevni prva in druga kategorija tako glede programa, kakor glede izvedbe. Pri tem se namreč pomerijo zbori v repertoarju izrazito klasičnih del, polifonskih in modernih, t. j. v tistem, v čemer zbori lahko pokažejo svojo zrelost in sposobnost. Polifonija namreč pomeni za pevske zbore odločen korak v svet širše pevske kulture, in je za pevske zbore to, kar pomeni, recimo, dijakom matura za vstop na vseučilišče. Bogastvo polifonske glasbe, od Pa-lestrine do Scarlattija, od našega Gallusa ter O. Lassa do flamskih in angleških mojstrov je namreč v estetskem oziru čudovito in neprecenljivo; v tehnično-inter-pretacijskem pogledu pa je preizkusni kamen za uveljavitev nekega zbora. Zato bi bilo potrebno, da bi tudi naši pevski zbori, v mejah možnosti, bolj posegli v neizčrpno zakladnico polifonične glasbe. S tem bi si nujno oplemenitili okus in razširili obzorja pevske kulture. Je pa seveda ta glasba tudi nekoliko težje dojemljiva, ker zahteva več duhovne poglobitve, rafinira-nosti in tehnične preciznosti.
Sedaj bi se rad nekoliko zaustavil ob nekaterih posameznih zborih, ki so bolj izstopali iz ostalih in dosegli tudi razne nagrade.
Francija se je že večkrat predstavila v Arezzu z različnimi zbori. Letos je poslala zbor La Psalette d’Orleans. Ta zbor se odlikuje po fini in graciozni interpretaciji.
Monteverdi dellTstituto Italiano« iz Hamburga. To je sicer nemški zbor z nemškim pevovodjem, ki pa spada pod okvir ital. kulturnega zavoda v tem severnonemškem mestu. Zato je tudi repertoar tega zbora nekoliko pisan, kar pa nikakor ne zmanjšuje njegove vrednosti. Ta zbor, ki je nastopil že na otvoritvenem večeru, preseneča po polnosti svojih glasov ter po krasni markantni interpretaciji. Loteva se vseh skladb — od polifonije, preko klasične in romantične pesmi tja do narodne pesmi in drznih dodekafonskih skladb.
(se nadaljujeJ
Olimpijske
Kakšne so možnosti za dosego novih rekordov v atletiki, je še danes skrivnost. Olimpijske igre so se letos začele na robu nemogočega. Toda stroj-človeško telo nam je že večkrat nudil velika in lepa presenečenja. To smo najbolje opazili pri atletiki in plavanju, to je pri tistih športih, kjer se da atletov napor točno izmeriti v časih in merah. Seveda je atletom prišlo mnogokrat na pomoč izboljšanje športnega orodja v teku desetletij, toda glavni činitelj je in bo ostal dober trening, vztrajnost in neinteresirana predanost plemenitemu cilju športa.
Čeprav so nekateri tehnični vodje, med katerimi sam Brutus Hamilton, predvidevali malo senzacionalnih rezultatov, o-limpijske igre 1960 športnih amaterjev niso razočarale.
Tako smo do sedaj videli že mnogo podelitev res odlično zasluženih zlatih kolajn. Po zaslugi nove generacije ameri-kanskih »super-atletov«, kakor jih je že kdo imenoval, so rimske poletne igre pridobile tudi na senzacionalnosti, saj potem ko smo prisostvovali v olimpijskem bazenu plavalnim tekmam, posebno še štafeti 4x200, se človek nehote vpraša, ali je sploh mogoče narediti kaj boljšega v tej disciplini. Naj omenimo najboljše, zaradi katerih je prišlo do res neverjetnih »exploits«: Jamanaka, Rose, Fukui, Harrisom Ni treba, mislim, pripomniti, da so Amerikanci podrli stari' svetovni rekord. Časi so bili: Harrison 2’3”4, Black 2T”9, Troy 2'2”9, Farrel 2'2".
Krasno so se izkazali Amerikanci tudi v teku na 110 m z zaprekami. Favorit črnec Lee Calhoun, je zmagal, pa čeprav za las pred svojima rojakoma Mayem in Johnsonom s časom nemškega svetovnega prvaka Laureja 13”2. Ta uspeh mu je seveda prinesel tako zaželeno zlato kolajno.
Italijanom je do sedaj dal največ zadoščenja tekač Berruti, ki je osvojil zlato kolajno v teku na 200 m s časom 20’'5.
V tržaških športnih krogih vlada še vedno veliko zadovoljstvo, ki ga je prinesla zmaga Tržačana Benvenutija v boksu, proti Rusu Radonjaku. V boksu sta od Italijanov odnesla zlate kolajne še: Mus-so, ki je premagal po točkah Poljaka A-damskega in pa De Piccoli, predstavnik težke kategorije, ki je odnesel zmago Bekkerju s k.o. v prvi rundi.
Vzdevek »črna gazela« pa si je zaslužila ameriška črnka Wilma Roudolph, ki je tekla na razdalji 200 m s časom 24”. Za gotovo lahko rečemo, da bi se mlada črnka še bolje plasirala, če bi ji ne bil veter tako nagajal. Toda kljub močnim vetrnim sunkom, je Roudolphova prišla na cilj z nič manj kot s 4/10 pred Nemko Heinejevo in najmanj 7/10 pred grupo ostalih tekmovalk. Vsi gledalci so imeli priliko občudovati njen krasni stil, sproščenost in lahkotnost, lastnosti, ki so jo definitivno potrdile za največjo tekačico sveta. (V teku na 100 m je bila Roudolpho-
?ohun iz Vatikana17
"it.
st>isu o. Petra Leonija Mariza Perat
Pred preiskovalnim sodnikom
t^Mi so me nato za tri ali štiri dni v H ' drug box. Ko sem nato dobil ukaz, 1 Se uležem in naj spim, sem se zave-
di
•hedtem ko sem premišljeval, kako
^ ‘a ukaz izpolnim, da v tej škatli ni-
bh- Sarn ’ ln tedai sem tud* Prvič v svo-
» ■'-•vljenju spoznal stenice, te neločljive Dtelji— ------------------------=*—
Me,
•Ijice vsega poznejšega jetništva. Prvo izpraševanje
•-dtem ko sem se otepal te nadloge,
' vrh
°j h •
; Preiskovalni sodnik
Se
vsega prišla še druga neprijetnost.
Te sovjetske zve-Namreč dobro zavedajo, da so nji-ja dejanja podla in nečloveška, in zato ^ c'aJo najraje v temi.
^(1°	P1"01* '1- url zvečer, ko so se ne-
iijj 0,Vla hrupno odprla vrata. Približal se k Jctničar in me polglasno vprašal po 11 ’n priimku. Nato mi je rezko uka-
zal, naj se oblečem. V naglici sem se napravil in čakal. Medtem je ječar zopet odšel in treba je bilo čakati precej časa, dokler na hodniku ni bilo nikogar več slišati, kajti Bog varuj, da bi se jetnik srečal s kakšnim drugim sotrpinom. Končno je bila pot prosta. »Naprej!« Treba je hoditi hitro, z rokami za hrbtom in ne da bi pogledal ne na desno ne na levo. Tako pridemo do stopnic in tukaj se ustavimo ter čakamo na dvigalo (v Lubjanki so namreč vsa moderna tolažilna sredstva). Toda to dvigalo služi razen tega v še neki drugi namen, namreč v ta, da imajo jetniki na ta način čim manj možnosti, da se med seboj srečujejo. Toda, ker bi iz dvigala lahko stopil tudi kakšen drug nesrečnež, te medtem ko čakaš, obrnejo z obrazom proti zidu in te še strogo opomnijo, da se ne smeš nikamor ozreti. No, ko je to pri kraju, greš v šesto ali sedmo nadstropje. Tam je zopet druga formalnost: ponoviti moraš ime in priimek ter očetovstvo.
Končno sem, potem ko sem se moral še nekajkrat ustaviti ter gledati v zid,
le priromal do urada, kjer je bil moj preiskovalni sodnik. Takoj ob vstopu me je objel sijaj luči in razkošna oprema: krasna pisalna miza, lep divan, mogočni fotelji. Zdelo se mi je, da sem prišel v kabinet kakega ministra.
»Dober večer,« sem pozdravil.
»Dober večer, sedite!« Pokazal mi je na majhen naslonjač zraven male mize, ki je stala približno tri metre od njega.
Izpraševanje se je začelo v še kar mirnem tonu; prvi večer so me izprašali največ o mojem življenju in o osebnih podatkih: kdaj in kje sem rojen; če sem sin bogatih ali revnih staršev; če sem ali če sem bil član kakšne stranke; kaj in kje sem študiral; kdaj sem bil posvečen v duhovnika; kje sem študiral ruščino; kdaj sem prišel prvič v Rusijo in koliko časa sem ostal itd.
Uvod je bil torej miren, ne pa tako nadaljevanje, kajti začel me je dolžiti vseh mogočih zločinov, ki naj bi jih bili jaz in z mano vsi duhovniki in vsa katoliška Cerkev zagrešili proti Sovjetski zvezi in njenim zakonom.
va prva ženska, ki je tekla to razdaljo z neverjetnim časom 11”).
Kot zadnje si danes oglejmo še nogometno tekmo Jugoslavija-Italija. Kot vemo so prišle v finale za nogomet štiri države Jugoslavija, Italija, Danska in O-grska.	f
Televizija nam je v ponedeljek predvajala drugi polčas tekme med Jugoslavija in Italijo in s tem vsaj malo potolažila vse tiste, ki so trdili, da bi moral RAI prenašati več nogometnih tekem, z ozirom na dejstvo, da je to eden izmed najbolj popularnih športov, ne samo v Italiji, ampak tudi drugod po svetu.
Oba polčasa sta se končala z rezultatom 0:0. Šele v nadoknadnem polčasu so Jugoslovani zabili prvi gol. Takoj nato pa so Italijani izenačili. Tekma se je torej končala izenačeno, in zmagovalca je moral določiti žreb. Nekaj trenutkov napetosti in iz klobuka je prišel listek z napisom Jugoslavija. Čeprav so mnenja strokovnjakov različna, mislim, vseeno, da je žreb prav določil zmagovalca: kajti čeprav se Jugoslovani marsikdaj niso izrazili kot odlični strelci, so bili pa tehnično na višji ravni kot njihovi nasprotniki in so nam nudili lepo in koordinirano igro.
L. V.
»Premislite dobro,« me je še opomnil na koncu, »in zavedajte se, da mi imamo sredstva, ki vas bodo prisilila, da nam izpoveste vse svoje zločine.«
S to opombo me je odposlpi. Jetničar me je po isti poti peljal nazaj v mojo celico; med potjo pa so me še enkrat vprašali po imenu in priimku ter me istočasno povabili, naj se podpišem v neki register. Bila pa je stran v registru pokrita s papirjem, tako da nisem videl drugega kot samo črto, kjer sem imel podpisati. Razjezilo me je: »Kaj je to, kar moram podpisati?« sem vprašal. »Nič takega,« so mi odvrnili, »dovolj je, da tukaj napišete svoje ime in priimek.« — »To me ne zanima; hočem vedeti, kaj je to, kar moram podpisati. Mislim, da imam pravico vedeti, prej ko podpišem, kaj sploh podpišem.«
»Oh, kako si nezaupljiv! Kaj pa si tako radoveden? Ali ne vidiš, da je samo navaden register onih, ki so bili izprašani?« To rekoč, je za hip odmaknil papir in tako sem mogel videti, ne da bi jih razločil, skupino drugih podpisov. Tedaj sem podpisal.	(Se	nadaljuje)
Radio Trst A
Teden od 11. do 17. septembra 1960
Nedelja! 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Ljubljanski vokalni kvartet. — 17.40 Operne arije in dueti. — 18.00 Turistični razgledi. — 19.45 XVII. olimpijske igre. Posebno poročilo iz Rima.
— 22.10 Debussv: Godalni kvartet v g-molu, op. 10. — 22.40 Slovenske ritmične popevke.
Ponedeljek: 18.00 Predavanje: »Pat Boo-ne, pevec, igralec, pisatelj in še marsikaj«.
— 19.00 Oddaja za najmlajše: »Kraljevič Ivan«, pravljica; igrajo člani RO. — 20.00 Športna tribuna. — 20.30 Smetana: »PRODANA NEVESTA«, opera v treh dejanjih.
Torek: 18.00 Predavanje: »Galilejeva izpopolnitev daljnogleda«. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 19.20 Berliozove in Ravelove skladbe. — 21.00 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba - 19. slika; i-grajo člani RO. — 22.00 Umetnost in življenje: »Razmišljanja po 21. filmskem festivalu v Benetkah«. — 22.15 Dvorak: Simfonične variacije za orkester, op. 78.
Sreda: 18.00 Z začarane police: »Gašper postopač v šoli«. — 19.00 Nove afriške države: (10) »Madagaskar«. — 21.00 »Seviljski brivec«, komedija v treh dejanjih; i-grajo člani RO.
Četrtek: 18.00 Predavanje: »Današnji lov na kite«. — 19.00 Evropa-stop! Iz popotne beležnice mladega rodu. Sestavil Drago Štoka. — 21.00 Obletnica tedna: Josip Tavčar: »Tristoletnica rojstva pisatelja Daniela de Foea«. — 21.15 V spomin Luigia Cherubinija: Simfonija v D-duru. — 22.00 Iz sodobne književnosti:	»Bonaventura
Tecchi in njegova knjiga: »Gli egoisti«. — 22.15 Poje »Duo sa Kvarnera« z orkestrom Franca Russa.
Petek: 18.00 Predavanje: »Tibor Dery, pisatelj in človek«. — 19.00 Po davnih cestah: »Po jantar na obale severne Evrope«.
— 19.20 Skladbe Dimitrija Šostakoviča in Arama Kačaturjana. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika: »Obisk v termoelektrarni Santa Barbara«. — 22.15 Koncert pianista Pavla Šivica.
Sobota: 15.00 Koncert operne glasbe. — 10.00 Znamenita dela starega veka: (9) »čudoviti templji v Haiderababu«. — 17.00 Igra Avsenikov kvintet. — 18.00 Žena in dom. — 19,00 Slovenski književniki v pismih: (10) Fran Šaleški Finžgar. — 20.40 Slovenski oktet. — 21.00 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba - 20., zadnja slika; igrajo člani RO. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67.
POSEBEN NAMEN MARIJINEGA SLAVJA NA OPČINAH
Letošnje Marijino slavje na Opčinah ima poseben namen, vršilo se bo namreč v duhu pokore, in sicer po namenu fatimskega škofa msgr. Joao Venancia. Ta je pozval vse škofe sveta, naj vabijo svoje vernike, da 13. oktobra v Marijinih romarskih krajih opravijo posebne spokorne slovesnosti. S privoljenjem našega g. škofa in ob njegovi udeležbi bo imelo letošnje Marijino slavje ravno ta namen, saj je ta dan za nas naj lepša prilika, da se pridružimo tudi mi primorski Slovenci temu namenu.
Zadostiti hočemo Bogu za vse nezvestobe, kletvine, krivice, zanemarjanje in zapostavljen j e verskih in poklicnih dolžnosti, za neposlušnost Cerkvi božji, za skrunjenje Gospodovega dne, za nesramne grehe, za slepo podporo brezbožnemu komunizmu.
Marija naj sprejme ta naša prizadevanja in naj nam izprosi božjega usmiljenja ter zvestobe in vztrajnosti v sveti veri in izpolnjevanju svojih dolžnosti.
Marijino slavje naj bo javna izpoved naše vere ter zvestobe katoliškim načelom v našem javnem in zasebnem življenju.
Nova dela v ladjedelnicah CRDA Barkovlje
V ladjedelnici Sv. Marka so v tem tednu začeli z gradnjo 22.400 tonske tovorne ladje za družbo Grimaldi iz Genove. V soboto pa bodo položili grebelj za 40.000 tonsko potniško ladjo družbe Italia, ki bo plula na progi Genova-Amerika. Pri tej potniški ladji bodo zaposleni tudi tržaški obrtniki in mali industrij alci, saj zahteva potniška ladja vso drugačno o-premo kot pa tovorna. Obljubljeni sta še dve potniški ladji, ki naj bi jih tudi začeli graditi v tem tednu, in sicer za tržaški »Lloyd«; vozili naj bi med Trstom in Avstralijo. Skupno bodo tako začeli v tem tednu v tržaški ladjedelnici Sv.
Marka z gradnjo 116 tisoč ton ladjevja, kar bo za nekaj let zagotovilo delo delavcem tržaške ladjedelnice.
Brošura »Kraške gostilne«
Tržaška pokrajinska turistična ustanova je izdala zanimivo brošuro »Kraške gostilne« v italijanščini. Popisane so vse kraške gostilne od Prebenega do Devina, njihove zanimivosti in vrline njihovih kuhinj. Knjižica je bogato ilustrirana in dobro podana, le slovenska imena so na mnogih mestih spačena, kar knjigo zelo kazi. Knjižica ima tudi pregleden zemljevid.
Smrt msgr. Manega
V četrtek 1. septembra so v njegovem rojstnem kraju blizu Trenta pokopali mon-signorja Manega. Pokojni je bil častni kanonik svetega Justa, dolga leta katehet na srednjih šolah in zadnja leta predsednik cerkvenega sodišča. Vršil je še druge odgovorne službe pri tržaški kuriji. Stalno je bival v Rojanu in tam zelo rad pomagal pri dušnopastirskem delu, zlasti pri spovedovanju. Dočakal je 79 let. — Naj mu Bog poplača vse njegovo duhovniško delo!
Slovo škedenjskega župnika
V nedeljo 28. avg. se je škedenjski župnik poslovil od svojih faranov. Po šestnajstih letih župnikovanja zapušča ške-denjsko faro, ker ga dolžnost kliče drugam. Pred tremi leti je postal kanonik in takrat smo vedeli, da ne bo mogel več dolgo ostati v Skednju.
Po sv. maši smo se slovenski verniki zbrali pri g. Jakominu, da bi se poslovili od msgr. Kazimirja Rovisa. G. Jakomin je spregovoril nekaj besed, s katerimi je izrazil hvaležnost v imenu vseh prisotnih.
Tudi predstavnik pevskega zbora je v i-menu vseh pevcev pozdravil g. župnika,
Tei je bil očividno zelo ganjen. To je bila njegova zadnja župnija; ne bo mogel pozabiti let, ki jih je preživel tukaj, od takrat, ko je prišel k nam kot župnik, pa do danes, ko nas zapušča. Spominjali se ga bomo vedno s hvaležnostjo; spominjali se bomo njegovih bodrilnih besed, ki so nam dajale poguma v težkih trenutkih preizkušnje. Spominjali se bomo vseh lepih romanj, ki smo jih napravili skupaj z njim. Prav posebno mu je hvaležen cerkveni pevski zbor, katerega je vodno podpiral, kateremu je bil vedno naklonjen.
Vsi skupaj mu želimo iz vsega srca, da bi imel na novi poti mnogo uspeha in sreče in da bi se kdaj spominjal svojih nekdanjih faranov, s katerimi je preživel bridke in vesele ure.
V nedeljo se je predstavil svojim faranom novi župni upravitelj msgr. L. Latin.
Pozdravil je vernike pri vseh svetih mašah.
Slovenski župljanl
V nedeljo 4. t. m. sta se v barkovljan-ski cerkvi poročila gdč. Neva Bratina, zvesta članica barkovljanskega cerkvenega zbora in dr. Aldo Stefančič. Poročil ju je č. g. Dušan Jakomin. Med mašo jima je prepeval barkovljanski cerkveni zbor. Vsi prijatelji in znanci jima želimo obilo sreče na novi življenjski poti.
Bazovica
Vse tržaško časopisje je obširno pisalo o dveh mladih žrtvah, ki jim je brzina modernih vozil ukradla življenje. Nesreča je zadela dva mlada Bazovca!
Prva žrtev je Lučko Uršič, ki se je pred dvema tednoma na izletu po Dolomitih ponesrečil do smrti v Sapadi in je tam tudi pokopan.
Druga žrtev je pa 23-letni Danilo Križ-mančič, ki se je na poti na delo zaletel z motorjem v težki tovorni avto. Pokopali smo ga pretekli petek. Pogreb je bil veličasten. Bazoviška mladina se je ob tej priliki častno izkazala.
Obe nagli smrti sta mogočen opomin vsem, posebno pa brezskrbni mladini, da je življenje velik dar božji, s katerim moramo ravnati modro in previdno. Je to tudi silno resno opozorilo, da moramo biti vedno pripravljeni zaključiti zemsko življenje, tudi v lepi mladosti. Naša pripravljenost pa je v tem, da živimo po šteno in krščansko življenje, ki je najboljši zagovornik na božji sodbi.
Vsa župnija izreka najgloblje sožalje žalujočima družinama. V soboto zvečer ob 19.30 bo za oba preminula mladeniča sv. maša, ki jo darujejo bazoviški fantje. Vabimo k veliki udeležbi!
Po žalostni novici še poročilo o našem romanju na Sv. Višarje. Preteklo nedeljo se je tudi naša župnija poklonila višarski Materi božji: bilo nas je 145. Za naše razmere zelo razveseljivo dejstvo. Le 20 mladih romarjev se je podalo na goro peš. Seveda so ti le največ uživali in se bodo tega romanja zato dolgo spominjali. Pridigal nam je č. g. dr. Janežič. Vreme je bilo odlično. Zaradi prevelikega števila drugih romarjev smo na povratku izgubili veliko časa — tri ure —, da smo lahko vse spravili spet v dolino. Marsikomu je bilo žal, da ni šel peš.
Ko pošiljamo to poročilo — 6.9. — se spominjamo žalostne obletnice Bazoviških žrtev. Žrtvovati življenje za narod, je znamenje velike ljubezni do naroda. Velika je morala biti ljubezen štirih mučencev do slovenstva, če so prinesli na oltar domovine svoja mlada življenja. Naj spomin nanje spodbuja nas vse, da ostanemo zvesti materinskemu jeziku in vsem našim slovenskim izročilom tudi za ceno žrtev. V farni cerkvi se vsako leto opravijo molitve za narodne mučence. Bodi jim Bog plačnik za toliko žrtev!
Tabor slovenskih tržaških skavtinj
Slovenske tržaške skavtinje smo imele letos od 13. do 25. avgusta svoj letni tabor v Prisningu v Kanalski dolini. Bil je to naš drugi tabor in se ga je udeležilo trideset skavtinj. Prvi dan nam je vreme nagajalo. Vsak oblak, ki se je prikazal, nam je prinesel dež, pa nas zato dobra volja ni zapustila. Pogumno smo hitele z delom in pred večerom so bili vsi šotori postavljeni.
Drugo jutro smo na vse zgodaj vstale, ker nas je čakalo še mnogo dela: priprava kuhinje, postavitev jambora in ureditev drugih potrebnih stvari. Z veseljem smo ugotovile, da se je vreme zboljšalo. Odslej je bilo ves čas tabora lepo, le enkrat se je za nekaj ur vlila huda nevihta,
ki je napolnila z vodo gorske hudournike. Naši šotori so skoro vsi odlično vzdržali naliv. Obiskovalcu se je naš tabor takole prikazal: šotori so bili postavljeni v polkrogu; na sredi se je dvigal visok jambor, na katerem sta plapolali tržaška in skavtska zastava. Ko je bilo vse pripravljeno, se je začelo pravo skavtsko življenje. Držale smo se dnevnega reda, ki nam ga je skavtsko vodstvo vsak dan določilo.
Vstajale smo ob 6.30. Jutranji telovadbi in umivanju v potoku je sledila jutranja molitev pred Marijino podobo, ki smo jo postavile poleg tabora, in dviganje zastave. Na dnevnem redu je bila tudi sv. maša. Žal zanjo nismo dobile dovoljenja, da bi jo imele v taboru. Zato se je nismo mogle vsak dan vse udeležiti. Šel pa je v vas k maši po en vod, nekajkrat pa smo šle vse in vse pristopile k sv. obhajilu. Po kavi smo zračile in uredile šotore. Po malici smo se razdelile za razna opravila: nekatere so kuhale, druge so nabirale drva po gozdu, tretje so se vežbale za razne nastope in z zastavicami v semoreju.
Ob žvižgu smo se zbrale pri kuhinji in z velikim tekom pojedle, kar so nam skrbne kuharice pripravile. Popoldne smo iskale drva za taborni ogenj in smo imele pevske vaje. Dobre volje, smeha in petja nam ves čas taborjenja ni manjkalo, saj se je naš tabor imenoval »tabor veselja«. Ko so se prve zvezde pokazale na nebu,
smo prižgale taborni ogenj.. Tu je g. asistent večer za večerom razlagal, kako si moremo pridobiti pravo veselje. To ne obstoji samo v smehu, petju in plesu, ampak ima svoj sedež globlje v duši. Pridobimo si ga, če imamo pravo ljubezen , do Boga, ki jo pokažemo z izpolnjevanjem božjih zapovedi. Vir veselja je vestno izpolnjevanje poklicnih dolžnosti, poznanje narave, ki je božje delo. Ko tako veselje nosimo v duši, občutimo mir vesti in nas ne spravijo s tira nobeno trpljenje in nobene preizkušnje, ki nas morejo v življenju zadeti. Skavtinje so potem razlagale vsak večer po en skavtski zakon. Voditeljice so poročale o dnevnem delu in so povedale potrebne pripombe. Zabavni prizori, rajanje in petje, vse to je dopolnjevalo veselo razpoloženje. Ko je plamen ugašal, smo opravile večerno molitev in se nato umaknile v šotore.
Vsak dan nam je v taboru prinesel novih in lepih doživetij. Nismo se vedno držale doma. Delale smo tudi daljše izlete. Obiskale smo Ojstmik in opravile smo romanje na Sv. Višarje.
Lepo vreme in dobra volja sleherne izmed nas je pripomogla, da je naš tabor lepo uspel. Prehitro je vse minilo. Po dvanajstih dneh je bilo treba tabor podreti in se vrniti domov. Pridobile pa smo si dosti koristnih naukov in novih izkušenj.
Lastovke
Srebrna poroka v Gorici
V nedeljo 21. avgusta sta obhajala srebrno poroko g. Jožef Vižintin in njegova žena Justina. Slavljenec je med našimi ljudmi poznan kot dober urar. Doma je iz Gorice, njegova soproga pa iz Šempetra. Vzgojila sta troje otrok, med njimi letošnjo maturantko Franko Vižintin.
Obema iskrene čestitke in voščila za nadaljnje srečno življenje na skupni poti.
ZA SV. VIŠARJE
Sv. Višarje praznujejo letos svojo 600-letnico. Za to priliko so prenovili notranjost cerkve. V stranski kapeli so za spomin na 600-letnico postavili nov marmornat oltar sv. Ane. Oltar pa je brez prtov. Za to se vodstvo svetišča obrača s prošnjo na kako dobro ženo, zlasti, če nosi ime po sv. Ani, da bi darovala prt za oltar. Oltarna miza ima mero m 1,86x0,56. Oltar bo posvečen zadnjo nedeljo v septembru.
Informacije dobite lahko na naši upravi. Darovalki ali darovalkam, če bodo skupno prispevale, že v naprej Marija bogato povrni.
V Doberdobu bodo gradili otroški vrtec
V kratkem bodo v Doberdobu nasproti orožniške vojašnice začeli z gradnjo novega otroškega vrtca. Gradilo ga bo podjetje iz Cervinjana. Občina je v ta namen najela posojilo 10 in pol milijona lir pri »Cassa depositi e prestiti« v Rimu z dolgoročnim odplačevanjem.
Boj proti otroški paralizi
V goiiški občini je napredek cepljenja proti otroški paralizi zadovoljiv. V lanskem letu je bilo cepljenih 2168 otrok, kar predstavlja 74 odstotkov otrok do treh let starosti in 66 odstotkov od 3 do 6 let. V tem pogledu je Gorica med najbolj naprednimi občinami v državi.
Pod lipo v Melbournu
Hvalevredno delovanje avstralskih Slovencev
Iz Sidneya je dospela nova številka Misli, slovenskega mesečnika v Avstraliji, ki je v svojem IX. letniku in se naglo bliža k desetletnemu jubileju. Zasluga za redno izhajanje in izpopolnjevanje gre u-redniku p. Bernardu Ambrožiču. Odveč bi bilo omeniti, koliko truda zahteva urejevanje in kaj pomeni za Slovence, razkropljene po širni avstralski deželi. Iz vseh prispevkov diha ljubezen do domače zemlje in volja za ohranitev svojega jezika in kulture. V vseh teh letih je revija s skrbjo spremljala življenje slovenskih manjšin. Tako je v tej številki eden najlepših člankov: »Dve boleči klofuti koroškim Slovencem. — Podplat je koža čez in čez postala,« piše urednik, »bi lahko peli s Prešernom koroški Slovenci pod u-darci avstrijskih Nemcev.« Na take udarce so pa že vajeni in so jim samo v bodrilo za naslednje narodno in kulturno delo. Klofuti pa, ki so ju dobili s strani celovške škofije z odlokom o poučevanju katekizma v nemščini, in s strani jugoslovanske vlade, ki izjavlja, da je urejevanje sporov med Slovenci in Nemci na Koroškem zgolj notranja avstrijska zadeva, je teže preboleti. — »Vendar klofut ne vračajo,« zaključuje, »pod njimi jim raste nova moč, vzdržali se bodo s črpanjem iz tega lastnega vira: iz vere vase in božjo Pravičnost. Bodimo z njimi, podpirajmo jih!« — Mesečnik vsebuje še druge zanimive članke o Avstraliji, dve povesti v nadaljevanjih, članek pokojnega škofa Rožmana o cerkvenih zborih in recenzijo Ameževe knjige Slovenija in Eu-ropean Affairs.
Najzanimivejše strani revije pa so stalne rubrike, kjer se seznanimo z življenjem slovenskih izseljencev pod Južnim Kri-
Sončna peč pri Portorožu
Med Portorožem in Piranom je začela te dni delovati prva sončna peč v Jugoslaviji. Že takoj prvi dan je dosegla 3000 stopinj gorkote. Podobne peči imajo sedaj samo v Franciji, Rusiji in Kaliforniji' Sončno energijo lovijo s posebnimi zrcali, ki nato odbijajo sončne žarke v parabo-lično zrcalo. Sončno peč pri Portorožu je uredil metalurški inštitut ljubljanske univerze, ki namerava v bližini te postaviti še druge take peči, ker je piranska okolica najbolj primerna za lovljenje sončnik žarkov.
 ZA DOBRO VOLJO — -
ODKRITOSRČEN MOŽ
Jakob Suša je imel veliko družino, W otrok. Imel jih je rad, a še rajši je imel sladko vince. Kadar se ga je nekolik0 nalezel, je bil sila odkritosrčen. Nekoč je ob taki priliki modroval: »Da, da, pridna je moja žena, ki ima toliko otrok in s5 vsi siti. Ce bi jih imel jaz, bi se bili i0 tovo že vsi posušili, saj sem Jakob Suša.*
OBVESTILA
žem. »Telefon: 86-7787 — p. Bazilij tipka« je naslov najbolj branim stranem v Mislih. Štirje slovenski duhovniki skrbe za dušnopastirstvo v deželi, ki je skoro tako velika kot ZDA. Njihovi avtomobili prepotujejo letno tisoče kilometrov, da obiščejo čim več Slovencev, razkropljenih po avstralskem bushu. Lahko si mislimo, kaj pomeni za te družine patrov obisk. P. Bazilij je slovenski duhovnik v Melbournu in skrbi za Slovence v državi Victoria. Toda njegovo delo se seveda ne omejuje na dušnopastirstvo. Pater skrbi za nove priseljence, jim pomaga do dela in stanovanja in skrbi za tiste, ki jih je zadela nesreča. Zato so tu vestno zabeleženi krsti, poroke, nesreče, smrti, uspehi in napredovanja v slovenski skupnosti v Victo-riji.
V dopisih »Križem avstralske Slovenije« se oglašajo bralci in pišejo o svojem življenju, o uspehih in težavah, ki jih srečujejo v novi deželi. Tako je v teh Mislih lep dopis izseljenca, ki se je prvič udeležil slovenske službe božje v Melbournu. Kakšna radost ga je navdala, ko je lahko deset tisoč milj od doma poslušal pred polno cerkvijo slovensko pesem. Zdelo se mu je, da je pod lipo pred domačo farno cerkvijo.
Slovenski klub v Melbournu je zelo aktiven. Redno prireja zabave in izlete, ki so zelo obiskani. Ves trud pa je bil v zadnjih letih usmerjen v to, da bi dobili Slovenci v Melbournu svoj dom. Zadnja številka Vestnika, notranjega glasila SKM, prinaša razveseljivo vost, da se je prvi del akcije za Slovenski dom zaključil. Julija so Slovenci v Melbournu dobili svoj dom, ki bo novo žarišče slovenske kulture in prosvete v Avstraliji. F. T.
ROMARJI ZA LORETO-ASSISI naj se
oglasijo v nedeljo 11. septembra v Marija-nišču na Opčinah (ul. Nazionale 89) & sicer popoldne pred in po procesiji. Vpiso vanje se zaključi to nedeljo. Potovali b0, mo z avtopulmanom; spored dobi vsa& na dom.
VPISOVANJE v Vzgojni zavod Marij3' nišče na Opčinah se zaključi 15. septenf bra. Vsi že vpisani naj do tega roka pošlj6, jo potrebne dokumente za vpis v šolo. i
VPISOVANJE NA LJUDSKI ŠOLI. &
daktični ravnatelj za osnovne šole s slo-venskim učnim jezikom na Goriškem & vešča učiteljstvo, da se z dnem 15. t. & prične vpisovanje v osnovno šolo in sS zaključi z dnem 30. t. m.
Izpiti II. roka za peti razred bodo * dneh 21. in 22. t. m. Izpiti II. roka 23 drugi razred bodo v dneh 23. in 24. t. & Istočasno se bodo vršili tudi sprejeto111 izpiti privatistov.
Izpitne komisije ostanejo iste kot v Pf vem roku.
šolsko leto se prične dne 1. oktoW s sv. mašo in dne 3. oktobra s pouki
INDUSTRIJSKA ŠOLA V NABRE; Ravnateljstvo državnega dvoletnega in^ sirijskega strokovnega tečaja s slovensk'10 učnim jezikom v Nabrežini in z oddel)f nimi razredi v Sv. Križu sporoča, da ^ vrši vpisovanje za vse tri razrede za sko leto 1960/61 vsak torek, četrtek in ^ boto od 10. do 12. ure do vključno 25. tembra 1.1. na ravnateljstvu tečaja v N* brežini, trg sv. Roka.
NA OPČINE bo prihodnjo nedeljo ena koriera s Travnika ob 2h popoldne, Vpisati se je treba pri fotografu g. Kl^ dienstu.
APOSTOLSTVO MOLITVE vabi na manje k M. B. v Motta di Livenza, ki s bo vršilo v nedeljo 25. sept. — Kdor želi udeležiti, naj se vpiše pri fotogr3* g. Kleindienstu na Travniku.
SLIKE IZ ROMANJA v Altotting in nakovo dobite na ogled v upravi Kali škega glasa v Gorici. Istotam se spre-majo tudi naročila za slike.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: N. N. z
čin 20.000; Pina Tavčar 1.000; Škerla’ 2.000; N. N. iz Barkovelj 1.000; v poi tev pok. mame g. Dušana Jakomina ka Sancin iz Skednja 1.000 in Albina Jj čer iz Skednja 1.000 lir. — Bog plačat
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP1^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu. y
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Mo Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Danila Križmančič
ifl
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so * na nedopovedljivi način izkazali sočutja. Hvala zlasti mladini. Bazovica, 3. 9. 1960.
Družina KRIžMANCIč, Bazovica
,li'
as*
V nedeljo 11. sept. vsi na Marijino slavje na Opčin*