EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE OLDEST • SLOVENE DAILY IN OHIO
All Kinds
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OKIO
Vol. xxxi. _ leto xxxi.
Domače vesti
Zaroka
Mr. in Mrs. Paul H. Brock iz 12127 Erwin Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Jeannette z Mr. Eric V. Zbač-nik, sinom Mr. in Mrs. Val. Zbačnik na 1011 E. 64 St. Poroka se bo vršila 17. julija, svatba bo zvečer v Jug. del. nar. domu na 12912 McGowan Ave. v West Parku. Bilo srečno!
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA); JUNE 16, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 117
Najvišje sodišče odobrilo postopek ne-ameriškega odseka
Vsi apeli za pretres njegovih odločitev bili brez komentarja zavrnjeni
v bolnišnici
Dobro poznani Mr. Fred Martin iz 21870 Tracy Ave. se je podal v soboto v Glenville bolnišnico, kjer se bo moral podvreči operaciji. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi ^mu pa želi-da bi čim preje popolnoma okreval!
Jadranov izlet
Pevski zbor "Jadran" ima članski izlet v nedeljo popoldne Aa Česnikovi farmi na Route 44 v Painesville, O. Poleg članov so vabljeni tudi prijatelji zbora, da se zabavi pridružijo v prosti naravi. Vsak naj s seboj prinese jedila.
Lincoln Electric Co. bo gradila novo tovarno
Včeraj se je zvedelo, da bo Lincoln Electric Co., katere predsednik je James J. Lincoln, Vzhodno od tovarne Cleveland Graphite Bronze Co. med Št. Clair in progami Nickel Plate Železnice zgradila veliko aovg tovarno, ki bo stala 10 milijonov dolarjev. Nova tovarna bo zavzemala 25 akrov zemlje in zvišala produkcijo štirikrat nad Sedanjo.
Omenjena družba se je odločila za gradnjo nove tovarne, potem ko je mestna vlada zagotovila, da bo na izbranem stav-bišču izvršila kanalizacijo, ki bo stala $300,000. Kontrakt za gradnjo nove tovarne je dobila Austin Co., ki bo z delom začela prihodnjega marca. Pričakuje se, da bo tovarna dovršena v oktobru istega leta.
Sedanja tovarna Lincoln Electric Co. se nahaja na Coit Rd. pružba se bo umaknila iz nje, ker bo dostop vanjo delno blokiran, kadar bo izgotovljen novi bulevard, ki gre mimo.
WASHINGTON, 15. junija—Najvišje sodišče je brez formalne odločitve odobrilo postopanje kongresnega odseka za ne-ameriške aktivnosti ter odstranilo vse dvome glede ustavnosti njegovega poslovanja.
To je storilo s tem, da je od-
klonilo sprejeti v pretres apel v dveh značilnih slučajih, ki sta mu bila predložena.
Včeraj je sodišče brez komentarja zavrnilo apel 11 članov Antifašističnega begunskega odbora, ki so bili spoznani krivim preži ran ja odsekove oblasti, ker so se uprli njegovi zahtevi za izročitev poslovnih knjig.
V marcu pa je sodišče na sli-čen način zavrnilo apel komunista Leona Josephsona, ki se je uprl pozivu za pričanje pred senatnim odsekom.
Najvišje sodišče oČividno želi pustiti nedotaknjenih celo vrsto odločitev, ki so bile podane pred dvajsetimi leti v zvezi s Teapot Dome oljnim škandalom. Takrat je odločilo, da imajo razni kongresni odbori pri svojem delu skoro neomejeno preiskovalno oblast.
ANGLIJA IMA ŠE VEDNO ČETE V PALESTINI
JERUZALEM, 15. junija— Angleški uradniki vršijo zadnje priprave, da s treh palestinskih pristanišč umaknejo vse čete, ki so še ostale v Palestini.
Nekateri angleški uradniki se bojijo, da bodo Zidje
PRISTANIŠČNI DELAVCI NOČEJO TOVORITI "RADNI.KA" RADI SLIK
NEW YORK, 15. junija—Pri-staniščni delavci, ki so tovorili jugoslovansko ladjo "Radnik," so danes zapustili delo, ko so na ladji opazili slike Stalina in Tita.
Do incidenta je prišlo, ko je 63 delavcev, ki pripadajo International Longshoremen's zvezi AFL že začelo tovoriti v brook-linskem pristanišču jugoslovansko ladjo.
Uradniki pristanišča so izjavili, da je tovor namenjen za Jugoslavijo vseboval troke, avte in jeepš. Večino tovora pa so delavci pustili v luki in odšli.
(Z ladjo "Radnik" potujejo v staro domovino tudi naši rojaki iz Clevelanda: Ludvik Medve-šek. Just Cermelj, Franc Švigel, Jožef Mami Janez Germek, Frank Žot in Ivaa Doljanin).
AMERIŠKA LETALA UBILA 14 KOREJCANOV
TOKIO, 16. junija — Ameri-napadli' ška zračna komanda za Daljni
angleške čete, ko bo njihovo število v Haifi znižano.
Denver, Colo. — Radi pljučnice je umrl John Softich, star 72 let, član SNPJ. Po poklicu je bil premogar in delal v premogovnikih v južnem Colora-du. žena mu je umrla pred 11 meseci. Tukaj zapušča pet hčera, sina, 14 vnukov in tri pra-vnuke, v starem kraju pa sestro.
vzhod je danes priznala, da so ameriška letala, ki so se vežbala pri obali Koreje, verjetno z bombami poškodovala neko korejsko ribiško ladjo. Uradna izjava pravi, da je incident, v katerem je baje bilo ubitih 14 Ko-rejčanov, "zelo nesrečen."
V "Enakopravnosti" dobiti vedno sveže dnevne novice o do-qodlcih po svetu in doma!
Tožba vložena proti štirim policajem
Tožba za $50,000. odškodnine proti štirim policajem je vložil Včeraj na okrajnem sodišču 41-letni Joseph Moriarty, lastnik stanovalec hiše, iz katere je januarja odšla v smrt 8-let-Sheila Ann Tulley.
V tožbi je rečeno, da so Mo-riartyja po krivem aretirali in Sa "trpinčili preko človeške Vzdržnosti."
Moriarty stanuje na 1333 E. 124 St., kjer so takrat stanovali starši umorjene deklice. V preiskovalnem zaporu je bil od januarja ob treh zjutraj pa ^0 opoldne 10. januarja. Dva pozneje je bil v Baltimore Aretiran 22-letni Harold Beach, ki je ob času umora deklice stanoval na 1508 Lakeview Rd., ter izpovedal zločin. Bil je spoznan krivim in obsojen na smrt, toda slučaj se sedaj nahaja pred prizivnim sodiščem.
Moriarty toži za odškodnino Policijskega poročnika Davida E. Kerra, šefa oddelka za uwor-®tva in detektive Arthur Wil-'^rda, Vincent Morrova in Louis •Jalovca.
Dva veščaka za "družinska vprašanja" v sporu zaradi ljubezenskih čutov žene
^ Naročajte, širite ^nakopraimostf"
in čitojtc
Včeraj je Paul I. Brigman, star 33 let, vložil na Common Pleas sodniji tožbo proti Clay-tonu Nordstromu, staremu 32 let, ker da mu je "ukradel" ljubezen njegove 23-letne žene.
Razžaloščeni mož je predsednik Cleaners kluba, nekakšne šole za novoporočence pri Els-mere-Lee metodistični, cerkvi. Postavni Nordstrom pa je učitelj iste šole. '
Kot je pojasnil odvetnik Paulo I. Bringmana, se je cela zadeva razvila na sledeči način:
Mrs. Ellen Bringman je priznala možu, da se je zaljubila v Nordstroma prvič, ko ga je videla. Potem pa sta se oba začela sestajati "za cerkvenimi, zidi."
Najhujši pa je prišlo, ko je bil Nordstrom povabljen, naj zaljubljeno Mrs. Bringman poučuje o takozvanih "družinskih problemih." Nordstrom, kot rečeno, je bil veščak za takšna vpraš&nja. Predstavljal se je kot "proučevalec psihologije za ugotavljanje družinskih nemirov in je seveda v zvezi s tem tudi poučeval metodo, da se "spravi v ravnovesje zavozlane misli zmedenih žensk."
Oborožen s tem izrednim zna-
Senat odobril šest milijard za svetovno pomoč
Se je uprl poizkusu poslanske zbornice, ki je iz predloge črtala milijardo dolarjev
WASHINGTON, 16. junija. — Senat je danes s 60 glasovi proti 9 odobril vsoto $6,125,-710,228 za svetovno ekonomsko pomoč v okviru takozvanega Marshallovega plana in s tem dal ukor poslanski zbornici, ki je poprej glasovala za črtanje nad milijarde dolarjev iz predloge in obenem določila, da naj bi reducirana vsota trajala 15 mesecev.
Senat je k predlogi dodal eno milijardo in določil, da se zvišana vsota porabi v dobi enega leta.
Za zvišanje postavke se je zavzel senatni predsednik Van-denberg, ki je izjavil, da se mora poslanski zbornici dati jasno razumeti, da je senat brezpogojno nasproten "njegovi mesarski tehniki", s katero se je vsota reducirala.
Debato je otvo»il senator Bridges, ki je kot predsednik finančnega odseka apeliral, da Zedinjene države dokažejo svojo vero, "da morajo svobodni narodi sveta stati skupaj ali pa propasti skupaj."
Vsota, za katero je glasoval senat, se ima f)orabiti za pomoč v Evropi in na Kitajskem, kakor tudi v zasedenih ozemljih. Služiti ima tudi za "ustav-Ijenje komunizma v Grčiji in Turčiji."
Zakonski načrt za svetovno ekonomsko pomoč gre sedaj pred konferenčni odsek obeh zbornic kongresa, na kateri se ima izenačiti razlike med predlogo, kakor je bila sprejeta v poslanski oziroma senatni zbornici.
Podržavljenje na Češkem napreduje
v privatnih rokah se nahaja samo 5 odstotkov industrijskih podjetij
Madžarski kardinal naščuval katoličane proti vladni akciji
njem se je Nordstrom ponudil, da bo "spravil v ravnovesje zavozlane misli" Mrs. Bringman in uporabil svojo učenost, da ji prikaže razliko "med pravim in zgrešenim obnašanjem."
V tožbi je dalje rečeno, da je Nordstram zahteval od Bringmana, da ga mora pustiti samega z ženo, češ da mu bo vzelo precej časa, "predno bo preis-kal, kaj se dogaja v mislih mlade žene in predno bo ugotovil, kaj je narobe."
Bringman je verjel, da je to navaden postopek psihologov in tako je zvečer začel obiskovati kino gledališče, njegovi ženi pa je medtem postavni Nordstrom začel "spravljati v ravnovesje zavozlane misli."
Neko noč pa se je Bringman vrnil iz kina bolj zgodaj. V tožbi je povedal, da je v hiši vladala. tema, da so na oknih bile spuščene zavese, vsa vrata pa bila skrbno zaklenjena. Izgleda, da se je prav vsled teh malenkostnih detajlov nekaj posvetilo v mislih nesrečnega Bringmana, tako da se je odločil, da celo zadevo predloži sodniji. Za "ukradeno ljubezen"'zahteva $25,000
PRAGA, 15. junija—Komunistična stranka je včeraj naznanila, da je podržavljenje v Češkoslovaški že toliko napredovalo, da se sedaj nahaja v privatnih rokah le 5 odstotkov industrije. S tem je za 3 odstotke prekoračen cilj ukaza o nacionalizaciji, ki je bil objavljen po dogodkih v februarju.
Pred poskusom puča s strani desničarskih elementov se je še 20 do 25 odstotkov industrije nahajalo v privatnih rokah. Sedaj pa ni nobene bolj važne industrije, ki je ne bi prevzela država.
Bojazen, da bodo Zedinjene države bojkotirale novo Češkoslovaško, v kateri vodilno vlogo igrajo komunisti, se je izkazala brez osnove. Celo češkoslovaška trgovina z Zedinjenimi državami je bila zvišana. V prvih petih mesecih tekočega leta je češkoslovaški izvoz v Zedinjena države znašal $10,000,000, kar je nekaj več kot lansko leto, ko so še mnoge industrije bile v privatnih rokah. Toda uvoz Češkoslovaške iz Zedinjenih držav je padel z okrog $5,000,000 v enem mesecu lanskega leta na okrog $2,700,000 v enem mesecu tekočega leta.
Moskovski radio na pada Leona Bluma
BUDIMPEŠTA, 14. junija — Madžarska policija je naznani-a, da je včeraj bilo aretiranih 100 oseb, ki so se udeležile demonstracij proti vladni odločitvi, da se vse šole podržavi. Med demonstranti se je nahajalo tudi veliko število žensk.
"Z izjemo 14 znanih fašistov so vsi bili izpuščeni," pravi naznanilo policije.
Demonstracije so se začele, ko so katoličani prišli iz cerkve, v kateri po navadi pridiguje madžarski kardinal Mindszenty. Ker ga pa včeraj ni bilo v cerkvi, so se začele širiti govorice, da je zbežal v Rim.
Policija, ki je motrila demonstracije, je izjavila, da je aretirala 100 oseb, ko so ženske začele izzivati.
Včeraj je kardinal Mindszenty ukazal, naj se vršijo posebne maše širom cele Madžarske in da naj zvonovi zvonijo v znak protesta proti odločitvi madžarskega parlamenta, da se podr-žavijo šole. Navodila je kardinal dal v posebnem pastirskem pismu, s katerim je kljuboval vladi.
LONDON, 13. junija — Moskovski radio je danes naznanil, da je bivši francoski premier Leon Blum leta 1936 predlagal Nemčiji, da Francija in Nemči-ia začrtata skupno politiko, na podlagi katere bi se fašističnemu diktatorju Francu pustilo, da vlada v Španiji.	\
Radio oddaja iz Moskve je v zvezi s serijo poročil o dogodkih, ki so vodili v drugo svetovno vojno. Pri obtožbah proti Blumu je moskovski radio citiral pismo, ki ga je pisal nemški ambasador v Parizu nemškemu zunanjemu ministrstvu.
Pismo nemškega ambasadorja pravi, da je Francija bila pripravljena razveljaviti svojo pogodbo z Rusijo, ako bi prišlo do sporazuma z Nemčijo. Moskovski radio dalje pravi, da sta to akcijo podprli Anglija in Zedinjene države.
Kot pravi moskovski radio, je "Mr. Blum svetoval, da se pričnejo pogovori za sporazum med Nemčijo in Francijo. Ambasador je iskreno javil, da bi takšni pogovori sloneli na skupni akciji Francije in Nemčije glede vprašanja Španije."
"To se pravi, da bi se Francu dalo proste roke in izdalo špansko republiko."
Sovjetska zveza pristala na pogovore glede Donave
Poleg velikih sil bi pri pogajanjih sodelovale tudi podonavske države
WASHINGTON, 15. junija—Sovjetska zveza je danes pristala na pogovore, da se najde rešitev za eno najbolj važnih vprašanj med vzhodno in zapadno Evropo—da se ponovno odpre Donavo za svobodno mednarodno trgovino.
Z očitno pripravljenostjo na'	'
nove kompromise je sovjetska | Pq}jij| (^eŠka vlada sprejela ameriški predlog, . .	^
da se za 30. julija skliče v Bed- UStVarjata UaCrt Za
gradu konferenco desetih držav,	SOdcIOVaniC
na kateri bi se poskusalo od-	«'
straniti ovire, ki stojijo na poti svobodni plovbi po Donavi. Ta velika reka je glavna trgovinska žila med vzhodno in zapadno Evropo in bi z upostavitvijo j,
'' VARŠAVA, 13. junija. — Poljska in Češkoslovaška bosta koordinirali svojo zunanjo trgovino, si bosta razdelili ne-svobodne plovbe prispevala oL j ^^^tere industrijske izdelke in
novi trgovine in s tem obnovil^	izogibali "nezdravemu
! tekmovanju" na zunanjih trgih.
I Poljski zastopnik ministra za Sovjetska zveza je tudi neko- j industrijo in trgovino Eugen liko popustila pri svoji opoziciji Szyr je naznanil, da nedavni
proti sodelovanju Avstrije na konferenci. Pristala je, da lahko tudi Avstrija pošlje na konferenco delegacijo, ki pa ne bi imela pravice glasovanja.
Pri pogajanjih bodo države vzhodne Evrope imele večino
sporazum, ki je bil sklenjen v Pragi predvideva, da obe deželi skupaj zgradita 20 podjetij in sicer na podoben način kot je njih skupna električna centrala v Dworu.
Da se izogneta tekmovanju, se bosta obe državi specializira-Nekateri ameriški uradniki j li pri produkciji različnih vrst smatrajo, da je pristanek So-1 motornih biciklov, orodja, zin-vjetske zveze na ameriške pred- i ka, obutve, avtomobilskih obro-loge nadaljna poteza pri njeni i čev itd., itd. ,
"mirovni ofenzivi." Pristavljajo j Szyr je pristavil, da se je na pa, da bi bilo v interesu Sovjet- j praški konferenci sklenilo, da ske zveze in države vzhodne Ev-, bodo češke livarne v Kladnu rope, da se odpre Donavo za svo-' uporabljale poljski premog, bodno plovbo. Končno pa pravi-1 poljske tovarne na Slezkem pa
jo, da bi na konferenci države vzhodne Evrope imele večino glasov in sicer 7 proti 3 glasovom.
Velike sile so se že sporazumele, da bodo na konferenco povabljene Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Ukrajina in Jugoslavija.
Odgovor Sovjetske zveze, ki je bil datiran z dne 12. junija, je objavil državni oddelek. Pogajanja so se sicer vršila že od februarja meseca, toda ameriška vlada je poslala tozadevno noto s svojimi predlogi sovjetski vladi 25. maja.
Odkar je Evropa bila razdeljena v posamezne okupacijske sfere, se je razdelilo pri Linzu v Avstriji tudi Donavo. Plovba se je vršila le na spodnjem teku
TURČIJA ZOPET DOBILA 14 AMERIŠKIH LADIJ
LONDON, 14. junija—Radijska oddaja iz Ankare pravi, da je Turčija dobila od Zedinjenih držav 11 manjših ladij in sicer na osnovi pomožnega programa za Turčijo.
SENATNI ODBOR ODOBRIL POSOJILO Z. N.
WASHINGTON, 15. junija— Senatni odbor za zunanje odnose je danes odobril posojilo v znesku $65,000,000 organizaciji Združenih narodov. Posojilo bo uporabljeno za gradnjo stalnega sedeža organizacije v New Yorku.
TRI LETEČE TRDNJAVE POGREŠANE NA MORJU
LISBON, 15. junija—Iz lis-bonskega zrakoplovišča se javlja, da so od včeraj zjutraj, ko so odletele z Azorskih otokov, nejavljene tri ameriške leteče trdnja\*e.
češki.
GRČIJA PRIPRAVLJENA NA POGOVORE Z BOLGARIJO
LAKE SUCCESS, N. Y., 14. junija—Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je danes obvestil bolgarske uradnike, da je grška monarhistična vlada pripravljena obnoviti diploma-tične odnose z Bolgarijo.
Nov grob
ANTON GERZA
V West Allis, Wis., je umrl Anton Gerza, star 62 let. Doma je bil iz vasi Gore pri So-dražici. V Clevelandu zapušča nečakinjo Frances Požar na
1083 E. 66 St., daljne sorodni-in to večinoma na lokalni pod-Ike pa v stari domovini. Pogreb agi.	se bo vršil v soboto dopoldne.
Whitney in Truman sta baje sklenila tajen sporazum v sporu železničarjev
WASHINGTON, 15. junija— Predsednik unije železhičarskih čuvajev AFL A. J. Glover je danes vrgel krivico za neuspeh pri ureditvi železničarskega spora na predsednika Trumana.
Glover jo pred kongresnim odborom izjavil, da je predsednikov pomočnik John R. Steel na sestanku, ki se je vršil 7. maja v Beli hiši, povedal unij-skim voditeljem, da "Mr. Truman vztraja, da morajo sprejeti priporočila nujnostnega odbora."
Da bi preprečil stavko stro-jevodjev, kurjačev in železni-čarskih čuvajev, je Truman zajel železnice 10. maja in dosegel sodnijsko prepoved proti stavki.
Glover je izjavil, da je predsednik Bratstva železničarskih delavcev A. F. Whitney sklenil
sporazum v novembru in kratko zatem, da so bila v tisku objavljena poročila, da se je sestal s predsednikom Trumanom v Beli hiši.
"Seveda, jaz ne morem vedeti za cilje tega sestanka, toda sestanek je povzročil precejšnja ugibanja," je povedal Glover, ki je nato citiral članek iz Business Week-a z dne 15. maja, ki pravi, da se v ozadju zajetja železnic nahaja zavozlana predsedniška politika z unijsko. Baje je Whitney umaknil svojo grožnjo, da bo deloval za poraz Trumana in ga celo navdušeno podprl samo zaradi sporazuma s predsednikom, da ne bo nobena druga unija dosegla boljše poravnave kot jo je sklenilo Whitneyevo Bratstvo železničarskih delavcev.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
16. junija 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Exqept Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Mattnr April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAKO JE Z OTROŠKO KLINIKO!
(Na letni seji gl. odbora Sansa je podal lajnik Mirko Kuhel naslednje poročilo glede opreme za otroško kliniko v Ljubljani, ki jo bo Sans pomagal opremiti.)
Popolnoma logično je, da bi na zgoranje vprašanje rad imel pojasnilo vsakdo, ki se je zanimal in prispeval v zadevni sklad. Toda zdi se, da prihajajo vprašanja bolj od strani onih, ki so zelo malo ali celo nič prispevali v ta sklad, in manj od onih, ki so globoko posegli v svoj žep. Tem je namenjeno to poročilo. Glede sklada samega ni bilo povpraševanja, saj je račun objavljen v, naših listih vsaka dva meseca in objavljena so bila tudi imena prispe-vateljev.
Ko se je Sansov izvrševalni*	"
NE NASEDAJTE STAROKRAJSKIM POLITIKOM!
. Nekakšno tajništvo "Ujedinjenih Hrvata Amerike," ki ima svoj sedež v Chicagu, nam je poslalo prijazno pismo, s katerim nas vabi na sodelovanje pri pripravah za tretjo svetovno vojno.
Pismo seveda ne pove naravnost, za katerim ..grmom tiči zajec. Toda iz vsebine je razvidno, da ne gre zgolj za neko pomožno akcijo za begunce, ampak tudi za bolj dale-kosežne cilje, za "osvoboditev naše stare domovine," ki da bo prišla po novi vojni. Tako pravi to pismo: "Ako nas vsi znaki ne varajo, bo kmalu prišlo do končnega obračuna med brezbožnim in nasilnim komunizmom in ljudsko svobodo povsod na svetu." Da ta "končni obračun" ne pomeni nič drugega kot pa migljaj na novo vojno, v to ni potrebno dvomiti.
Na pismu je pritisnjen pečat "Naša Nada," kar pomeni, da je tudi ta časopis v zvezi s kampanjo, da se pod krinko j3omoči beguncem širi propagando za novo vojno. Da bi si pa pridobilo za svojo akcijo naivne ljudi, obljublja tajništvo "krasno diplomo" in da bo ime vsakega prispeva-telja vpisano "v knjigo kluba, ki bo po osvoboditvi poslana v Zagreb."
Jasno je, da tudi med Slovenci delujejo razni klerikalni vojni propagandisti za "osvoboditev" Slovenije. Ta kampanja je postala posebno živa, ko so v našo deželo prišli razni "voditelji" ^eguncev. Kot omenjeno tajništvo "ujedinjenih Hrvata," (ki pa nikakor niso "ujedinjeni") je tudi nas A. D. že večkrat opozorila, da bo prišlo do "končnega obračuna." Pri tej propagandi starokrajskih bankrotiranih politikov ni nobene razlike; naj bodo to Hrvati, Srbi, Slovenci, Cehi, Madžari, Poljaki, Bolgari, itd., vsi v okviru raznih narodnostnih skupin terorizirajo, fitrahujejo, svarijo . . . Vsi hočejo, da bi tukajšnje Američane raznih narodnosti vpregli v ta njihov boj, da bi sejali med njimi sovraštvo in razdor in zavoljo svojih osebnih interesov poskušajo zavajati naše ljudi, čes da je njihova akcija v popolnem soglasju z interesi naše dežele. Ljudje, ki so v starem kraju pomagali zatirati svobodo in demokracija, ki so sodelovali z diktatorskimi režimi predvojne Jugoslavije, se danes sklicujejo na "svobpdo in demokracijo!"
Med nami ameriškimi Slovenci se seveda ne morejo pohvaliti z nobenimi velikimi uspehi. Zavedajo se zelo dobro, da so ameriški Slovenci prav v teku vojne zgradili svojo enotnost in da so odločni to enotnost ne samo ohraniti, ampak jo tudi jačati. Zavedajo se zelo dobro, da je pač ameriškim Slovencem zelo dobro znano, za kakšno vrsto "demokracije" gre za te gospode, ki demokracijo in svobodo nikoli niso spoštovali in jo tudi ne bodo. Toda poskušajo uporabiti staro taktiko. Strahovati hočejo in razklati naše vrste. Predstavljajo se za največje prijatelje Amerike, v resnici pa so glasovali za pakt s Hitlerjem in kolaborirali z nacističnim okupatorjem. Domobrance, ki so prisegli zvestobo Hitlerju, nam poskušajo predstaviti za resnične borce proti "komunizmu," tiste, ki so se borili proti našemu skupnemu sovražniku, pa predstavljajo za "sovražnike Amerike!"
Že ko so iz Italije in Avstrije prišli prvi "narodni voditelji," ki so v predvojni Jugoslaviji girali veliko vlogo pri zatiranju svobode ljudstva, smo na tem mestu svarili, da so v nevarnosti naše organizacije, naši časopisi, naše kulturne in podporne organizacije. To svarilo velja seveda tudi sedaj. Celo bolj kot pa kdaj koli poprej.
Zavedati se moramo, da imamo opravka z izkušenimi političnimi žonglerji, ki delujejo zakulisno in se poslužujejo vseh sredstev, da bi dosegli svoj cilj. Število teh starokrajskih politikov je čedalje večje. Poleg tega pa si na vse kriplje prizadevajo, da bi v našo deželo spravili okrog 10,000 beguncev, ki bi njihovo fronto vsaj nekoliko utrdili, ko že ne morejo v svoje mreže uloviti zadostnega števila naših ameriških Slovencev.
Starokrajski politiki, ki so nekoč računali na velike vloge, seveda niso zadovoljni samo s peščico pristašev. Dr. Krek, ki si zaman prizadeva, da bi z napadi na napredne ameriške Slovence povzročil razkol, ni seveda zadovoljen, ko na svojih shodih vidi le kakih 250 oseb, kot je to bilo na toliko oglašanemu shodu v Clevelandu, ali pa kakih 35 oseb kot jih je imel na shodu v Girardu, O. Zato
odbor na svoji seji 27. septembra 1947 izrekel, da sprejme predlog ministrstva za ljudsko zdravje Ljudske republike Slovenije in z nabranim denarjem nakupi razne potrebščine in 2: eksportom. opremo za novo otroško kliniko v Ljubljani, je izbral poseben odbor, da dobi točnejše informacije iz stare domovine ter potreben opis zaželjenih strojev,
aparatov in druge opreme ter da stvari nakupi.
li. Kontakti so bili napravljeni v vseh slučajih bodisi s družbami, ki opremo proizvajajo in jih same prodajajo, ali pa z njihovimi podružnicami, ki se bavijo
Do 29. maja so bila položena in skoro polovico plačana naslednja naročila:
Za nabavo teh informacij in 1 potrebnega seznama je vzelo precej časa. In to je razumljivo.
V stari domovini gradijo po načrtu, v katerem je vključena,
tudi nova velika otroška klinika. In izredne pozornosti našemu projektu niso mogli posvečati, kajti naša pomoč pri gradnji klinike je v primeru z ogromnim petletnim načrtom za gospodarsko in industrijsko izgradnjo Slovenije le majčken delček,
zaradi katerega vlada tam ne more spreminjati svojih daleko-sežnih planov le nam na ljubo.
V decembru je odbor dobil zadnji opis zahtevanih potrebščin, ne pa takih informacij, da bi šli lahko z naročili takoj naprej. Pa tudi politično ozračje je bilo oblačno in plašljivo, da ni nihče imel veselja drveti naprej. Obenem pa je primanjkovalo v Ameriki zlasti sanitarne opreme in družbe niso sprejemale naročil za izvoz.
Meseca aprila je bil sestavljen seznam raznih tvrtk, pri katerih bi bilo mogoče naročila položiti.
Odbor pa je pri tem uvaževal zaključek izvrševalnega odbora,
da bomo vse potrebščine in opremo naročali in kupovali sami ter da se ne bomo posluževali kakih mešetarjev, agentov in nakupovalnih družb, katerim bi .morali plačevati kake provizije. Ta zaključek je s finančnega in moralnega stališča silno važen. Obenem pa je nakupovalnemu odboru še bolj otežil težko delo. V tem odbora so predsednik Sansa brat Vider, tajnik Kuhel, blagajnik Cainkar ter!Stane $1,455.
člana nadzornega odbora sestra I . Tretji stroj je za sušenje pe-Zakrajšek in brat Pollock, ki so' rila za ogrevanje na plin in mo-se tega načela dosledno oklepa- tor ski pogon. Stane $525. Četrti
Pri Westinghouse Electric Corporation smo naročili tri (3) rentgenske (X-ray) aparate najnovejšega modela za klinični diagnostiko s kapaciteto po 200, 100 in 15 miliamperov, skupaj z vsemi potrebščinami in nabori. Mali aparat je prenosnega tipa in se lahko uporablja kjer koli. Vsi so. opremljeni s transformatoi-ji za tok 220 voltov, 50 period, z rezervnimi kab-Iji in cevmi (tubes). Z njimi gre tudi večja količina kaset za filme, filmov raznih velikosti in potrebnega pribora. Aparati so tudi opremljeni za fluografijo ali direktno diagnostično pregledovanje pacijentov brez snemanja slik. S temi aparati gredo tudi posebne s svincem obložene rokavice, predpasniki ter potrebna oprema za pregledovanje in študijo posnetih filmov. To naročilo znaša skupno $13,-375.02, kar je več tisoč dolarjev ceneje kakor pa bi stale podobne aparature drugje. Na račun smo izplačali $7,000.
Pri American Laundry Machinery Company smo naročili vse moderne stroje, ki jih bo ta klinika potrebovala v svoji pralnici. Pralni stroj tipa Cascade ima kapaciteto 225 funtov suhega perila na uro in je izdelan iz monel kovine. Operira na mo-torski pogon in izmenični tok 220 voltov, 50 period ter je najmodernejšega izdelka. Stane $3,145. Drugi stroj od te družbe je poseben stroj (centrifuga) za izžemanje mokrega ^Jerila s kapaciteto 85 funtov suhega perila v nekaj minutah. Tudi ta stroj je opremljen z lastnim Rotorjem, ter odpade razno jermenje.
bodo zopet prišle na vrsto naše organizacije, naše ustanove, naša kulturna in podporna društva.
Starokrajski politiki brezvoma ne želijo kontrolirati samo male skupine svojih pristašev, ampak celokupno naše življenje v Ameriki, in to na vseh področjih. Pri nekaterih posameznikih so sicer uspeli, toda na neko masno podporo še vedno ne morejo računati.
Značilno je, da je sedež Narodnega odbora beguncev prav tu v Clevelandu. Se bolj značilno pa je, da smo to morali zvedeti 6d "Plain Dealerja," ne pa od A. D., ki vedno obstoj tega odbora, sestavo in cilje ljudi, ki se okrog njega zbirajo, previdno zamolčuje. Dr. Krek, ki se je baje nedavno sestal l: kraljem Petrom, tudi nič ne pojasni o svojih ciljih, ampak se ukvarja le z napadi na napredne ameriška Slovence. Izgleda, kot da še vedno iščejo zadostnega števila pristašev med ameriškimi Slovenci, ki naj bo podprli mračne cilje tega "Narodnega odbora."
Neumno bi bilo popolnoma prezirati peščico profesionalnih starokrajskih politiftov, ki delujejo med nami. Da pa se njihovo delo popolnoma onemogoči, je potrebno, da je vsak ameriški Slovenec posebno oprezen, da budno motri, kaj. se dogaja v posameznih organizacijah, v katere se želijo vtihotapiti. Predvsem pa je potrebno, da ne naseda njihovi propagandi, ki bo postala čedalje bolj strupena. Samo z enotnostjo in zavestjo, da delujemo za preprečenje nove vojne, in samo z odločno obrambo naših organizacij, podpornih ali pa kulturnih, bomo uspešno onemogočili te zakulisne starokrajske politike.
stroj za pralnico je električni li-kalnik z valjarji v dolžini osem čevljev in štiri palce. Lika torej celo rjuho obenem. Stane $2,100. Kapaciteta teh strojev je taka, da ob času, ko pralni stroj dokonča svoje drugo pranje, ože-mejo, posušijo in polikajo perilo prvega pranja. Pri tej družbi smo naročili tudi aparat za razkuževanje (desinfekcijo) posteljnine, žimnic, blazin in f)o-dobnega, kar ni mogoče razkužiti s pranjem. Velikost notranjščine je 48x54x96 palcev, torej za celo posteljo. Opremljen je tudi z vozičkom, katerega se naloženega potisne v notranji prostor. Sterilizacija je na parni pritisk, vsled česar je aparat izdelan iz solidnega jekla in tehta dve toni. Stane $7,300.
Skupna naročila pri tej družbi znašajo $14,525. Na račun smo izplačali polovico ali $7,262.50. V računu je vključena prevozni-na do skladišča v New Yorku ter embalaža za eksport.
Tretje naročilo v znesku $9,063.05 smo položili pri General Electric Medical Products Co. Vključuje avtoklav ali aparat za sterelizacijo operacijskih instrumentov, napravljen iz monel kovine in opremljen na električno ogrevanje in pogon. Cena $2,400. Nadalje aparat za desti-liranje fiziološke vode, kapaciteta po dva galona (4% litra je en galon) na uro, pogon na elektriko, napravo za vodo 60 litrov vsebine ter stojala. Ta družba je dobila naročilo tudi za dve (2) kirurški ognjišči z vdelanim kotličem za kuhanje zdravniških instrumentov v posodah ter štiri (4) električne steriliza-torje, vsak z dvojnim tankom po 10 galonov ter z napravo za hlajenje vode, pogon na elektriko. Vsi ti aparati so za operacijsko sobo. Na račun smo plačali $2,300.
Za kuhinjo v otroški kliniki smo jiaročili pri tvrdki Market Forge Company dva (2) štedilnika za kuhanje na paro (steam cooker). Kapaciteta vsakega je sedem do osem bušljev surove hrane. Poleg štedilnikov in vse potrebne opreme, vse izdelane iz njerjavčega jekla (stainless steel), smo kupili tudi potrebno posodo za kuhanje, luknjičasto za kuhanje na paro bolj trde hrane ter solidno za zelenjavo ter druge poljske pridelke. To naročilo znaša $3,070, naprej pa smo plačali $1,500.
Pri družbi Green Mfg. Co. smo naročili dvanajst (12) kotlov za kuhanje s paro, izdelani iz nerjevčega jekla, in sicer dva (2) z vsebino 150 litrov, dva (2) po 90 litrov, eden (1) po 120 litrov (zadnja dva v obliki kel-ha) in šest (6) kotlov z vsebino 30 litrov vsaki (vsi prekucljive-ga tipa) z vso potrebno opremo, pokrovi itd. To naročilo stane $3,495, plačali pa smo na račun $1,758.
Največje naročilo v znesku $21,678.30 smo položili pri Crane Company, ki izdeluje sanitarne naprave in je največja tvrdka te vrste na svetu. Računali smo, da bodo vsi predmeti, naročeni pri tej tvrdki, stali med 50 in 60 tisoč dolarjev, računajoč cene za hišne sanitarne predmete. Faktično pa nas bo vse skupaj stalo manj ko $22,-1000. Vzrok za nižjo ceno je, ka-I kor v vseh drugih slučajih, da j nam j« družba ponudila pred-I mete po eksportni ceni za večje naročilo, kar jp nižje od doma-; čih cen in izključuje profite raz-' nih podružnic in posredovalnic. I Naročili smo 18 modernih stranišč male velikosti za otro-|ke ($804.06), 10 posebnih večjih stranišč z opremo za izmiva-1 nje nočne posode ($708.70), 34 stranišč navadnega modela za bolnišnice $1,634.04). Vsa ta stranišča, 62 po številu, se iz-I pirajo na sifon (ter odpadejo nerodni rezervoarji za vodo, ce-,vi itd.), oprema je ponikljana in najmodernejša. Naročilo nadalje vključuje osem (8) bide-jev (sitz bath), to" je posebna
kopalna korita za sedeče kopeli ($1,264.44), 90 rednih umivalnikov z vso opremo in avtomatičnim zapiranjem $3,933.90), 20 ročnih umivalnikov ($959.-20), 10 zdravniških umivalnikov za odpiranje in zapii'anje vode s stopalom ($1,145.30), 10 zdravniških umivalnikov z kontrolo vode s kolenom ($788), 10 kopalnih kadi za levo steno ($934.50) ter 10 za desno steno ($934.50), 10 kopalnih kadi za vzidavo zglavja ($1,397); vse banje so opremljene s prho in modernimi pokromanimi pipami itd.
Nadalje 10 kopalnih kadi za dojenčke z električno napravo in kontrolo za mešanje mrzle in tople vode, opremljene z rezervoarjem, toplomeri, termostati itd. ($3,920.7Q); osem dvodelnih pomivalnih korit z vso opremo (za klinično kuhinjo) ($448.80); devet kompletnih kabinetov z vso opremo za pršno kopanje ($534.15); dve napravi za izpiranje bolniških posod, na toplo vodo ali paro ($854.); dve sterilizacijski napravi za razkuževanje bolniških posod z ogrevanjem na elektriko in kontrolo g stopalom; vsak aparat izpira in sterilizira pet nočnih posod obenem, ($1,110); dve košarici za vlaganje bolniških posod v sterilinator, pladenj, držala za steno itd. $88); ena priprava za namakanje in pripravljanje mavčnih obvez z vso garnituro ($227.01).
Za izdelavo vseh teh predmetov bo vzolo več mesecev. Na račun tega naročila smo izplačali $11,000.
Vsa označena naročila znašajo $35,206.37 in na račun smo izplačali $30,812.50. To predstavlja nad eno tretjino premoženja v skladu otroške bolnice, vključivši obljubljene vsote. Imeli pa bomo še izredne stro-
ške s prevažanjem predmetov v skladišče v New York ter iz skladišča na parnik. Vse to bo treba plačati iz tega sklada, obenem pa tudi oskrbovanje in skladiške stroške. Nekaj nakup-Ijenih predmetov bo odpeljanili v Jugoslavijo na parniku "Rad-nik" v sredi junija.
Ob prvi priliki bodo položena naročila še za ostale predmete: za bolniško centralno hladilnico in ledenice za čajne kuhinje (diet kitchens); za patofos svetilke, ki se uporabljajo v operacijski sobi, za bakterije in usmerjevalce, linolej, telefonsko centralo ter klicno napravo, itd. Če bo preostajalo še kaj gotovine, bo ista uporabljena za nabavo kliničnih predmetov, ki se ne smatrajo neobhodno potrebni, oziroma ki pridejo na vrsto šele tedaj, ako bodo naša sredstva dopuščala. Nemogoče pa bo ob tej priliki nakupiti in odposlali nekatere električne potrebščine ter razna profilna železa, ker izvoz ni dovoljen.
Iz vsega tega je razvidno, # naše delo za nakup potrebščin za otroško kliniko napreduje-Pričakujemo to delo zaključiti ter svojo- obljubo izpolniti še to poletje. V nekaterih slučajih zaradi tukajšnjih razmer in odnosa jev med Ameriko in Jugoslavijo ne bomo mogli ugoditi želji odbora. Člani Sansa in vsi pri' spevatelji v ta sklad pa so lahko uverjeni, da bodo njihove želje celotno izpolnjene v najbližnji bodočnosti. Upoštevati je treba
tudi silno podraženje cen
od
1946 naprej, kar pomeni, da ne bomo mogli nakupiti vseg^. ^ doglednem času pa bo Jugoslavija sama proizvajala mnogo predmetov, ki jih otroška klini| ka potrebuje, če se le petletni gospodarski plan Jugoslavije ^ pričakovani meri izpolni.
SANS-
Okrožnica in pismo iz Ljubljane glede carine, ki jo plačajo prejemniki paketov
Mrs. Mary Zdolšek, ki stanuje na 1153 East 168th St., je prejela od Anice Arko iz Ljubljane pismo, v katerem pojasnjuje, kako je s carino v Sloveniji, odnosno Jugoslaviji. Pismu je bila priložena sledeča uradna okrožnica poštne direkcije v Ljubljani:
Okrožnica šl. 33
Razpisi poštne direkcije: I.
Neresnični podatki o carinskih pristojbinah za darilne pakete
P št. 14.045/48
Direkcija j e ugotovila, d a poštni uslužbenci brez vsake podlage razširjajo neresnične vesti, da se ameriški darilni paketi carinijo tako visoko, da se naslovnikoiti njih prevzem ne izplača in da celo predlagajo naslovnikom, naj obveste svojce v Ameriki, da ni treba paketov več pošiljati.
Direkcija je ugotovila, da se te izjave poštnih uslužbencev brez podlage, ker je prejela na merodajnem mestu sledeča pojasnila:
Stara obleka jc carine prosta. Tudi jestvine so carine proste. Kava in !:..'.:ao sta do količine 1 kg na mesec tudi carine prosta. Čaj je carine prost, če ga v enem mesecu ni več kot 100 gr. Sladkor in moka se carinita le, če se pošiljata v velikih količinah. Od tekstilij se carini samo novo blago.
Glede na to je direkcija mnenja, da je vsako drugo tolmačenje o carinjenju darilnih paketov neresnično. Zato bo v bodoče uslužbenca, ki bi dajaj neresnične podatke, kaznovala.
V Ljubljani dne 2J. maja 1948.
#
Pismo Anico Arko, datirano 31. maja t. 1., pa se glasi:
"Ljuba Micka! Ravnokar &em
prejela Tvoj paket, za katerega se Ti iz srca zahvaljuje#' Zopet si nam poslala toliko dobrot, da nevem, kaj bi prej pfi' jela v roko.
"Sedaj pregledajo paket carini, a sem plačala le 39.5^ Din., ker je vračunata dosta^'" nina. Pakete prinesejo na tako da ni potrebno hoditi pošto. Torej, carina je samo novo blago, za jestvine pa kakor tudi ne za stare (noS®' ne) obleke.
"Tudi tu so glede carine vorili razne neresnice. Tu Ti lagam uradno okrožnico pošti® direkcije, ki so jo dobili pošta^^ ji. Lahko jo boš pokazala ti stim, ki se za to zanimajo.
"Pri nas se je raznesla novica, ker se je začelo trgova ti z ameriškimi paketi, posebu^ s svilo in usnjem. Toda če se na oblekah in otutvi vidi, so bile le malo nošene, se ii" plača nobene carine. Tudi je® vine so proste carine, ka^ boš videla iz okrožnice."
(Pismo se zaključuje z oseb nimi zadevami, katere smo pustili. —Op. ured.) __
Zastopniki
^Enakopravnosti
•šr
Zb st. clairsko okroij*'
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in eucli^sk® okrožje:
JOHN STEBLA: 775 East 236 St.
REdwood 4457 *
Za newbursko okroij®'
FRANK RENKO
11101 Revere Ave.
Diamond 8029

16. junija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Iljin;
PRIRODA IN LJUDJE
(nadaljevanje)
Osnova polj
Nikdar doslej niso ljudje na zemlji, razumno in po načrtu ustvarjali in razseljevali rastline.
Poljedelske rastline so se razdeljevale tako,, kakor se je razdeljevalo človeštvo.
A človeštvo se je razseljevalo po kontinentih brez načrta. Nekateri deli sveta so do skrajnosti preobljudeni, drugi pa so še prazni. Polovica vsega človeštva se doslej še duši v gneči v svoji starodavni Južni Aziji. Hkrati pa so tolike bogate, rodovitne dežele v Južni Ameriki in v Afriki nenaseljene in neobdelane.
Na našem planetu so v tropskih krajih velikanska prostranstva, kjer je toplote in vlage v izobilju—tam so gigantski rastlinjaki pod milim nebom. A v tistih rastlinjakih še ni bilo vrtnarja, v njih,se bohotno razraščajo divje rastline.
V	tisočletjih so osvojili ljudje zase šele eno petnajstino kopne zemlje.
A tudi na tej osvojeni zemlji So odbirali ljudje rastline brez načrta: sejali so eno, zraslo je drugo. Iz tisočev rastlin so odbrali samo nekatere in niti ne najboljših.
Le malo povrtnine in le malo Sadja imamo na zemlji. Poglavitna hrana milijonov je žito, a niti tega ni dovolj.
Svet je šele trA)a urediti.
V	naši deželi smo že začeli urejati zemljo.
Veliko delo je pred nami.
Na severu je vode preveč. Treba je osušiti močvirja. Na jugu je vode premalo. Manjka Je za namakanje pustinj in step.
Na jugovzhodu je treba zasaditi gozdove—z gozdovi za-graditi pot "suhovejem." Treba je zorati in posejati še neobdelane površine. Polovica površine, pokrite s črno prstjo,—"čr-nozjoma," v naši deželi je še nedotaknjena. Poljedelstvo je treba razširiti na sever, da se bo lahko sam prehranjeval.
To delo se je že pričelo in vodi Sa enotna volja milijonov po ^notnem načrtu.
Ce hočemo videti uspehe, nam ni treba potovati predaleč. Vsakdo lahko doma v svojem
kraju vidi, kako se spreminja priroda.
"Potujte po dnovskem, soleč-kem, ostrovskem in drugih okrajih leningrajske pokrajine! Tam, kjer so se razprostirala črna močvirja, kjer je pokrivalo tla gosto grmovje in je bilo oko navajeno, videti puste kraje, se sedaj razprostirajo pšenična po-llja, gosto in visoko zarasla, prav tako kakor v Ukrajini in v osrednji črnozemeljski pokrajini."
Tako piše v "Iz vest jih" P. Struppe.
Še pred nekaj leti si je mogel človek le s težavo predstavljati
pšenična polja v okraju Leningrada.
V Sovjetski zvezi se je začelo veliko preseljevanje rastlin, velika obnova polj.
In to je le del tistega dela, ki se ustvarja v naši deželi.
Gradimo socialistični red, a to pomeni, da preobražamo sebe in prirodo naše dežele.
Pri nas danes ni mogoče govoriti o gradnji socializma, ne da bi hkrati govorili o preobrazbi prirode—o namakanju step, o pogozdovanju, o pomikanju poljedelstva na sever, o spraja-nju morij ,o osvajanju podzemeljskih zakladov—in o preobrazbi človeka.
O vsem tem je govoril vodja Sovjetskih narodov, tovariš Stalin na 17. kongresu VKP(b),
(Dalje prihodnjič)
KOROŠKE VESTI
Naše koroško ljudstvo se ne da ugnati v kozji rog
O tem sta se lahko prepričala tujca, očitna provokaterja, ki sta se izdala za ameriška poročevalca in ki sta se iznenada pojavila v Železni Kapli. Navezala sta razgovor s članoma občinskega odbora tov. Francem Prušnikom in Joškom Urbanom ter jima stavila vprašanja, na katera sta pa prejela iz ust obeh preprostih, toda zavednih koroških Slovencev takšen od-j govor, da jima je kar sapo zaprlo. Izvedela sta lahko, da koroški Slovenci ne bodo spremenili svojega stališča, dokler ne bodo priključeni k Ljudski republiki Sloveniji. Na vprašanje obeh izzivalcev, če bi se koroški Slovenci v primeru lastne avtonomije odrekli svojemu sedanjemu stališču, sta Prušnik in Urban krepko odgovorila, da ni bila koroškim Slovencem izpolnjena nobena obljuba in bi ostala avtonomija samo prazna fraza. Na nadaljnje vprašanje obeh domnevnih ameriških poročevalcev, če bi vztrajali koroški Slovenci na priključitvi k Jugoslaviji tudi za primer, če bi se tja povrnil kralj Peter, sta zavedna Slovenca odvrnila, da je na to vprašanje odgovor nepotreben, ker se bivši kraj Peter nikdar ne bo več vrnil v Jugoslavijo. Ta dogodek v Železni Kapli odkriva nemoralne metode, ki se jih poslužujejo agenti zapadnega imperializma, ko gre za to, kako bi preprečili pravično rešitev vprašanja Slovenske Koroške. Naše
zavedno koroško ljudstvo pa je politično prezrelo, da bi se dalo begati po tujih izzivalcih in da bi se dalo ugnati v kozji rog. Osramočena provokaterja sta jo ucvrla v gluho noč.
Dvomljivi ljudje hodijo od hiše do hiše in pobirajo podpise
Veste, kaj je sedaj na Slovenskem Koroškem novega? Razni dvomljivi ljudje hodijo v večernih in nočnih urah od hiše do hiše ter pobirajo podpise za — "nedeljeno Koroško". Ljudje, ki zatrjujejo o sebi, da so "domovini zvesti Korošci", so se pojavil v Slov. Plajberku, v Ločah ob Baškem jezeru in drugod. Pripetilo se je celo, da so ti možakarji grozili onim slovenskim družinam, ki niso hotele podpisati. Toda zavedni slovenski ljudje se niso ustrašili groženj bivših nacistov in SS-ovcev, ampak so drznim izzivalcem pokazali vrata. Slovensko koroško ljudstvo je preživelo vihar, ko so bivši nacisti izdajali "Koroško domovino" ter jo s Hitlerjem in njegovimi hlapčiči vred pomagali teptati ter uničevati. Preživelo bo tudi nadlegovanja, poslednje grožnje sumljivih in obtožbe potrebnih zbiralcev podpisov z a neko stvar, ki nima nobene realne osnove. Pesem, o "nedelje-ni Koroški" je že davno izpeta in ji ne more verjeti noben pameten Slovenec na Koroškem.
Takšna je resnica,
ki kriči po zadoščenju
Težko si bodo mogli pravico-
let's explore
mentor
TOLEDO
evflano/ 110
fremont
hiram
niles
akron % ' younostown
CANTON
sambler
delaware
COLUMBUS
t.FULTONHAM
DAYTON /
OXFORD
?5l marietta
n.b.fnd
cincinnati
georgetown
PI PlfAlSANT
Historic Ohio is often referred lo as "The Mother of Presidents" since no less than eight presidents oC the United States were born in or elected from Ohio.
In addition, three vicc presidents were born in Ohio.
As a result, there is scarcely a part of the state which docs not have an historic shrine, a birthplace museum or a memorial honoring those Ohioans who ^ have reached the highest position in the nation. •
WILLIAM HENRY HARRISON first such Ohioan, was the 9th President of the United States. Born in 1773 in Virginia, he early made his home in Ohio at North Bend just west of Cincinnati. Here he is buried in a memorial tomb
tliat overlooks the Ohio River. (15).
ULYSSES S. GRANT was the second Ohio president and the lotn man to hold the office. The hous^ in whicli he was born still stands at in. Pleasant on Route 52, south-cast of Cincinnati. So. too, does his home at Georgetown in Drown County. (12 and 13).
RUTHERFORD B. HAYES, the 19th President of the United Slates was born at Delaware in tablet has been erected on the si . Hi.s home at Fremont. Ohio is in possession of his heirs 8nd * * buried there on tlie grounds Spiegel Grove. A memorial nui-Keuni is located near the hoi stead. (1 and 8).
JAMES A. GARFIELD, 20 th President of the United States, was " born in Orange Township,	.
hofiif County. His old reside^
Muntor on Route 20. eaM of Cieve
COURTESY- THE STANDARD OIL CO. (OHIO)
land, is still used by his heirs and is open to the public. Garfield is buried in Lakeview cemetciry in Cleveland. (2 and 3).
BENJAMIN HARRISON, grandson of William Henry Harrison and 23rd President, was born in North Bend, on the Ohio River west of Cincinnati. (15 and 16).
WILLIAM McKINLEY, 25th President of the United States was born at Niles. Ohio. He is buried in one of the finest memorial tombs in the country at Canton, Oliio and another memorial has been erected at Niles (5 and 6).
WILLIAM HOWARD TAFT, 27th President, was. born in Mount Auburn, Cincinnati, Ohio. A Taft museum is maintained at the for-
* *
mer residence of his brother, Charles B. Taft. (14).
WARREN G. HARDING. 29th President, was born at Blooming, Grove in Morrow County.' His residence at Maribn, Ohio is used as a memorial museum and he is entombed in a beautiful memorial on the outskirts of Marion. (7).
The three Ohio vice presidents are Thomas A. Hendricks, born at East Fultonham in Muskingum County, where the house still stands; Charles W. Fairbanks, born in Union County; and Charles G. Dawes, born in Marietta, Ohio. His birthplace still stands in this oldest Ohio city, (lo and 11).
'(Another story in this series on Ohio Prcsiclcfits will appear in. au edrly issue. Walch for it.)
ljubni ljudje predočiti, kako se godi danes na Koroškem žrtvam nasilnega nacizma in hrabrim slovenskim partizanom. Poglejmo si nezaslišani primer tov. Matije Urbančiča iz Bele pri Železni Kapli. V septembru 1943 se - je pridružil partizanskim borcem. Urbančičeva družina, ki je živela pod strašnim terorjem, se je morala umakniti v gozd in prepustiti nacističnim razbojnikom vse živilske zaloge, pohištvo in 35 repov domače živine. Roparska nacistična svojast je Urbanči-čevo domačijo popolnoma izro-pala. Po zlomu fašizma se je Urbančič vrnil domov. Dom je bil žaJostna podrtija. Bil je sam, od njegovih se ni nikdo več vrnil iz zaporov in koncentracijskih taborišč.. Zaman so bile neštete Urbančičeve prošnje ter intervencije za popravo vojne škode. Brez podpore, z lastnimi silami si je Urbančič zopet ustvaril novo domačijo. Pa kljub temu še nima miru. Stalno se oglašajo pri njem oblastni organi z izsiljevalnimi zahtevami. Sočasno pa uživajo eks-ponirani nacisti potuho in podporo oblastva. Primer Matije Urbančiča kriči po pravici in zadoščenju. Dovolj je preočit-no krivičnega ravnanja s slovenskimi partizani in nesrečnimi žrtvami fašizma na Koroškem. Takšni in podobni primeri izpodbujajo koroško ljudstvo k vztrajni bbrbi za pravico in priključitev k matični državi, novi Jugoslaviji.
Ne mrtvi kamni_, ampak neod-stranljivi mejniki naše krvi
Po vsej Slovenski Koroški se vrstijo spominske počastitve padlih koroških partizanskih borcev. Gorjanci so se zbrali v Vrbi, da se na grobu šestih partizanov, kjer je postavila Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške spominski mramornat kamen, poklonijo spominu junaških borcev. V poslednji slovo so zapeli škofiški pevci ubrane žalostinke, spregovorila sta tov. Jaka Reichmann, predsednik okrajnega odbora OF v Beljaku, in tov. dr. Franci Zwit-ter v imenu Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške. Značilno za, naše razmere na Koroškem je, da je cerkvena oblast prepovedala pristojnemu župniku blagoslovitev nagrobnega spomenika. Ta korak je vzbudil pri slovenskem koroškem ljudstvu globoko razočaranje, saj gre za očiten dokaz preziranja tudi s strani cerkvene oblasti, pa tudi trdno odločnost, ob vsaki priliki izkazovati hvaležnost in zvestobo padlim partizanom.
Kakor Gorjanci v Vrbi, tako so se zgrnili Rožani v Št. Jakobu k počastitvi spomina padlih borcev. V Kotmari vasi je hvaležno ljudstvo odkrilo na domačem pokopališču spominsko ploščo. V Št. Rupertu pri Ve-likovcu je bila najprej spominska svečanost v narodni šoli, nakar je šla množica na pokopališče, kjer počiva v skupnem grobu z mogočnim partizanskim spomenikom 83 padlih borcev. Tudi na pokopališču v Podljubelju se je zbralo 9. maja ljudstvo na pokopališču, kjer se je ob poslednjem domovanju padlih partizanov spominjalo na odločno, neustrašeno borbo v težkih dneh nacističnega nasilja. Spomeniki, ki jih postavlja koroško ljudstvo svojim junakom, niso le mrtvi nagrobni kamni, amp&k vidni, ne-odstranljivi mejniki naše zemlje in naše krvi.
Dokazana zloraba imena Mohorjeve družbe
Odbor Mohorjeve družbe v Celju je spričo samolastnih, pismenih volitev novega odbora Mohorjeve družbe v Celovcu objavil izjavo, ki z dokaznimi navedbami izpričuje zlorabo imena Mohorjeve družbe. Celjska Mohorjeva družba ugotavlja z zadoščenjem, da je postala koroškim mohorjanom po-
vsem jasna protislovanska vloga sedanje celovške Mohorjeve družbe. Koroški Slovenci dobro poznajo zgodovino Mohorjeve družbe. Zaradi tega niti najmanj ne dvomijo, da obstoja že od 1. 1852 za Slovence samo ena Mohorjeva družba in sicer ona, ki jo je ustanovil Slomšek in ki deluje od leta 1919 dalje v Celju, Pri volitvah celovškega odbora, Ici so bile izvedene po okrožnicah in pismeno, so mnogi pismeno odklonili kandidaturo. Odbor v Celovcu je zlorabljal ime Mohorjeve družbe z očitnim namenom, pretrgati kulturne zveze koroških Slovencev z matično Mohorjevo družbo in z vso slovensko skupnostjo. Zaradi tega matična Mohorjeva družba v Celju ne priznava nobenih volitev posebnega odbora z a Koroško. Koroški Slovenci hočemo ohraniti tudi v naprej svojo zvestobo matični Mohorjevi družbi v Celju.
Vila jet Koroška
Pri nas na Slovenskem Koroškem se dogajajo n. pr. naslednje stvari, ki zvenijo kakor dogodki iz kakšnega turškega vilajeta; Nedavno so vdrli v Do-brli vasi nacistični izzivalci v naš prosvetni dom in napadli gledalce "Miklove Zale". Orožniki niso mignili ob času napada, pač pa so st že pripravljali, da prepovedo slovensko igro zaradi "ogroženega miru". Ko pa so krepke pesti slovenskih fantov postavile nasilne naciste na cesto, so bili ti slovenski fantje zaradi svojega očitnega samoobrambnega ravnanja obtoženi pred sodiščem. Drugi primer: Polde Revgar in Kristo Kras-nik sta bila iz zasede napadena in ranjena. Morala sta pred sodišče kot — obtoženca. Jurija Pečnika iz Podjume so napadli v njegovi lastni hiši. Njega in njegova otroka so težko ranili. Epilog;. Pečnika kličejo pred sodišče kot — obtoženca. Podoben primer se je pripetil tudi v Lovankah: napadena Rudolf Rutar in Tomaž Germad-nik prideta-pred sodišče kot — krivca. Vsi ti in drugi nešteti primeri kažejo dovolj jasno in nedvomno, kako je z "enakopravnostjo" in "pravicami" koroških Slovencev, o čemer je toliko pripovedoval avstrijski zunanji minister dr. Gruber v Londonu. Koroški Slovenci dan na dan vse bridkeje občutimo, kako trpke in grenke pravljice so ta njegova pripovedovanja.
Novice iz Polane
V Polani smo vedro praznovali poroko sekretarja Kmečke zveze za Slovensko Koroško tov. Blaža Singerja, sekretarja Kmečke zveze za Slovensko Koroško in tov. Pavle Ojclnove. Obema mladoporočencema, zavednima in naprednima koroškima Slovencema, je na poroki iskreno čestital tov. Schmid ter jima želel srečno zakonsko življenje.
(SANS—Chicago.)
PLAN A PICNIC FOR PORCH OR GARDEN
When summer days are hot and stuffy, and your family doesn't have much appetite, they will really appreciate your cooking if you treat them to a picnic supper on the porch or in the garden.
You'll enjoy it, too. Because with your electric roaster you can cook a complete meal at one time, without heating up your kitchen. The roaster is well-insulated, so the heat remains inside where it is needed.
In about an hour you can prepare meat or fish, vegetables and dessert in the roaster. Then, since it's portable, take the roaster out to the porch or yard to do the serving.
Or—if you have an electrical outlet on the porch, plug in your roaster there, and the cooking can proceed while the family (including the cook) relaxes before supper.
Take your roaster along, too, when going on an outing to the park, the farm, or the beach. Be-
fore leaving home you cook your meal in the roaster, then wrap the roaster in a blanket and stow it in the car. The meal will stay warm for three or four hours, and you're ready to eat when you arrive.
While the other families are having the usual picnic sandwiches and potato salad, you can feast on a warm, complete meal like this:
Rolled meat loaf, spiced beets, and apple roly-poly, or Stuffed veal, baked sweet potatoes, and prune pudding, or Swiss steak, baked potatoes, and honey-rice-date pudding.
These and numerous other complete meals can] be prepared all at one time, in your electric roaster, in an hour and a half or less of cooking time. Jtist about anything you can cook on a range, you can cook with an electric roaster, because it bakes, broils, fries, roasts and steams.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"
DRUGA IZDAJA
ENGLISH.SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENd!cott07l8
Uncle Sam Says



7

The dollars my young nieces and nephews earn this summer can give them a stake in the future and help keep the country's economy running on an even keel. By investing as much of their summertime earnings in United States Savings Bonds as possible, junior and sis will be building a nestegg for achievement of future goals. It's up to us grownups who have learned how big a nestegg we can accumulate through the payroll savings plan for buying savings bonds to impress upon sis and junior that the future holds for them what they hold for the future
C/. 5. Treasury Department
t
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 2730
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
IG. junija 194S.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Ne opravljaš natančno svoje službe. Zakaj si mi včeraj prinesla hladen zajtrk? Zakaj kozarec za k&vo ni bil čisto oplaknjen? Če se bo to ponavljalo, potem te bom — ali slišiš? — potem te bom zapodil. Ne prenesem nereda! — Gospod je osorno zamahnil z roko. — Slišiš? Ne prenesem!
Aksinja je moično stiskala ustnice in mahoma zajokala.
—	Nikolaj Aleksejevič! Punčka mi je zbolela. Malo mi dajte prostega ... Ne morem je zapustiti.
—	Kaj ji je?
—	Davica jo duši ...
—	Škrlatinka? Zakaj nisi povedala, norica? Pej, hudič te odnesi, trdoglavka! Teci, reci Nikitiču, naj zapreže. In v trg, po padarja. Živo!
Aksinja je v teku odhitela, za njo pa jo je obstreljeval starec z bobnečim, globokim grmenjem :
—	Nora baba! Nora baba! Nora!
Zjutraj je Nikitič pripeljal padarja. Ta je pregledal nezavestno, v vročici se kuhajočo punčko ini, ne da bi odgovoril na Aksinjina vprašanja, odšel v hišo h gospodu. Listnickij ga je sprejel v čakalnici stoje, ne ^a bi mu dal roko.
—	Kaj je s punčko? — je vprašal, ko je odgovoril nfi pozdrav z malomarnim zgibom.
—	Škrlatinka, vaša vzvišenost.
—	Bo ozdravela? Smemo upati ?
—	Komaj da. Punčka bo umrla... Pomislite na njeno mla dost.
—	Cepec! — Gospod je po-škrlatel. — Zakaj so te učili? Zdravi!
Preplašenemu mazaču je za-drlesnil vrata pred nosom in zakoračil po sobi.
Aksinja je potrkala in vsto pila.
—	Padar prosi za konja do trga.
Starec se je živo zasukal na petah.
—	Reci mu, da je bedak! Povej mu, da ne bo odšel od tod do tistihmal, dokler mi ne bo ozdravil dekletca! V stranskem krilu mu pripravi sobo, dajaj mu jesti! — je za vpil starec in nflahal s koščeno pestjo. — Napajaj ga in krmi kakor za zakol, a da bi se od-pe-ljal . . . ne bo se odpeljal! — Utihnil je, stopil k oknu, zabobnal s prsti, stopil k povečani sinovi sliki, posneti za detinstva v dojilji-nem naročju, se odmaknil za dva koraka, jo dolgo gledal in se mrščil, kakor da ga ne pozna.
Takoj prvi dan, ko je bolezen komaj spravila punčko v posteljo, se je Aksinja spomnila jeznega. Nataljinega stavka: "Moje solze se tjodo maščevale nad
KRAŠKA KAMNOSEŠKA OBRT
15425 WATERLOO ROAD IVanhoe 2237
Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov
teboj ..." in verjela, da ji je to poslal Bog za to* ker se je bila tedaj ponorčevala iz Na-talje.
Davil jo je strah za otročič-kovo življenje, da je bila skoraj ob pamet, brezglavo je begala in vse ji je letelo iz rok.
"Ali mi jo res vzame?" — jo je neodnehljivo trapila vročična misel in ni ji verjela, z vso močjo ji ni marala verjeti. Aksinja je divje molila in prosila Boga za zadnjo milost, da bi ohranil življenje otroQku.
"Gospod, odpusti! . . Ne vzemi je! Prizanesi, Gospod, usmili se!"
Bolezen j e davila drobceno življenje. Punčka je ležala negibno, iz zateklega grlca ji je sililo težko, pretrgano hrope-nje. Tržni padar se je nastanil v stranskem krilu, prihajal k njej štirikrat na dan, zvečer dolgo postajal pred vrati po-selske hišice, kadil in gledal na hladni sij jesenskih zvezd.
Aksinja je cele noči zapovrstjo preklečala ob postelji. Gr-grajoče hropenje ji je trgalo srce.
—	Mama ... — so bebljale drobne, razpokane ustnice
—	Srčece moje, hčerkica! — je zamolklo odgovarjala mati, — cvetka moja, ne hodi stran, Tanjuška! Poglej, krasotička moja, odpri očke. Zavedi se vendar! Ptičica moja črnooka, zakaj vendar. Gospod? . . .
Punčka je poredkoma dvignila vnete veke, zalite s strupeno krvjo, očke so se ji begajoče in neulovljive upirale v daljavo. Mati je željno lovila ta pogled. Videti je bilo, da se je vračal vase, pripravljen na vse.
Umrla je v materinem naročju. Zadnjikrat je zahlipala, odprla posinjela usteca in telesce so stresli krči; potna glavica je omahnila in zdrknila Aksinji z roke, priprto žalostno Melehovlje očesce je začudeno pogledalo z mrtvo zenico.
Zraven ribnika pod starim vejnatim topolom je ded Saška izkopal majceno jamo, pod pazduho odnesel vanjo krstico, jo z njemu nelastno hladnostjo zagrebel in dolgo, potrpežljivo čakal, da bi se Aksinja dvignila z glinaste gomilice. Ko ni dočakal, se je useknil, kakor bi počil z bičem, in odšel v konjušni CO. Iz svisli je potegnil steklen-
ko kolonske vode, pol bučke gorilnega špirita, oboje zmešal v buteljki, p o k o m p a 1, barvo in dejal:
—	Pogrebščino pijmo. Nebeško carstvo detetu. Angelska duša se je preselila,
Izpil je, ponorelo otresnil z glavo, zagriznil v zmečkan paradižnik, ginjeno pogledal - buteljko in dejal:
—	Ne pozabi name, dragica, tudi jaz te ne bom pozabil! — In je zajokal.
Čez tri tedne je Jevgenij Listnickij poslal brzojavko, ki je sporočala, da je dobil dopust in se odpeljal domov. Na postajo so poslali ponj trojko konj, vse posestvo je bilo na nogah: klali so purane in gosi, ded Saška je deval jarca iz kože, pripravljali so se, kakor da pričakujejo celo trumo gostov.
Prejšnji dan so poslali v trg Kamenko trojko. Mladi gospodar se je pripeljal ponoči. Pršil je leden dež, svetilke so metale na luže migljajoče stezice svetlobe. Pred pragom so se konji ustavili in pozvanjali s kragulj-čki. Iz pokritega voza je stopil vznemirjeni, smehljajoči se Jevgenij. Vrgel je dedu Saški v naročje topli plašč in opazno še-paje stopil po stopnicah pred vhodom.. Iz sobe je hlastno pritekel stari gospod in prevrnil stol.
Aksinja je pripravila obed v jedilnici in odšla klicat za ve čerjo. Ko je pogledala skozi luknjico v ključavnici, je videla: starček se je naslanjal na sina in ga poljuboval na rame; vrat, starčevsko uvelo naguban-čen, mu je rahlo drhtel. Aksinja je počakala nekaj minut, potem je spet pogledala: Jevgenij je klečal z razpetim vrhnjim suknjičem pred velikim, po tleh razgrnjenim zemljevidom.
Stari gospod je puhal iz viv-čka volnaste oblačke dima, bob-nal s členki prstov po naslanja-lu stola in ogorčeno godrnjal:
—	Aleksejev? Ni mogoče! Ne verjamem.
Jevgenij je nekaj tiho in dolgo govoril, prepričeval, kazal s prstom po zemljevidu, v odgovor pa mu je starec zadržano basiral:
—	Vrhovni v tem primeru nima prav. Strašna omejenost! No, prosim, Jevgenij, le poglej podoben primer iz ruskojapon-ske vojske . . . Dovoli! . . . Dovoli, dovoli!
Aksinja je potrkala.
—	Kaj, je že pripravljeno? Precej.
Starček je prišel oživljen, vesel, povsem mladeniško so mu sijale oči. S sinom sta v dvoje popila buteljko vina, šele prejšnji dan izkopano iz zemlje. Na pozeleneli, zaplesneveli nalepki se je še ohranila obledela številka — osemnajststo-devetinsedemdeseto leto.
Ko je Aksinja stregla in gledala vesela obraza, je še silne-je občutila svojo osamelost. Mučila jo je neizjokana žalost. Prve dni po punčkini smrti je hotela, pa ni mogla jokati. V grlu ji je naraščal vek, ali solz ni bilo in zato jo je okamene-la grenčina podvojeno dušila. Veliko je spala (iskala je počitka in pozabe v spanju), toda tudi v sanjah jo je dosegel pošasten otročkov klic. Dozdeva lo se ji je zdaj, da njena hči spi ob njej, zato se je pridvignila in zatipala po postelji, zdaj spet je bilo slišati nerazumljiv šepet: "Mama, pila."
—	Dušica moja ... — je še petala Aksinja s hladnimi ust nicami.
Celo ob davečem jo dnevu se ji je kdaj pa kdaj pritaknilo, da se ji kolen oklepa otroček, in ujela se je pri tem, da je stegnila roko in hotela pobožati ko drasto glavico.
Tretji dan po svojem priho du se je Jevgenij do pozne ure zasedel pii dedu Saški v kon jušnici, poslušal njegovo preprosto pripovedovanje o nekdanjem svobodnem življenju na Donu in o starih časih. Odšel je od njega ob devetih; po dvori sču je šaril veter, pod nogami je cmokalo zmezgano blato. Med oblaki je poplesoval mlad žoltomrk mesec. Ob njegovem svitu se je Jevgenij ozrl na uro in se nameril v poselsko hišico. Pred vrati je prižgal, za minuto počakal, nekaj premišljeval, skomizgnil z rameni in odločno stopil na prag. Previdno je pritisnil na kljuko, vrata so zaškripala in se odprla. Odšel je v Aksinjino polovico in opras-nil vžigalico.
—	Kdo je? — je vprašala Aksinja in potegnila odevko na se.
—	Jaz sem.
—	Precej se bom oblekla.
Dva izkušena barvarja dobita delo tako]
UNIJSKA PLAČA.
Zglasite se na
1075 E. 61 St., EN 2268
POCENI SE PRODA
Chincilla Pedigree Rabbits
(Zajci). — Zajci so registrirani. Kdor se zanima, naj pride na 1003 E. 66 PLACE
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO.. 1193 Addifon Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
Eksfra posebnost!
čE SEDAJ DASTE VAŠ FORNEZ PREGLEDATI, NANOVO CEMEN-TIRATI IN SČISTITI, KAR NA VADNO STANE $25. VAM VSE TO NAREDIMO ZA SAMO $12.50.
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516
CHRISTIANA LODGE AND ' COTTAGES ^dwardsburg. Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking. |
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. ICQ acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phon# 9126F5 P. O. Edwardiburg. Mich.
NUJNO RABIMO
stanovanje s 5 ali" 6 sobami; v družini so mož, žena, mati in dobro vzgojen otrok. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
HE 3259	'
NUJNO POTREBUJEMO
hišo za eno ali dve družini v bližini E. 185 St. ali v fari sv. Jeromija. Kdor ima za prodati, naj pokliče
IV 7646
Posestvo naprodaj
v soboto dne 19. junija 1948 ob 12:30 popoldne bo v uradu odvetnika Kushlana na 6411 St. Clair Ave., soba št. 7 naprodaj posestvo umrlega LOUIS KOSMACHA, ki se nahaja na Whitney Rd. v Strongu-ville. O., in ki obsega približno 3 akre zemlje in deloma izgotovljena poslopja. Ocenjeno je na $7,500, in najvišji ponudnik nad to vosto, bo posestvo dobil pogojno, da sodnija prodajo odobri. Kupec bo tudi do-oil zajamčeno lastninsko pravico brezplačno.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicoll 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
F. J. KERN, M. D.
URADNE URE IN TELEFON Popoldne od 1. do 4 vsak dan med tednom razen srede. Zvečer od 6.30 do 8. v ponedeljek, torek in četrtek.
URAD: 6233 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3 telefon: HEnderfon 2945
REZIDENCA: 124 EAST 201 STREET, EUCLID 23, OHIO telefon: IVdnhoe 6988
m
—	Ni treba. Samo za trenutek.
Jevgenij si je slekel plašč in sedel na rob postelje.
—	Dekletce ti je umrlo . . .
—	Umrlo, — se je kot odmev oglasila Aksinja.
—	Zelo si se spremenila. Kako bi se ne; razumem, kaj pomeni izgubiti otročička. Toda zdi se mi, da se po nepotrebnem trpinčič, v življenje je ne prikličeš, ti pa si še zadosti mlada, da imaš lahko še druge. Ni treba tako! Vzemi se v roke, pomiri se . . . Konec koncev z otročkovo smrtjo še ni vse izgubljeno,, ti imaš še — pomisli! — vse življenje pred seboj.
Jevgeni je stiskal Aksinji roko, jo božal z ljubeznivo ob-lastnostjo, pripovedoval in se poigraval z nizkimi barvami glasu. Prešel je v šepet in, ko je slišal, kako se Aksinja vsa stresa v nemem joku in da se ji jok spreminja v hlipanje, ji je začel poljubljati lica, mokra od solz, oči . . .
Žensko srce je sprejemljivo za sočutje in za ljubkovanje. Aksinjo je obup stri, da se ni niti zavedala, kdaj se mu je predala z vso vihamo, zdavnaj pozabljeno strastnostjo. Ko pa je splahnel strašno uničujoči, ■ um mračeči naval nesramne naslad-nosti, se je predramila, presunljivo vzkriknila in kakor bi zgubila pamet in sramežljivost, stekla na pol naga v sami srajci na prag. Za njo je naglo prišel Jevgenij in spustil vrata odprta. Spotoma si je oblekel plašč, hlastno koračil, se ves zasopel vzpel po stopničkah na: domačo teraso in se veselo, za-j dovoljno zasmejal. Podžigalo ga' je poživljajoče veselje. Ko jej že ležal v postelji in si drgnil I polne, mehke prsi, je pomislil: "Če pogledaš s stališča poštenega človeka, je bilo to nizkotno, nenaravno. Grigorij . . . Okradel sem bližnjega; pa saj
sem tam, na bojišču tvegal življenje. Utegnilo bi se tudi tako naključiti, da bi krogla zadela bolj na desno in mi preluknjala glavo? Tedaj bi bil izkrvavel, z mojim telesom bi se mastili črvi . . . Treba je slastno živeti vsak trenutek. Jaz smem vse!" Za trenutek se je zgrozil ob svojih mislih, toda spomin mu je spet razgrnil strašno podobo naskoka in tistega trenutka, ko se je dvignil z ubitega konja in padel, prebit od krogel. Ko se mu je že dremalo, je' pomirjeno sklenil: "Jutri o tem, zdaj pa spimo, spimo ..."
Ko je drugi dan zjutraj ostal v jedilnici sam z Aksinjo, je stopil k nji, se v svesti si krivde nasmehnil, toda ona se je stisnila ob steno, iztegnila roke in ga ožgala s srditim šepetom :
— Ne hodi bliže, prekleti! ..
Življenje narekuje ljudem svoje nepisane postave, čez tri dni je ponoči Jevgenij spet prišel v Aksinjino izbo in, Aksinja ga ni pahnila od sebe.
23
Ob očesnem zdravilišču doktorja Snegireva je majhen nasad
Takih neudobnih, ostriženih nasadov je ob predmestnih moskovskih ulicah veliko, a v njih si oko ne odpočije od kamnite, puščobne mestne dolgočasnosti in ob pogledu nanje se še sil-neje in bolj boleče spomni na
divje, svobodne gozdove. V bolniškem vrtu je gospodarila jesen: pokrila je stezice s pomarančno bronastim listjem, jutranja slana je uničila cvetje in z vodeno zelen jo polila travo na gredah. Ob lepih dneh so se po potkah sprehajali bolniki in prisluškovali prelivanju cerkvenih zvonov pobožne Moskve. Ob slabem vremenu (in v tem letu je prevladovalo) so se selili iz sobe v sobo, poležavali na posteljah in molčali, naveličani sami sebe in drug drugega.
(Dalje prthodnfič)
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo,, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy, 1520—16ih S!.. N. W.. Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General/ 745—5th Ave^ New York 22, N. Y.
Pišete lahko v piovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
LASTNIK PRODAJA
radi bolezni, zidano hišo s 6 sobami, nov fornez na plin; nov hodnik in dovoz; 9 čre-šenj (sladke), 5 češpelj, okrog 20 leščevili grmov, 2 kostanja, 5 belih evropskih trt in drugo sadno drevje. V najlepšem kraju poleg Euclid parka.
894 E. 236 St.
NAPRODAJ JE GARAŽA
z vso opremo za popravljal® avtnih ogrodij in fenedrjev ter z" barvanje.
Vprašajte za TONY na
6034 CARRY AVE. •
I PRODA SE
I Gostilna 2 D 2 licenco, restavra* j cija, dvorana za prireditve, ženit"' ! Vanja, itd.), stanovanje in tudi vec , sob za oddati v najem. Nahaja se j na Waterloo Rd,
■ Hiša s 7 sobami in grocerijsk^ trgovina na E. 72 St., se proda-Vse v najboljšem stanju.
Za podrobnosti se zglasite pri
ANDY RUZIČ
6704 SI. Clair Ave., KE 4*^
Vi bi morda ravno tako radi imeli toplo vodo z popolno moderno postrežbo, kot ta odločni gospod. Ampak vam ni treba vzeti s seboj enega naših oglasov, ko greste kupovali vodni grelec. Vašemu plumberju ali prodajalcu samo povejte, da hočete imeti avtomatični, podkurjen, insuliran vodni grelec na plin s primerno kapaciteto.
Na ta način bo gotovo imela vaša družina toliko tople vodo, kot je hoče in ob vsakemu času. Dobi več tople vode po manjših stroških, ker ti kvalitetni plinski grelci za vodo porabijo veliko manj kuriva. Gotovi ste, da dobite mnogo let nepretrgane postrežbe, ker so ti boljši . grelci posebno zgrajeni, da trajajo dolgo, dolg?) časa.
Najsibo na katerikoli način, da ga dobite, bodite gotovi, da bo imel vodni grelec na plin, ki ga boste izbrali, vse te posebnosti.
POMNITE—Avtomatični . . , Podkurjen .
. . Insuliran VSE ŠTIRI!
avtomatični—
Termostatifn.T kontrola vzdrži dovolj tople vodo po temperaturi, ki Jo hočete—brez paf.nje od vaS" strani.
podkurjen—
Toplota je pod vmo vodo. prepr«?^' potrato kuriva, dodu k življenji vodneKif grelca.
insuliran-
Na delielo vdelana InsulacljO drM ^ toploto v vodi. Prihraniti samo kurivu so dovolj, du upravlflj'> 1"' vesticijo v to izborne plinske jfreK'C za vodo.
Poleg
dovoljtnje kapacitete—
da se vaši družini ustreže vsem P"' trebain za toplo vodo.
Dovoljinja kapaciteta—Dobit®
THE
mi OHI« US
COMPANY
Klasična gla.sba—"Popoldanski koncerti"—4:;iO do 5:00 __■	do potka—WGAH 1220