Poštnina plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7-, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno-čekovnem ^avodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. RcdftKc:ja in up/ava: Celje, Strossmayerjeva uüca 1, pritütje, desno. Rokopisi se ne vračaio. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s ätevilkami so plačljive. Stev. 25. Celje, petek 28. marca 1930. Leto XII. Občni zbor Hmeljarskega društva za Sloveniio Na praznik 25. t. in. od 9. . maja. Društveno vodstvo jo sklicalo lani 11. avgusta zborovanje hmeljarjcv, na katerem jo bila mod drugirn določena mezda /.a obiranje bmelja in podano poročilo o sploš- nem položaju hmeljarstva. Poročil o stanju naših hmeljskih nasadov jo bilo razposlanih 11, poročil o stanju hmeljskih nasadov v, iriozemstvu pa samo 5. Brzojavnih tržnili poroeil društvo lain' ni dobivalo, ker so eene vcdrio le padalc in jo postajal polo- žaj na hmeljskom trgu doma in dru- god vedno bolj klavern. Glede legiti- macij'za hmcljske obiralce je vladala lani velika zmešnjava in društveno vodstvo do zadnjega trenutka, ni ve- delo, kdo bo založil legitimacije. V t.ej negotovosti je društvo naročilo 3.000 legitimaeij in jib razpečalo !e 1K18 po lastni ceni. Proti požaru je dalo po Hmeljarskem druStvu le 11 hmeljarjev zavarovati svoj pridelek ya\ 972.000 Din. Zaradi dolgo zime so se pomladan- ska dela na hineljiščih zakasnila za priblifcno 14 dni. Ob koncu meseca aprila je sneg oviral obdelovanje, vlažno in toplo vreme v zaeetku ma- ja pa je zelo ugodno uplivalo na raz- voj bmeljske rastline. Ob koncu ma- ja so so pojavili bolhači, uši in steni- ce. Vsled tega je hmelj do srede ju- nija zaostajal v rasti, šel jc bolj v ši- rino nego v višino. Skodljivei so po- jemali brez obranibnega prizadeva- nja. Ob koncu meseca junija in v pr- vi polovici julija je bilo stanje hmelj- skih nasadov ugodno. Ob koncu me- seca julija jo tuintam vsled hudo vročine nastopal solnčni palež. Dru- gi škodljivei so izginili. Neposredno pred obiranjein bmelja, ki se je pri- čelo v splošnem 1(5. avgusta. in traja.- lo do začetka septcinbra, jo bilo sta- nje nasadov ugodno. Med obiranjom hrnelja pa se je pojavila peronospora in so tako liit.ro razširila na poznem hmelju, da ga je popolnoma uničila. Peronospora pa tudi ni prizanesla goldingu, o katerem se je vedno tr- dilo, da je imun proti peronospori. Zaradi tega je ostala približno cna petina goldinga neobranega na dro- gih. Peronosporo na goldingu je ugo- tovil na lieu niesta 31. avgusta dr. inž. Ctybor Blattny s fitopatološkega zavoda v Pragi. Vsa letina se ceni približno na 30.000 q, od tega ])a je ostala cna pe- tina vsled porjavelosti neobrana. Po barvi jo bil pridolok slabejši od lan- skoga, po vsebini pa boljši. V sploš- iiem pa je bilo le 15% prav dobro, 65% dobre in 20% slabe kakovoxti. Poročilo o cenah lani pridelanoga hmelja je klaverno in za hmeljarje obupno. Prve množine so se proda- jale po 11 in 10 Din za kg, pozneje pa so cene stalno padale in končno obtičale pri 2 in 3 Din. Množina do danes neprodanega hrnelja se ceni na približno 2.500 q. V svrho reklame za naš hmelj se je društvo na poziv trgovinskega mi- iiististva v Beogradu in Zborniee za TOI v Ljubljani -lani udeležilo z vzor- ci in reklamniini predmeti svetovne razstave v Barccloni. Društvo je pre- jelo lani od ministrstva za kmetij- stvo 20.000 Din za pokončevanjc hmeljske stenice s paro in 10.000 Din za nabavo brizgaln. Na razna ministrstva in druge ob- lasti je druätveno vodstvo odposlalo siedete vloge in proSnje: Za polovično voznino hmeljskim obiralcern, ki so to udobnost uživali že 25 let na progab državne in nek- dan je Južnc železnice, je moralo drü- štveno vodstvo napraviti 6 pismenih in 2 brzojavni vlogi. Neposredno pi'ed obij'anjem pa šo ni bilo dolose- no, kdo sine založiti za polovično vož- njo potrebne legitimacije. Končno Üh je preskrbelo Hmeljai'sko dru- štvo. Prošnja na ministrstvo za kme- tijstvo za povišanje državne podpo- re za uničevanje hmeljske stenice s pai'o je bila ugodno rešena. Društvo je naprosilo ministrstvo za trgovino, iiaj ne prepove izvoza lnuelja slabej- še kakovosti, nego le izvoz pokvarje- nega bmelja. Vloga na ministrstvo za trgovino, da. bi se z naredbo pi'e- povcdala predprodaja bmelja, še ni rešena. Prošnja na prometno mini- strstvo za znižanje tovornine za pre- liiog, ki se uporablja za sušenje hme- ija, je bila rešena negativno. Vlogi na pošmo direkcijo v Ljubljani za diiektno telefonsko zvezo Celje— Vransko in glede osobja v poštnem uradu v Žalcu sta bili ugodno reše- ni. Tudi rešitve prožnje na ministr- stvo linanc za znižanje pristojbino za uverenje tuje valute na 5 Din, da- lje prošnje na generalno direkcijo državnib železnic v Beogradu za po- datke o hmelju, odposlanem na po- sameznih p'ostajah, v svrho sestave hmeljske statistike in prošnje na ge- neralno direkcijo carin v Beogradu, naj .se dokumenti, izdani pri carin- skoin postopanju, pridržujejo na ca- rinarnicah prejemnih držav, so bile ugodnc. Prošnja na ministrstvo fi- naiic za odpis zemljarine s lime- ljem zasajenega zemljišča je bila le deloma ugodno rešena. Društvo je po Kvojili zastopnikih izročilo niini- stru za kmetijstvo g. dr. Frangešu spomenico glede omiljenja hmeljske krize; g. minister je obljubil svojo podpero. Društveno vodstvo je spo- ročilo ministrstvu za kmetijstvo vse želje hmeljarjev, ki bi se naj upošte- vale pri sklepanju novih carinskih. pogodb '/. drugimi državami. Društvo je bj-zojavno naprosilo direkcijo drž. žcleznic v Ljubljani, da bi dostavila iželezniskim postajam v hmeljskem okolišu {Žalec, Sv. Peter in Polzela) mod sozono potrebno število speci- jalnih vagonov za pošiljanje hmelja v inozenistvo. Prošnji na ministrstvo za kmetijstvo, da bi se prepovedal izvoz sadežev goldinga iz naše drža- ve, ni bilo ustreženo. 19. oktobra lanskega leta se je vr- šila v Celju na poziv sreskega na- čelništva anketa zastopnikov produ- e'entov, hmeljskih trgovcev in de- narnih zavodov, na. kateri se je ob- ravnavalo vprašanje ublaževanja hmeljske krize. Posvetovanje ni inie- lo posebnega uspeha. 24. novembra I I. je poslalo društveno vodstvo vseni podružnicam in poverjenikom navodilo o postopku pri prošnji za odpis zemljarine. Občni zbor je vzel letno poi'ocilo soglasno na znanje. Po poročilu društvenega poslovod- je o stanju blagajne je izjavil g. Si- mon Blatnik iz Velenja, da je z g. lvanom Naraksom z Zgor. Ložnice pregledal vse račune in jib našel v lepeni redu. Predlog obeh pregledo- valcev računov, da se podeli dru- štvenemu vodstvu absolutory, je bil sprejet soglasno. Za pregledovalca računov za 1. 1931. sta bila zopet do- ločena gg. S. Blatnik in 1. Naraks. Po nasvetu g. M. Bošnaka je bila določena članaiina za 1. 1931. za hmeljarje do 3000 rastlin 10 Din, do 4.000 rastlin 15 Din, do 10.000 rastlin 40 Din, nad 10.000 rastlin 100 Din in za nehmeljarje 50 Din. O omejitvi hineljarstva sta v smi- slu razposlanih lepakov, kojih bese- dilo je bilo itak že razglašeno v ne- katerih listib, razpravljala gg. pred- sednik in poslovodja. Predscdnik je zlasti podčrtal razmere v bivši Av- striji in Jugoslaviji. Avstrija je po- rabljala najmanj 50% vsega pridel- ka in so bile carinske razmere ugod- in varuje ne samo belo temveč tudi barva- no perilo. Pa tudi za yoIhlo in svilo je idealno sred- stvo za pranje J; Schicht^y^ Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 55 Marsikak drug mož bi bil na Vej- varovem mestu po njenem odgovoru prijel mlado gospo, stisnil bi jo. da bi pošla sapa in bi zaklical: Ti punfika mala! Kdo ti je kaj naredil? Kaj se jeziš! Sedaj mi lepo poglej v oči, tako, in tu imaš — tu imaš — tu imaš! — in bi jo obsipal s poljubi. Vejvara pa je bil tako presenečen in prestrašen, da je stal nekaj časa ka- kor steber in je gledal Pepico, ki se je trudila z drugim čeveljčkom, in Sein, ko jc tudi ta letel nekam k peči, je zopet dvignil i-oko, da bi jo zelo narahlo in skoro svilnato pogladil po ramici in je rekel sepetajo in z izra- zoni velike žalosti: »Saj ti nisein ničesar storil, Pepi- ia! Nasprotno, tako sem radosten in vesel, tako vesel! In ti mi nisi niče- *ar povedala! Vsi so to vedeli, samo jct.z ne, tvoj mož. S čim pa sem te raz- žalil?« Tu je Pepica, kakor bi se spomni- 1^» da je bila proti njemu surova, Mia i^liva svojo jezo nad nedolžnim in kakor bi ga hotela potolažiti, pritis- nila roki na sence iJi je žalostno spre- govorila: »Saj tebi ničesar ne očitam,, Fran! Kaj nisi slišal? To je vendar grozna stvar! Marnica — —! Tako sem se veselila, da bo babica in medtem —!« Ni niogla dalje. V tern trenutku se je spustila v jok, kakor da bi kje od- prla zatvornico; ta jok pa ni bil več stisnjen, prikrivan in tajen. V tern •joku se je spomnila, da stoji pred njo soprog, dragi Vejvai*a, glavna njena, opora sedaj in za celo življe- njo, človek, kateremu mora in lahko zaupa vse, razprostrla je roke, objela Vejvaro okoli pasu, pritisnila ga je k sebi in je skrila glavo na njegovih prsih. »Saj bo babica, dete«, jo je tolažil Vejvara, kateremu je bilo vsled nje- nega ginjenja zelo težko. »Čemu jokaš? Mamica bo babica, oče ded. Saj se moraš le veselo sme- . jati in ne jokati. Jokati ne smeš, veš, Pepica. Delaš žalost — ne samo sebi, Pepica., zapomni si to. Sedaj moraš biti vedno vesela, razumeš?« »Kako naj bom vesela«, je vzdiho- vala Pepica, »ko tudi tarn pri nas . . . Takole ni bilo zmenjeno. Ako že ho- če imeti kdo rodbino, sva to midva, veš, in ne oče in mamica. Sedaj, ko sem kornaj odšla iz biše! Vselej je pravila mamica,: tale hiša na Vino- gradih bo vajina, tvoja in Vejvarova, veš - - in kako bo sedaj najina? Ako nas bo več! Kaj takega si nisem mis- Jila, Fran. Zanašala sem se, da osta- ne tako, kakor je mamica obljnblja- la. Sedaj se bomo delili!« Vejvara je bil osupel. Ne zaradi Pepičinega razburjenja, ampak vslod tega, kar ji je prišlo na misel in Ce- sar si ni on sam niti domislil. In ker je vedel, ali bolje povedano, le slutil, da imajo mlade žene v gotovih oko- liščinah prečudne duševne občutke in nerazumljivo razpoloženje, je raz- umel čudni govor Pepičin, obenem pa je tudi premišljal, kako bi jo po- tolažil. »Ampak dušica«, se je trudil, da bi govoril kar najbolj šaljivo, »ti imaš čudne skrbi! Kaj misliš, da sem ja/, računal s kako hišo? In takoj sedaj? Hotel sem tebe, deklica zlata, in imam te! Imam službo, čoprav do se- daj še majhno, toda vedno večja bo, avanziral bom — in morda bom še magistratni svetnik. Cesa mi manj- ka? Kaj bi še hotela?« »To je vse lepo<<, je odgovorila Pe- pica in si je brisala oči, »ampak je še lepše, ako si hišni gospodar nego ma- gistratni svetnik. Tudi svetnik je lahko hišni gospodar — saj tain ga bolj ccnijo, ako vidijo, da ni odvisen samo od one službe. Lahko jo pusti, kadar hoče. ako bi ga sekirali. Po- glej očeta, kak gospod je nad vsemi!« »Otrok«, se je silil Vejvara k sme- hu, »saj ti ta hiša ne bo ušla! No ta- ko, dobiš samo polovico in moja služ- ba k teinu, zlato moje, to zadostuje iiama in najincmu sinu, ko pride in zraste, in ne samo njemu, ampak tu- di njegovim bi-atcem in sestricam!« »Ne, \7ejvaia!« je vzkliknila Pepi- i:a. »Nobenih bratcev in sestric ne bo! Jaz noCem! — V tej stvari ne bom z mamico konkurirala!« Sedaj je Vejvara spoznal, da je Cas, da spregovori mosko besedo. Sedaj gre za to, da preneha kot ljubimec. Poljubil je Pepico na celo in je rekel karajoče: »Ako bi te sedaj slišala mamica, draga ž§na moja! Tako te ima rada, tako z veseljem ti je vse pripravljala, njej se morava zahvaliti, da sva sa- ma svoja, vedno misli nate! Tako do- bra gospa je, da se mi vedno zdi, da je moja lastna mati in ti si pozabila Stran 2. »Nova Doba« 28. III. 1930. Štev. 25. nejše, nego v tiaši državi, ki jo z 99% navezana na izvoz. Prcdsednik je znova pozival k pridelovanju !e kvalitetnega hmelja, ki bo še vedno našel kupcev. Glavna skrb vsakega hmeljarja bodi, da mu hnielj ne ostane neprodan. Ce ga mora tudi leto ali dve prodati v lastno izgiibo, pa. bodo prišla zopet leta, ko se bo izguba izpremenila v dobiček. Po daljši debati, ki so se je udoie- žili gg. inž. Dolinar iz Celja, Janič iz Žalca, Marine iz Braslovč, Ocvirk iz Št. Jurja ob Taboru, Omladič iz Poljč, Roblek iz Žalca, Stopar iz Ve- lenja in drugi, je bilo soglasno skle- njeno, da se za obrambo proti hmelj- skim Skodljivcem nabavijo z držav- no podporo le prevozne brizgalne najboljše kakovosti in prepustijo podružnicam za tretjino, posamez- nim članom pa za polovico nabavne cene. Pri slučajnostih so se obravnavu- le naslednje zadeve: a) Po društvenem vodstvu sestav- Ijeni poslovnik je glavni občni zbor le v toliko spremenil, da se vplače- vanje članarine preloži od 1. janu- arja na 1. februarja. b) G. Bošnak iz Pariželj je prizna- val in povdarjal plodonosno delo- vanje Hmeljarskega društva v pre- teku 50 let ter z- ostrimi besedaini bičal mnenje nekaterih nezavednih hmeljarjev, ki trobijo po svetu, da je slabe cene zakrivilo lani Hmeljar- sko društvo. Prosil je društveno vodstvo, naj pazljivo zasleduje po- ročila o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu in jih objavlja po do- mačih časopisih, zlasti pred obira- njem hmelja, da bodo tako dane hmeljarjem smernke za prodajo hmelja. Prav posebno pa je pripo- ročal vsem hmeljarjem pravilno su- Senje hmelja, kajti najboljši hmelj izgubi mnogo svoje kakovosti, ako ni pravilno posušen. c) G. Marine iz Braslovč je prosil za pojasnilo glede postopanja pri signiranju hmelja. To pojasnilo mu je dal g. Vilko Seniea kot član ozna- movalnega odbora. č) Isti delegat je nadalje priporo- čal, naj stopi Hmeljarsko društvo tudi v stik z Zavodom za pospeše- vanje zunanje trgovine, ki ga je ustanovilo niinistrstvo za trgovino. d) Isti delegat je priporočal dru- štvenemu vodstvu, da bi pozivalo pivovarne, naj pri naročilih našega blaga zahtevajo vedno le signiran hmelj. e) Na željo g. Blatnika iz Velenja je g. predsednik razjasnil razmerje med Hmeljarskim društvom, Hme- ljarno in trgovinskim podjetjem >'Hed«. Povdarjal je, da je produk- cija vezana na trgovino in tudi na- sjjrotno. Hmeljarsko društvo si je vedno prizadevalo in si še prizade- va podpirati in pospeševati pošteno hmeljsko trgovino. Z ustanovitvijo Hmeljarne 1. 1902. se je trgovini zelo ustreglo, kar je bilo obenem tudi v veliko korist hmeijarstvu vobče. na vse in govoriš skoro nehvaležno — ne jezi se, dušica. Da, mislim, Pe~ pica da morava ravno najbolj izka- zovati mamici ljubezen in da niti na tebe niti na mene ne sme pasti senca nevolje. Opazil sem danes, da ji je bilo nekako tesno — vsega tega je bila kriva preveC postrežljiva go- spa Muknšnablova — in ti, ljubica, bi jo hotela še bolj obteževati? Pepi- ca, Pepica!« Zfllouoljii sfe ako Imate nove čevlie, a Vaie zadovotjstvo je tern večje in traj- neje, ako so Va- iičevljirrsdobri in trpcini. Take Vam nudi samo Industrija čevljcv STERMKCKI O tern sc lahko uverite, če si ogledate bogate ixlozbe in ogromno izbiro. Cevlji iz kravine Din 149, tettčjl Din 170, boks Din 178, ševro Din 230, gorski Din 186, lovski Din 243, qoizerji Din 259, iportni Din 343,.san- dali Din W, 88, polčevlji Din 135, 140. Ravno m tako veUka izbira deškth, damskih, platnenih, ¦ kopalnlh in telovadnlh čevljev. Cene nlzke in ka- m kovost boljša kakor kjerkoli. Nakup neprisiljen. Industrija čevljev R. Stermecki, Celje. G. Pikl iz Žalca je izjavil, da forsira »Hed« predvsem prodajo hmelja. V Barceloni razstavljeni hmelj je do- bil prvo odlikovanje. f) G. inž. Dolinar je javil, da na- merava s 1. niajeui t. 1. izdajati kot glasilo Hmeljarskega lista strokov- ni list »Hmeljar«, ako se bo do 13. aprila t. I. zglasilo vsaj GOO naročni- i kov. Glasilo, ki bi izhajalo vsakih j 14 dni na štirih sty-aneh v obliki ! »Kmetovalca«, bi stalo za člane let- no 20 Din, za nečlane 30 Din. Dru- štveno vodstvo bo v to svrho takoj pozvalo vse podružnke, da naberejo potrebno število naročnikov. Načrt g. inž. Dolinarja je nnše! vsestran- sko odobravanje. Tver se nihče več. ni oglasil k bese- di, se je g. predsednik zahvalil dele- gatom za udeležbo in zaključil lepo uspeli občni zbor. d 80 let dela za naše narodno uje- dinjenje. Prvi predstavniki naše kulture in znanosti so se 28. inarca 1 1850. sestali na Dunaju, da sporaz- | umno ugotovijo temelje, na katcrih naj bi se ustvaril za ves jugosloven- ski narod eden in isti, za vse Slo- j vence, Hi'vate in Srbe skupni knji- ževni jezik. Miklošič, Vuk in Mažu- ranič so najbolj avtoritativne oseb- nosti tega velikega pokreta, s kate- rim se začenja za nas južne Slovane J nova doba, ki je dosegla svoje ures- ničenje in ujedinjenje vseh treh pie- men v močni .lugoslaviji. d Proračun dravske banovine. Pred dnevi je finančni minister po- trdil proračun dravske banovine, ki znaša skupno 136,0()2.28(5 Din (dočim sta znašala proraöunn izdatkov biv- še mai'iborske in ljubljanske oblasti lani skupno 132.(5 milijona dinar- jev). Po službeni objavi je razdeljen proračun v naslednje glavne postav- ke: Dohodki: Drž. dotacije 30 mi- lijonov 880.(522 Din; prebitek dohod- kov banovinskih podjetij in usta- nov l,83o.8(54 Din; takse in dokiade 85,080.000 Din; razni dohodki 17 mi- lijonov 001.800 Din. Izdatki: Banska uprava, centralni urad 11,904.249 di- narjev; kmetijski oddelck 14,337.871 dinarjev; prosvetni odflelek 8 niili- jonov 891.418 Din; tohniCni oddelek 31,028.^79 Din; oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje 41 ioi- lijonov 357.189 Din; oddelek za tr- govino, obit in industrijo 3,483.30;} dinarjc; agrarne operacije 772.000 dinarjev; banovinski dogovi 11 mi- lijonov dinar "}vv; razni izdatki 13 milijohov 237.777 Din. Proračunl ba- novinskih podjetij in ustanov prod- vidavajo 29,342 739 Din izdatkov in 31,17(5.603 Din dohodkov. Cisti dobi- Cek: 1,833.864 Din je izkazan v prG- računu lednih dohodkov. d Sprejem Sokola KJ v vseslovan- sko sokolsko zvezo. V zadnji plenar- ni seji vseslovanske sokolske zveze v Pragi je bilo soglasno sklenjeno, da se novo organizirana zveza So- kola kraljevine Jugoslavije sprejme za flana vseslovanske sokolske zve- ze. (1 Neprestani požari v Savinjski dolini. V zadnji številki smo poro- čali o požaru pri posestniku Cizeju na Polzeli. Izgleda pa, da serija po- žarov v Savinjski dolini še ni za- kljuc-ena. V pondeljek 24. t. m. okrog 4. zjutraj je zaCelo goreti pri posest- niku Dolinšku v Kaplji pri Št. Jur- ju ob Taboru. Zgorela je hiša s hmeljsko sušilnico poleg stanovanj- skega poslopja, v kateri ni stanoval nihče, z zalogo krme, hmelja in desk. d Detomor v Vojniku. Pred dnevi so našli pri izpraznjevanju greznic pri gostilni Hatej-Kolar v Vojniku v mali äkatlji 1 dan stai'o dete žen- skega spola, ki je ležalo v greznici najmanj teden dni. Zločinske mate- re še niso izsledili. d Nov odvetnik. V imenik odvet- niške zbornice za Slovenijo je vpi- san g. dr. Fran Terčič, dosedaj odv. kandidat v Mariboru, s sedežem v Šoštanju pri Celju, kjer bo v krat- kem otvoril svojo pisarno. d Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in proti- nu, katarju želodca in črevesa, obo- lenjih danke odpravi naravna »Franc Jožefova« grenčica zastaja- nja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franc Jožefova« voda izborno delovanje Crevesa. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 29. marca: Naraščanje tem- perature, kratkotrajno lei>o vreine, v severnih Alpah južno, visoki oblaki z zapada, na gorah viharno vrenie na. vidiku. Vezenje strojno in ročno delo, izdeluje najlepše in najceneje B. Pusnik Celje, Cankarjeva cesta 4. Predelovanje in moderniziranje ple- tenin po zmernih cenah. c Ccljski občinski svet. V petek 11. aprila ob 18. bo iniel celjski občin- ski svet redno sejo. Na dnevnem re- du so poročila odsekov. c Slovensko obrtno draštvo v Ce- lju je iinclo sinoči v salonu restav- racije v Narodnem domu svoj 38. redni letni občni zbor, ki ga je otvo- ril in vodil predsednik gosp. Vinko Kukovpc. Po poročilu tajnika in bla- gajnika in sklepu o spremembi dru- štvenega naziva v »Obrtno društvo v Celju« je bil izvoljen zopet stari odbor. Zaradi pomanjkanja prosto- ra smo morali odložiti obširno poro- Čilo o občnem zboru do prihodnjo številke. r lijudsko vseučilišče. V poiuioljok je predaval v predavalnici trgovske Sole 7. lepimi skiop.tičnimi slikami učitelj g. Viktor Pirnat iz Novega mesta o važnosti vojne mornari.-e Omenil je naselitev Jugoslovenov ob Jadranskem morju, ki so bili že ta- krat znani kot izvrstni mornarji. Podčrtal je trgovinski in vojažki pomen mornarice ter podal sedan je stanje našega trgovinskega in voj- tiega brodovja. — V pondeljek 31. t. m. ob 20. bo predaval na trgovski šoli profesor mariborskega moškega učiteljišča g. Franjo Baš o temi: »štajerska kmetska hiša s poseb- nim ozirom na kmetsko hišo v ostali Jaqoslaviji«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. c Spominsko proslavo 10-letnice koroškega plebiscita priredijo dru- štva, včlanjena v celjski sokolski župi, v smislu sklepa sokolskega prosvetnega zbora z dne 1(5. t. m. dne 12. oktobra t. L Program je določen tako-le: ob 8. zjutraj maša zaduäni- ca za padle koroške bojevnike, ob 9. dopoldne velika skupščina, ki se vrši v Celju na Dečkovem trgu in na kateri nastopijo predvidoma trije govorniki, ob pol 14. odhod poklo- nitvene deputaeije z vencem na Puncerjev grob v Braslovče, ob pol 15. odhod poklonitvene deputarije na Malgajev grob v St. Jurij ob juž. žel. Društva naj ta dan tudi prire- dijo koroško razstavo ter prodajajo cvetlicc in karte, kojih izkupiček je namenjen za nakup knjig koroSkim Slovencem. Tudi se ima izvesti v ta namen posebna narod na zbirka. Ce se bo posrečilo do jeseni nabrati do- volj denarnih sredstev, se bo v okvl- ru te spominske proslave vršilo v nedeljo 5. oktobra odkritje spomeni- ka oziroma spominske plošče padle- mu koroškemu junaku Puncerju v Braslovčah. K sodelovanju na spo- minski proslavi naj sokolska dru- štva, ki so bila pri koroških bojih in pri izvršitvi koroškega plebiscita pö svojem članstvu v obilnem Številu zastopana, pritegnejo v prvi vrsti narodno obrambna društva, koroške bojevnike in koroške emigrante ter ostala nacijonalna in kulturna dru- štva. Podrobna izvedba spominske proslave bo naloga posebnega priie- ditvenega odbora, ki se ima v krat- kem sestaviti, da se bo mogla pro- slava kar najvestneje v posameznih krajih pripraviti in na dostojen na- čin izvršiti. c Prva razprava pred velikim se- natoni pri okrožnem sodišču v Ce- lju se vrši v torek 1. aprila dopoldne v bivsi porotni dvorani. Zagovarjati se imata dva obtoženca zaradi deto- mora po § 107. k. z. Razprava bo jav- na. r Planinsko predavanje v Mest- neni kinu. Savinjska podružnica SPD v Celju priredi v sredo 2. aprila od Yil. do V*8. zvečer v Mestnem ki- nu planinsko predavanje. Predava znani veleturist g. prof. Janko Mla- kar iz Ljubljane o tirolskih, solno- graških in koroških Alpah. Kakor običajno, nam bo tudi tokrat poka- zal ki'asne posnetke s svojih tur. Nje- gova predavanja so vedno silno za- nimiva in dobro obiskana, tako da g. predavatelj prav rad ]>rihaja v Celje. Upamo, da bo imel tudi v sre- do polno dvorano hvaležnih poslu- šo.lcev. c Zborovanje živinozdravnikov v Celju. V nedeljo se je vršilo v hotelu »Evropi« v Celju dobro obiskano zborovanje živinozdravnikov iz tele dravske banovine. Dopoldne so se obravnavale razne društvene zadeve in vprašanjc čim uspesnejše izved- be letošnjega cepljenja, popoldne pa je imel g. prof. dr. Kern zelo zanimi- vo in poučno predavanje o organi- zaciji proizvodnje higijenskega mle- ka. c Nesreča pri levškem inostu. V soboto okrog 1. popoldne je zadel neki splav v levo kozo niostu čez Savinjo pri Levcu. Sunek je bil tako silen, da se je del mostu porušil. Pri tern je dobil eden splavarjev občutne poškodbe. Porušeno kozo je odnesia voda do bi'vi pri celjskeni parku. ( Na obcxtem zboru zveze russt Jugoslavije, ki se bo vr.šil jut.ri v Beogradu, bo zastopal celjsko mest- iio občino magistratni nadsvetnik %. Ivo Šubic c: Smrtna kosa. V sredo 2(5. t. in. ob 1. ponoči je umrl na Dolgem po- lju, zadet od kapi, posestnik in me- sarski mojster g. Anton Osrizek v 43. letu starosti. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim n.age iskre- no sožalje! c Nesreča. Pred dnevi je odtrgal gladilni stroj 42-letnemu delavcu Francu Rebernaku v Konjicah Štiri prste na levi roki. — 20-letni krojac Peter Stajan iz Marenberga si je pri padcu zlomil levo nogo nad kole- noni. — 28-letnega rudarja Alojza Dvoišaka iz Hude jame pri Laškem je zadel jamski voziCek v glavo in mu poškodoval čelo in desno oko. - 19-letnega brezposelnega steklarja Štefana Tepeža iz Kostela pri Prc- gradi so pred dnevi napadli fantje z noži in ga hudo poškodovali. Pone- srefeni se zdravijo v celjski bolnici. c Ponarejen denar. V Celju so se te dni pojavili ponarejeni dvodituir- ski novci, ki so bledejše barvo in imajo temnejši zvok nego pristni. Slika na novcu je nekoliko zabri^a- !ia Poiicija je uvedla v zadevi p>'-'- iskavo. c Pevski in tamburaški koncert s pestrim sporedom priredi pevsko društvo »Slavec« s Teharja v soboto 29. marca ob 20. v mali dvorani Celj- skega doma. Pevske točke se bodo izvajale pod vodstvom g. Fr. Luže- viča, tamburaške točke pa pod vod- stvom g. H. Podjavorška. Ljubitelji lepe narodne pesmi in tamburaške godbe vljudno vabljeni! c Celjska posojilnica v Celju je naklonila tukajšnji moški in ženski podruznici Družbe sv. Cirila in Me- toda vsaki po 350 Din podpore. Od- ličnemu narodnemu zavodu, ki kaže razumevanje za delo naše važne in prepotrebne šolske obrambne druž- be, iskrena hvala! c Dijaški kubin ji v Celju je daro- val g. dr. Milko Ilrašovec, odvetnik v Celju, 100 Din namesto cvetja na grob ge. Mariji Požarjevi, soprogi poštnega kontrolorja v p. v Vojniku. fttev. 25. »Nova Doha« 28. III. 1930. Stran 3. c Spremembe v celjskem mcstnem > avtobusnem prometu. Ker ima proga Celje-Dramlje premajhen promet, bo odslej vozil avtobus do Dramelj in na- zaj le ob sredah in sobotah, vsakokrat dvakrat dnevno po sledečem voznem redu : Zjutrai odhod iz Celja ob 4.50, povratek iz Dramelj ob 5.45; opoldne kot dosedaj ob 12.25 odhod \z Celja in ob 13.05 odhod iz Dramelj. Ob o- stalih dnevih odpade vsaka direktna avtobusna zveza Dramlje-Celje. Isto- časno pa se uvedejo sledeče nove pro- ge : Celje-Ljubečna zjutraj iz Celja ob 6.40, vozi skozi Trnovlje ob 6.52 in pride na Ljubečno (Ropan) ob 7.03. Povratek z Ljubečne ob 7.07, vozi skozi Trnovlje ob 7.18 in pride v Ce- ije ob 7.30. Dopoldne iz Celja ob 10., Trnovlje 10.12, prihod na Ljubečno ob 10.23; nazaj z Ljubečne ob 10.17, skozi Trnovlje ob 10.28, prihod v Ce- Ije ob 10.40. Le ob nedeljah vozi na tej progi avtobus zjutraj ob 5.50 iz Celja, skozi Trnovlje ob 6.02, v Lju- bečno ob 6.13; povratek z Ljubečne ob 6.15, skozi Trnovlje 6.26 in pride v Celje ob 7.38. Dalie obratuje le ob nedeljah in praznikih na tej progi av- tobus popoldne: odhod iz Celja ob 12.25, v Trnovlje ob 12.37 in v Lju- bečno ob 12.48; povratek z Ljubečne ob 14.07, v Trnovlje ob 14.18 in pri- hod v Celje 14.30. Krožna proga Celje- Trnovlje-Ljubečna-TeharjVCelje obra- tuje vsak dan sledeče: iz Celja do Ljubečne po istem redu kot doslej, z Ljubečne ob 18.30, v Teharje ob 18,53, v Celje ob 19. uri. Proga Celje-Te- harje obratuje vsak dan dcpoldne : od- hod iz Celja ob y.40, prihod v Teharje ob 9.48; povratek s Teharja ob 9.49 in prihod v Celje ob 9 57. < Počitniške kolonije ob niorju. Kolo jugoslovenskih scster v Celju ima za Jetošnje počitniške kolonije naslednji narrt: 1- kolonija bo v ju- niju, pu možiiosti že od prvega na- prej, 2. kolonija se bo odpeljala iz Celja 28. junija ob 19. in se vrnila 20. julija ob 20., 3. kolonija se bo odpeljala i/, Celja 19. julija ob 19. in se vrnila 10. avgusta ob 20., 4. ko- lonija pa se bo odpeljala iz Celja 9. avgusta ob 19. in vrnila 31. avgusta ob 20. V prvi koloniji bodo odrasle žene same ali z otroki od k do f> let (i/Jemoma bodo matere smele vzeti s seboj tudi starejSe otroke, ako ne bodo imeli sole), v drugji koloniji bodo olroe.i (deeki in deklice) do 10, let in nekaj veejih deklic, v tretji koloniji sanio dekliee in v četrti ko- loniji dočki nad 10 let fin odrasli moški. Pri drugi in tretji koloniji bo sprejetih vsakokrat do 10 odraslih žen. Ce se bo priglasilo več žen in malih otrok, bo zanje urejena v sep- tembru še ena kolonija. Popolna oskrba bo stala dnevno do 30 Din. Natančnejša pojasnila daje gde. Ma-, rija Kernova v dekliški meščanski soli ob sredah od pol 10. do pol 11. in ob sobotah od pol 11. do pol 12. dopoldne tor sprejema tudi prigla- sitve. c Zveza jugoslovanskih železni- čarjev podružnica Celje prircdi v soboto due b. aprila v vseh prostorih Celjskega doma veliko veselieo, zdruxeno s plesom. Igra železničar- ska godba na lok. Vabimo že danes vsakogar, ki se hoče enkrat prav prijetno zabavati, da nas poseti. Če bi se katerega pri i>az])oSiljanju va- bil pornotonui prezrlo, prosimo, da narn oprosti in smatra to objavo za Vabilo. K obi I ni udeležbi vabi odbor. c Pri novi okoliški Soli se da zem- Ijišče v najem. Informacije se dobc pri upravitelju okoliške osnovne so- le na Dolgein polju. 23G ( Nočno lekarniško službo ima od sobote 29. t. ni. do vštetega petka \. aprila lekarna »Pri orlu« na Glav- iiem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 30. t. in. do vštete sobote 5. aprila I. vod pod poveljstvorn g. \l. Berne. Vec raznega pohištva kakor: omare, nočneomare, pisalnamiza, kuhinjska kredenca, popolnoma nova gostilniška kredenca iz črešnjevega lesa, pisalna miza, pripravna za stavbenika ali ključavničarja, okenske karnise in zavese ter razne druge malenkosti se takoj po ceni prodajo. Več se izve pri skladiščniku Javnega skladiSča v Celju. I Celjska posojilnica d. d. v Celju Celjska posojilnica d. d. v Celju je imela dne 18. t. m. svojo bilančno sejo. Celje je 'gospodarski center pokra- jine, ki irna glavni vir svojih dohod- kov v hmeljarstvu. Svetovna nadpro- dukcija hmelja je povzročila katastro- falni padec cen hmelja. Medtem ko znaSajo produkcijski stroški povprečno okrog 30 Din je bila cena hmelja od 2.— do 10.— Din. Kakor pa je tudi težka kriza hmeljarjev, je vendar upa- nje upravičeno, da bo žlahtni savinjski hmelj pri§el zopet do svoje veljave kot nekdaj. Seveda se bodo morali skrčiti nasadi hmelja v vseh državah, v katerih se prideluje hmelj. Celjska posojilnica d. d. se principijelno ni ni- koli bavila z nakupovanjem hmelja za lastni račun, pač pa ima pri svoji po- družnici v Šoštanju hmeljarno za pre- pariranje in skladiščenje hmelja. Ta investicija je pa bila že v prejšnjih le- tih popolnoma amortizirana. KljuD navedenim razmeram zavod s hranilnimi vlogami ni nazadoval. Ra- zumljivo je, da je marsikdo segel po svojih prihrankih, kdor jih ni imel, pa je moral seči po kreditu. Zaradi svoje tradicijonelne Iikvidnosti je zavod ne le izplačeval naložbe točno, ampak je ustrezal tudi vsem kreditnim zahtevam, ako je le bila podana absolutna var- nost. Zavod se principijelno ogiblje dol- goročnim posojilom. Vsa posojila in krediti so zavarovani z vknjižbami na zemljiščih ali z dobrim poroStvom, ter je zavod od svojega začetka vedno postopal pri dovoljevanju posojil z zna- no rigoroznostjo. Velika likvidnost zavoda je razvidna v tern, da ima popolnoma razpoložljivo naloženih kot gotovino v blagajni, pri raznih bankah, v valutah, devizah, vred- nostnih papirjih in v meničnem port- feljuDin 25,041.171.42, karznaSa 34.5°/0 nasproti vsem tujim sredstvom, Bilančna vsota znaša koncem 1.1929. Din 92.308.172.95. Zavod je poviSal proti koncu lan- skega leta delni5ko glavnico od Din 5,000.000.— na Din 8,000,000.— z iz- dajo 30.000 kom. novih delnic po kur- zu 160.—, ki so bile vse polno vpla- Cane. Ažijska diferenca v viSini Din 1,800.000.— je bila pridejana rezerv- nemu fondu. Vse izkazane rezerve z dotacijo za leto 1939. v višini Din 606.329*66 zna- Sajo Din 6,011.227.02, tako da pri- števši glavnico, razpolaga zavod z Din 14,011.227.02 lastnih sredstev. Čisti dobiček, ki ga je dosegel za- vod, znaša Din 1,106.329 66, od kate- rega bo dodeljeno rezervam, kakor re- čeno Din 606.329.66 in se bo izplačalo Din 500.000.— za 10% dividendo na dclnice od I. do inkl. IV. emisije. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Sreda 2. aprila ob 20.: »Grob nezna- nega vojaka«. Gostovanje ljubljan- skega Narodnega gledališča. Abon- ma. * Gostovanje ljnbljanske drame v Celju. Po dolgem presledku bo go- stovalo Narodno gledališče v Ljub- ljani /opet v sredo 2. aprila zvečer v celjskem giedališču in uprizorilo znano dramo francoskega pisatelja Pavla Raynala »Grob neznanega vo- jaka« v prevodu Otona Župančiča. Drama je dosegla povsod, kjer so jo uprizorili, velik uspeh in bo gotovo tudi v Celju napolnila gledališCe. Predstava je za abonma. Vstopnice se dobe v knjigarni Goričar & Les- kovšek. wSneg" (Gostovanje v celjskem gledališčn 26. t. m.) Simbolistična psihološka drama leta 1927. umrlega poljskega pisate- lja Stanislava Przybyszewskega »Sneg« spada po svoji koncepciji, stilu in izvedbi pravzaprav v dobo dekadence in je za sodobni okus že nekoliko zastarela. Glavna motiva: mož med dvema ženama in simboli- SARGOV J zacija, da pokriva sneg navidez inrt- vo prirodo — človekovo notranjost —• ki oživi in vzkipi, Čim se pojavi nevidna, neodoljiva sila, je obdelal pisatelj deloma lirsko, delonia ep- sko, brez številnih zu nan jih efektov in krepke drainatikc. V drami nasto- pajo nasprotujoči si patološki tipi / zagonetno logiko in nepreračurdjvi- mi značaji. Dejanje jc pretirano in ne povsem verjetno. Mariborčani so uprizorili dramo v sredo 28. t. m. v celjskem gledališču v temeljiti, vestni in stilni režiji g. Jožeta K o v i č a. Scenerija je bila moderna, okusna in intimna, le s snegom pokrito drevje v ozadju je hilo prcmalo plastično. Iluminacija je bila v redu. Problematično Bron- kino naturo je podala gdč. Kra- Ijeva s toplino, primerno kai'ak- terizacijo in krepkim kontrastira- njem notranjega doživetja v različ- nih situacijah. Na.turna, privlačna, skoro demonska Evina ženskost je imela v gospodični Starčevi, ki se v zadnjem času močno razvija, i/vrstno interpretinjo. Usodnemu Tadejcvemu kolebanju med ženo in silnim koprnenjem po koprnenju, ki je vtelešeno v Evi, je dal g. Grom polnega i/raza in sc je v ulogi izži- vel. Melanholičnega, sanjavega, tr- pečega Kazimira je igral g. Jože K o - v i l\ s poglobitvijo in sigurnostjo. Solidno igro sta nudila ga. Zakraj- žkova kot tajinstvena dojilja Makri- na in g. Pavle Kovič kot lakaj. Gledališče je bilo tokrat le napol zasedeno. Igralsko je drama vseka- kor uspela, sama na sebi pa ni bog- vekako učinkovala. Značilno je, da je občinstvo po zadnjem dejanju ob- sedelo v prepričanju, da igra še ni končana ... — rp — Sokolstvo x Sokolsko društvo v Celja ima v lotošnjem letu prav obširen program javnjh prireditev. Svečan uvod v zletne dni 1. jugoslovenskega vseso- kolskega zleta v Bcogradu bo otvo- rila mladinska akademija naraščaja in dece 5. in 0. aprila v celjskem mestnem gledališču. Akademija bo po svoji pestrosti izredno zanimiva. Posebnost pa bo še v tem, da bo pr- vič od obstoja društva nastopala iz- ključno le mladina, in pa ker je to prvi nastop po novem zakonu pre- osnovanega društva. Nekak pregled Sokolstva, včlanjenega v celjski so- kolski župi bo župni zlet 15. junija, ki bo združen s tekmami. Na obe prireditvi opozarjamo že sedaj vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo in ga prosimo, naj ta trud društva na- gradi s svojim posetom. Vstopnice /a akademijo se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. KINO Mestni kino Celje. Petek 28. mar- ca: »Moiala«. Sijajna komedija v (5 dejanjih. V glavnih ulogah Ellen Richter, Ferdinand v. Alten, Albert Paulig in Harry Halm. Režiser: Dr. W. Wolf, režiser »Svete gore«. Or- kesterl — Sobota 29. in nedelja 30. maira: »Bell junak«. Izredno napet pustolovski film v (5 dejanjih. V glavni ulogi sloviti Tom Mix. Kot dodaiek se predvaja najnovejži Ufa- žurnai. Hišna vrata popolnoma nova, se takoj ceno prodajo. Več se izve pri skladiSčniku Javnega skladišča v Celju. Potrtcga srcn javljamo vscm sorodrilkom, prljatcljem in znancem tu2no vest, da je nnl Iskreno ijubljeni soprog, gospod Anton Ogrizek mesarski mojster danos ponoCi ob 1. uri po kratki bolezni. zadet od kapi, v 43. Ictu starostl inirno v Gospodu zaspal- Pogreb prerano umrlega sc bo vršll v pctck 28. marca 193(1 ob 3. uri popoldne od hlSe 2alostl, üolgo polje 15 na okoliSko pokopališCe. Sveta maša zaduSnica se bo brala v soboto 30. marca 1930 v zupni cvrkvl sv. Danljda v Celju ob 7. uri zjutraj. PriporoCamo blagejja pokojnika v prij.izen apomin. CELJE, dne 26. marca 1930. Cecilija Ogrizek, Fani \rhli, soproga pastorka in ostali sorodniki. Drago GAMS Celje -Gaberje 91. ZASTOPSTVO Puch9 Siyräa in DOrkopp koles ter Ariel motorjev. P R ODAJA iivalnih strogev "7 in vseh posameznih delov 2 za Sivalne stroje in kolesa po najnilji ceni. j POPRAV1LA vseh navedenih predmetov l se izvršujeio STROKOVNO V^bilo k občnemu zboru Posojilnice v Trbovljah, ki bo v sredo 2. aprila 1930 ob 4. uri popoldne v posojilniškem uradu s sledečim dnevnim redom : 1. Zapisnik zadnjega obč. rbora. 2 Poročilo načelstva. 3. Poročilo rač. pregiedovalcev. 4. Odobritev računov za leto 1929. 5. Raznoterosti. JOS. MOLL, načelnik. Ortna in poljska semena • sveža, plombirana, priznano najbolje kaljiva in umetna gnojila vseh vrst nudi Stoan 4. »Nova Doha« 28. III. 1930. Štev. 25. I« aprila se pnčne velikonočna tsrodaja \™»\ k°^: B/ Gy cijski in modm trgovini T. KUDER nasl. CELJE, GLAVNI TRG ŠTEV- 14 Spomladanski plašči, obleke, predpasniki, fantovske oblekce, dekliške oblekce, srajcc, kravate, čepice, klobučki. — Velika izbira «PEKO» čevljev, svila, popelini, blago za plašče in bluze. Velika izbira, nizke cene! Strogo solidna postrežba. Y^MAV%**fl^€fei 4r*% 04*1 Conj. občitistvo vljudno opozarjam, da imam v JrJrClfriCitJAt? St?i svoji hiši v CELJU, KRÄLJÄ PETRÄ c. 37, lastno mesar Uo, prekafevalnico in gosiilsio pri „felerau" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip GorenjaK isöetno zastopniKa za Slovenijo za pro da jo angleškega sukna na izplačilo v gotovini in na obroke. Gospodje, ki so vpeljani pri tooljših odjemalcih, naj pošljejo svoje ponudbe na Specijalno skladišče angleškega sukna, Zagreb, Gunduličeva ulica 4. Pohištvo, posteljnino, kuhinjsko posodo in druge predrnete prodajam po ugodni cctii od sobote 29. marca dalje. Altziebler, Celje, Kapucinska ulicsr. Izgubljena zlata verižica se nahaja pri J. SuCttOfjU, Celfe, Skalxia Kief. Noben rokodelec, delavec, 3—1 kmel all ma&čan ne zamudt si ogledati dospele ,Tivar' obleke zase in svoje otroke ! fiakovoit lzvrstna! Cene neverjelno nlztce I Samo v manufakturni in konfekcijski trgovini Ivan MASTNAK Celje, Kralja Petra cesta 15 Stanovanjska posredovalnica Presernova ulica 6 nudi lepe sobe po različnih cenah. Po- sreduje tudi stanovanja, sobe in lo- 3 kale po različnih cenah. 4 Lfovina, s paii>ir»jem. Qoricar & Leskovšek, Celje, Hralja Petra cesto 7-9. Franc Strupi v Celju Vam priporoca po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetüik, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd. 50—39 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Gopičop l Lesftovšefe, Celje knjigapna in veletrgowina s papiii^em, pisalnimi in risalnimi predmeti. Samo na veüiko! Samo na veliko? Pomaraii^e, limone kakor drugo južtso sadje nudl najceneje CE1LJTE, KRÄLJÄ PETRA C. 22 veletrgovina kolonljalnega in Specerijskega blaga Lastna pražapna kave Mliix za disaire 1/inlio HühoBüc, obi. lioncBS. mestni tcsarshi mojstsp na Laui MM» Pnliii izvršuje vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za ||U UliJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in fezov. Parna žaga in lesna trgovina, lava pri Celju^^^T Kmetsha posojilnica za celjsko oholico y Celju —gjg"1 j- ———¦ registrovana zadruga z omeieno xaweio ——i—^ssss^^ssssb^^ Pisarna v Presernova ulic« S Hranilne vloge obresluje po 6—8% člstih, brez rentnega davKa. -N | -S si mi -^ B ss Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren ža konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan č«tLna. - Oba v Celju.