§*o*tnina ttlafana v gotovini,
štev. 7.
V Lfubrani, dne 15. februarja 1934.
Posamezna ftav. Din v— Leto XVII.
bpravnistvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 3/11., telefon 3122 do 3128
Izhaja vsak tetrteK
Naro.nlaa <• loicmstro četrtletno * Ola, oolletno 18 Din, celo'etao 38 Din; la m«, lemsuo ram »mtrlkei četrtletni) 12 Oln, polletno 24 Din. celoletno 48 Ula. Amerika letno I dolar. — Rada paitne Hranilnice, podrainlce » L »Dliam, št. 10 711
Vzorne kmetije in še kaj
Prav presenetila nas je izjava načelnika kmetijskega oddelka g. inž. Zidanška na zborovanju banovinskega sveta o vzornih kmetijah. V bano-vinskem proračunu je bilo določenih v to svrho le 10.000 Din. Banovinski svetnik g. Bajuk je ugovarjal takšni zapostavitvi vzornih kmetij in zahteva' več denarja za tako važne edinice kmetijskega napredka. Načelnik kmetijskega oddelka pa mu je odgovoril takole. « Ustanova vzornih kmetij ni več tako pereča kakor prej. Prvotno zamišljena za najbolj zaostale kraje je danes postala skoro nepotrebna. lO.OCO Din v to svrho je določenih samo za nabavo kakih posebnih stro-jev.»
Kakor smo opetovano nanašali, je načrt pospeševalnega dela za kmet jstvo v raši banovini že v bistvu nezadosten, zato tudi ne moremo kriviti g. inž. Zidanška za gorenjo izjavo. Ne moremo pa tudi nikakor gladko pieko nje. Poglejmo v katerikoli kraj naše dežele, pa bomo ugotovili, da je prihajal ves napredek kmetijstva iz po-edinih točk. Kaj pa je bilo tam tako mikavnega in kdo je bil početnik tega dela? P^edini napredni gospodarji, ki so uvedli kljub ugovorom žene in otrok kakšno novost, bodisi novo rastlinsko sorto ali nov stroj.
Naj navedem, na kakšen odpor je zadel ukrep večjega posestnika v najnaprednejšem delu naše dežele, ko je pred nekaj leti na moje prigovarjanje kupil sejalni stroj. Najhuje se je jezil prvi hlapec sejalec, ki je svoj srd izrazil takole: «Sam je ves nor (namreč pisec), pa je še gospodarja spravil ob pamet. Vsa družina in sosedje so dali hlapcu prav, češ: «Z roko smo sejali doslej in bomo tudi posihmal.» Z veliko težavo in neje-.voljo so pri omenjenem gospodarju vsejali tisto jesen žito. Gospodar je pustil za primerjavo posejati le polovico vsake žitne njive s strojem, drugo polovico pa je posejal hlapec z roko. Ze ko je setev vzklila, je bila razlika vidna, do žetve pa je še mnog zabavljač utihnil in se spustil z naprednim gospodarjem v razgovor o stroju. Gospodar je razlagal, da se prihrani s strojno setvijo ena tretjina semena, da se setev bolje ob-rase in da je pridelek znatno večji od pridelka setve z roko. Dva, trije vaščani so vzeli že prvo jesen po tem poizkusu stroj na posodo, danes pa seje tamkaj že zadnji kočar s strojem. Celo iz sosednjih vasi so hodili po stroj vse dotlej, dokler ni občinski kmetijski odbor sam kupil dveh sejalnih strojev. Vprašam vas, kmetijski str kov-njaki, kdo je že kupil in uporabljal sejalni stroj na vašo golo besedo. Brez živega zgleda je vsaka beseda o napredku le glas vpjočega v puščavi, ki ga sliši in upošteva le klicalec. Kdo je vzdrževal kljub slabim časom pri nezadostnih podporah od poklicanih oblastev in kljub nedonosnosti živinoreje plemenjake in jih spuščal na upanje, če ne vzorni gospodar! Kje bi bil ves učeni napredek, da nismo imeli praktičnih pionirjev Pirca, Rohrmanna, Jelovška, Goričana in druge, ki so znali ceniti pomen vzornih kmetij in so jim tudi priznali tisto mesto, ki jim gre.
Naj se le vsede učeni strokovnjak nepoznan Died poslušalce pri predavanju svojega tovariša2
pa bo slišal, koliko nezaupanja je med našimi kmeti v že davno dognana izkustva. Spoznal pa bo tudi, koliko močne volje je treba praktičnemu pionirju med nedopovednimi sosedi na vasi, preden se doseže viden uspeh napredka. Kdo je utrl pot na primer selekcioniranemu semenu med šireke kmetske sloje? Vzorne kmetije so bile vodnice.
Vzorne kmetije ne spadajo le v najbolj zaostale naše kraje, colo v najnaprednejših jih je še premalo. Dokler bo kmet na prodnatem Posav-ju pred nosom naših najvišjih kmetisk:h strokovnjakov oral na ozke ogone in sadil pod motiko krompir, dokler bodo ljulika, snet in razni pleveli bujno cveteli po naših žitih, dokler bo veljala med našimi kmeti več trma kakor izkušnja, bo treba še več vzornih kmetij. Zato, da bo soseda sram njegovih slabih pridelkov in njegove nepotrebne siromaščine!
1 V naše razmišljanje o kmetijskem pospeševalnem delu se je vmešal v nekem listu nekdo, ki toži, da sreski kmetijski referent ne more vsak mesec, krkor je predpisano obiskati vseh svojih občin, katerih da je po nekih srezih celo do 40.
Zato predlaga kot lek motorizacijo kmetijskih strokovnjakov. Banska uprava naj kupi vsakemu kmetijskemu strokovnjaku službeno motorno kolo. Namesto da bi izkušali prdagoditi uradne predpise življenju, se naj življenje prilagodi neizvedljivim predpisom, pa čeprav bi morali strokovnjaki uporabljati celo aerop!ane. Prav kakor stari Kitajci ravnajo danes nekateri bistroumniki z našim kmetom. Kitajci namreč nekoč niso merili svojim deklicam čevljev po nogah, temveč so jim toliko časa podvijah stopala, dokler jih niso utesnili v obutev. Na Kitajskem je bilo to lahko izvedljivo, saj so napravili zato okrog svojega carstva kitajski zid, deset sežnjev debel. Huje je nam, ki živimo sredi napredne Evrope, ki gleda na naše delo. Danes gre napredek preko vseh zidov, tudi preko papirnatih, in bo narod sam izsilil pravo pot, ki vodi do resničnih uspehov.
Naloga krsjevnih organizacij JNS je, da pri vsaki priliki opozarjajo oblastva, da sta zahteva in že!ja bojevnikov za naš kruh, naših kmetov, naj se zbliža in poenostav' sveža s šlritelji kmetijskega napredka. Pri nobeni priliki ne zamudimo naglasiti te glavne svoje zahteve. Zavedati so moramo vsi, da je le od blagostanja kmetov pričakovati boljših časov tudi za druge stanove.
Zaščitenim dolžnikom kmetom
Podpisane osrednje organizacije denarnih za-' vodov so 21 januarja objavile v dnevnikih, na- j slednje dni pa tudi v tednikih poziv zaščitenim | | dolžnikom kmetom, kako naj doprinesejo zanesljive dokaze, da jim bo dovoljena zaščita po uredbi za zaščito kmeta z dne 22. novembra lani, i da ne bo treba prizivov na višje instance, ki bi , povzročali mnogo de'a zamude časa in stroškov tako dolžnikom k^k r denarnim zavodom. | Ker so se medtem pojavili od neodlečilne strani dvomi o um jstnosti naših navodil v gori omenjenem razglasu, zato ponovno opozarjamo,
da je predvsem v korist kmetov dolžnikov samih, če se ravnajo po njih. V nasprotnem primeru bodo namreč zavodi primertni v svrho pravilnega izvrševanja uredbe zateči se k višjim oblastvom za pomoč, kar bi pa povzročilo še večje neprilfke in stroške. Razume se, da je veljal omenjeni peziv samo onim dolžnikom, ki medtem te zadeve še niso uredili z upniki, odnosno glede katerih še niso upniki na jasnem, če jim gre zaščita ali ne.
Zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug, Zveza jugoslovenskih hranilnic v dravski banovini in Društvo bančnih zavodov v dravski banovini.
Živahen razmah JNS v konjiškem srezu
Konjice, februarja.
Naš narodni poslanec in tudi sreska organizacija JNS v Konjicah sta v stalnem stiku z narodom. Ob priliki cbčaih zborov občinskih in krajevnih organizacij se je povsod zbralo po lepo število naših članov in drugih somišljenikov. Vseh občnih zborov so se udeležili naš narodni poslanec notar g. Gajšek, član banovinskega sveta in predsednik sreske organizacije JNS notar g. Jereb, podpredsednik sreske organizacije JNS g. dr. Er-vin Mejak in sreski tajnik g. Ciril Žagar
Z občnega zbora v Vitanju so bile poslane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, dalje čestitka predsedniku strauke Uzunoviču k imenovanju za ministrskega predsednika in pozdravne brzojavke našima slovenskima ministroma, gospodu banu in drugim. Izrečene so bile zaupnica vodstvu stranke in zahvali poslancu g. Gajšku in banovinskeinu svetrnku notarju g. Jerebu.
Na praznik Treh kraljev je bil ustanovni občni zbor občinske organizacije v Tepanju. V odboru sta med drugimi: predsednik g. Gabrijel Kumar (Gruševlje) ni tajnik sreski šolski nadzornik gospod Gselman.
V	nedeljo 10. januarja se je vršil redni občni zbor v Oplotnici. Predsednik je g. Gašpar, obrato-vodja na Cezlaku, tajnik pa g. Jarc, učitelj v Ca-dramu.
V	soboto 20. januarja je bil redni občni zbor krajevne organizacije na naši najvišji postojanki, v Skomarjah na Pohorju. Čeprav je bil delavnik, se je zbralo članstvo polnoštevilno. Zbora se je udeležil poleg sreskega tajnika še tudi takratni predsednik občinske organizacije iz Zreč gospod Veronik.
V	nedeljo 28. januarja smo opravili kar dva občna zbora, in sicer v Vitanju in na Stranicah. V Vitanju ui bil samo občni zbor, temveč velik shod. V vseh spodnjih prostorih Tepej-Piklovega
hote'a je biJo nabito polno občinstva Mnogi niso mogli vef dobiti prostora. Tudi na Stranicah se je zUralo lepo število flanov in somišljenikov.
Na 9ve?nico smo imsli občni zbor občinske organizacije v LoČah in krajevne pri Sv. Jerneju. Zadnjega zbrra sta se udeležila p leg narodnega poslanca in funkcionarjev sreske JNS še župan gosp. Čurfek in pa zaslužni predsedn k občinske organizacije JNS iz Loč e Košir*Anton.
Predzadnjo nedeljo dopoldne je bil občni zbor organizacije v Zrečah, pcpoldne za sestanek volilcev v Zičah.
Odbori 90 po večini ostali stari. samo v Oplot-nici in Zrečah sta novi predsedstvi. Pri vseh organizacijah je zabeležiti vel'k p-rast članstva. Ljudje so spoznali, da je edino mesto zanje v vse-državni stranki, ki se trudi, da bi izboljšala stanje vsemu jugoslovenskemu narodu.
Nadalje se še bodo vršili občni ziiori: v soboto 17. t. m. zvečer v Nar dnem domu v Konjicah za trg Konjice, v nedeljo 25. t. m dopoldne za okolico Konjic tudi v Narodnem domu, a za krajevno organizrcijo pri Sv. Kunigundi na Pohorju še ni določen dan.
Politični pregled
Predzadnji torek Je prišlo
v Parizu do hudih iz?redov proti vladi. Demonstriralo je do 300n0 ljudi. Pemonstranti so zažgali vrata na poslopju mornariškega ministrstva, vendar se je posrečilo pogns ti ogenj, da se ni razširil v požar Policija je demonstrante preganjala, a j:h ni mogla ugnati. Med demonstrante so se vrinili tudi razni nepridipravi, ki so hoteli zmedo izkoristiti zase. remonstracije so se vršile na več krajih Pariza Tako so se v bliž ni poslopja državnega zbora zbrali bivši bojevniki, pri vzhodni že'ezniški po^aii pa komunisti. Najhuje je bilo pred mestom Concorde, preko katerega je hotela ogr mna mm žb a priti na drugo stran reke Seine do poslrpja državnega zbora. Tu so jih ustavila pariška polic ja in oddelki republikanske garde na konjih. Na poziv, naj se množica umakne, so demonstranti še huje navalili. Vojaki so potegnili sable in začulo se je povelje: «Streljaj'» Takoj so začeli pokati strojne puške in revolverji.
Posledice so bile, da je obležalo Sest mrtvih in okoli 500 ranjenih.
Ostali so se med kričanjem: «Morilci!> razbežali na vse strani. «Matin» piše o teh izgredih, da so bili med demonstranti ranjeni odlični francoski rodoljubi. Ranjenih je biio tudi več stražnikov in članov republ.kanske garde.
Pod vtiskom krvavih demonstracij je Daladierjeva vla.ta odstopila.
Daladier je ostavko utemelji! z naslednio objavo: € Vlada, ki je odgovorna za red in mir v državi, nrče ohraniti reda z izrednimi ukrepi, ki bi mogli povzročiti novo prelivanje krvi. Prav tako no*e poslati vojske nad demonstrante. Zato je vlada izročila predsedniku republike svojo ostavko.}
Novo vlsdo je sestavil Ga-ton Doumergue brez socialistov in komunistov. Doumergue je izjavil, da bo predlagal predsedniku republike razpustitev poslanske zbornice, če bo ta delala ne-pribke pri odobritvi proračunskega predloga.
Po pariških ulicah je bilo nekaj dni mirno, a v noči na 10. t. m.
so se demonstracije ponovile. Prišlo je do hudega spopada med komunisti in policij.. Na pomoč je m' lalo priti vojaštvo v oklopnih avtomobilih. Pri spopadu je bil en straž-n k ubit, 37 pa ranjenh. Med demonstranti je bilo ranjenih okoli 200 oseb. Aretirali so približno £00 izgrednikov.
Tudi
v Avstriji so nastale krvave honiatijo.
Heimvvehr je zahteval od državnega kancelarja dr. Dollfussa, da mora razpustiti vse deželne zbore in postaviti na njih mesta vladne komisar, e iz vrst Heimvvehra. To in pa zbiranje heim-vvehrovskih čet v okolici Dunaja sta izzvala hud odpor socialističnega delavstva, zlasti še, ker so se začele hišne preiskave pri sociainodeniokrat-skih organizacijah. V glavnem mestu Gornje Avstrije, v Lincu, se je 21. t. m.
delavstvo uprlo hišni preiskavi v socialno-demokratskem domu.
To je bil začetek prevratnega odpora. Popoldne je že bila na Dunaju proglašena in izvedena splošna stavka, ki se je razširila tudi na podeželje. Vlada je odgovorila z razglasitvijo obsednega stanja in poslala na ulice policijo, vojaštvo in cMe'ke heimvvehr-vske pomožne policije. V večernih urah je bil Dunaj poln barikad. Med
delavstvom in oboroženo drža,;no silo so se neprestano vršile krvave bitke. Delavski odpor se je razširil tudi na druga mesta in na industrijske kraje, tako da je
po vsej Avstriji zaplamtela državljanska Tojiia,
ki bo odločila med socialno demokracijo in heiin-vvehrovskim fašizmom.
V	Lincu so poslali proti socialistom v njihovem domu vojaštvo in se je m id obojimi nasprotniki razvilo močno puška rjenje. Iz vseh strani so prihajali delavci tovarišem na pomoč, teko da je njihovo število naraslo na 4C00. Delavci, so se
I borili s pravo vojaško izurjenostjo in so za nekaj I časa zasedli celo policijski komisarijat. Po po-dobn;b bojev je prišlo tudi v raznih drusrih krajih Avstrije. Vsi ti boji so doslej zahtevali že šte-I vilne smrtne žrtve in na stotine ranjencev.' Kakor poročajo, je bilo samo pri spopadih v Gradcu mrtvih 37 oseb. Kako "elik obseg zavzema to prevratniško gibanje v Avstriji, najbolj izpričuje dejstvo, da je
na Dunaju obstreljevalo voiaštvo d^l^Tske postojanke s topovi in so že cela predmestja v razvalinah. Po ulicah neprestano pokajo puške in strojnice. Promet na Dunaju docela počiva. Po doslej znanih vesteh so boji na Dunaju zahtevali že mnogo nad 100 mrtvih.	. ...
V	torek so se socialisti povsod še krepko držali. Na Dunaju in v vseh večjih delavskih središčih so dobili ojačenja in so oboroženi s strojnicami in topovi.	.».. .■:
\Viener Ncustadt in Steyr sta bila v tor«k v rokah soeialistov. Ponekod so vojaki prešli k socialistom. Po zad-nj h vesteh z Dunaja pa je vojaštvo v nekaterih krajih premagalo in zatrlo uporniško gibanje.
Veliko zanimanje je v Evropi zbudil
podpis balkanske pegodbe, .. , ki je bil izvršen v petek v Atenah s ;slovesno vsenarodno proslavo. S pogodbo, ki so jo podpisale Jugoslavija, Rumunija, Grčija in Turčija, si jamčijo te države varstvo svojih balkanskih mej. Nam naklonjeni zunanji svet tolmači to pogodbo kot odličen prispe1, ek k utrditvi miru na Balkanu.
illi si že član Uodntae družbe?
DVA ČLOVEKA
RICHARO
voss
is
Rekli so mi, da me lahko privede vsak otrok do prečastitega gospoda Sebastijana Schvvarza. Biti je moral torej po vsem Rimu ?n°n in ugleden mož. Takšen se mi je zdel za mladega gospoda Roka z gradu Enne najprimernejši gosiiteij v Rimu. Da pridem do njegovega stanovanja, sem moral iti čez Petrov trg in na levi s"rani skozi mogočen hodnik stebrov. Kr k i zlatorjave gorske stene so se dvigali zraven mene zidovi cerkve, tako visoko, da sem mora i skl niti glavo daleč nazaj, da sem lahki videl njihove vrhove. Šele takrat sem opszil, kako nenavadno je bilo to: iz bucanja in gneče sem zašel iznenada v globoko samoto in tišino. Na desni zidovje svetega Petra, na levi majhne cerkve, hiše, dvigajoči se vrtovi in obširni nasadi bresk Bile so v cvetju; rožnati grmi so se dvigali pod nebo. ki je bilo tako sinje in lesketajoče se. da trko sinjega in lesketa-jočega se še nisem nikoli videl. Na vrtovih je bila pisana zmešnjava rož, perun k in drugih številnih cvetic, ki jih imamo pti nas šele v poletju. Vroče solnce je pripekalo in me žgalo. Vse se je svetlikalo, da so me oči bilele. Cesta, ki sem po njej hodil, in mali travniki pred malimi cerkvami in hišami — vse je bilo gosto obraslo s travo, da bi se bila lahko z njo napasla čreda živine"; m v tiho pokujnost je šumelo z
. i
vrtov brenčanje žuželk. Bila je prava samostanska tišina in pravi samostanski m,r. Oboje časih podobno miru v grobu.
Vendar pa nisem nikjer videl otroka, ki bi ga bil lahko vprašal, kje stanuje prečastiti gospod , Setastij-.n Schvvarz. Žive duše msem srečal ob vročem opoldanskem času v tem zakletem mestu. Potem sem pa le odkril majhen, cd trave zelen trg, ki je bil napisan na mojem listku. Tu sem zagle-, dal eno samo hišico. Z atorumeno je bila preple-skana. Stala je sredi pisanega cvetja in rožnatih, j cvetečih dreves; skozi njihove blesteče se veje so švigali Črni k:si. Ljube otice so mi zapele veselo sprejemno pesem.
Tako sladko pojo kosi na grajskem vrtu v Enni. Toda pri nas pojejo šele v' maju.
Vsa okna male hiše so bila na stežaj odprta vrata pa so bila zaprta. Železen tolkač je bil na j njih pritrjen in krepko sem nekajkrat udaril z njim. Na enem izmed oken se je pokazal duhovni j gospod. Prečastiti je bil docela irugačen, kakot sem si ga mislil. Nad vse neopazen, majhen in suh kakor šolarček, z uvelim obrazom. Pomolil sem svoj listek gor k njemu, vzel svoj tirolski klobuk z glave in mu zskt cal, da sem Rok z Enne, da prihajam a doliae Ei»acka in da so mi dali pri njem stano anje.
cPocakajte, Kristina vam bo takoj odprla...* Po teh besedah je izginil prečastiti gospod Se-bastijan Schvvarz od okna in jaz sem počakal v vročem opoldanskem molku na Kristino. Meni nasproti se je lesketala skalnata stena cerkve
svetega Petra v solnfnem svitu kakor zlata gora; pred mano je bila mala, rumena lrša, na drugi strani cvetoče breskve, rdeče in bele rože in višnjeve perunike.	, :.
Zdajci pa sa je začulo visoko v zraku buča-nje, zvenenje, denenje kovinskih glasov,, kakor bi se bili zvonovi Kristove cerkve zlili v. en sam ogromen vsi in se .azlili od svetega Petra nalik povodnji. Sila svečanih glasov me je sk raj pritisnila k tlom, na kolena, čeprav sem bil takrat še vesel ,mladi gospod'.
V tem trenutku so se odprla vrata male, rumene hiše Stara ženica bledega, nežnega obraza mi je odprla, izprva me je nezaupno premerila s svetlimi, mirnimi očmi, potem pa mi je ljubeznivo pokimala in rekla z mehkim glasom:
«Sei benvenuto, figlio mio!>*
Žena, ki me je tako po materinsko pozdravila, je bila podobna moji mrtvi materi...
Ko sem stopil čez prag v tiho hišo. me je čudno izpreletelo. Bi",i je usoda, ki je dibnila v mojo dušo, to mladeniško dušo, ki se je oklepala s slednjim vlaknom lepe božje zemlje in njenih bitij, ki je biia nanjo priklenjena, kakor prikovana, in ki naj bi bila zdaj od zemlje odtrgana in v nebo privedena.
Od tebe odtrgana, Judita, o Judita!
Brez mene so se vrnili rimski romarji iz
Eisackove doline v domovino. Prečastiti gospod
♦
* «Bodi dobro došal, moj sin!» (Op. prev.)
BREZOVICA-ZADERC PRI KOČEVJU. Dne
4. t. m. smo imeli veselico, ki jo je priredila gasilska četa Brezovica-Zaderc, ki se je ustanovila šele nedavno. Res smo v ze'o hudih časih ustanovili našo četo, ki šteje d^nes 40 članov in članic, a upamo, da bomo '. združenimi močmi še napredovali. Prav lepa hvala sosedom, ki so obiskali našo prireditev, zlasti sosednim četam iz Nemške Loke, Cepelj, Dolenje Podgore, Predgra-da, Knežje lipe, Mozlja in Kočevja. Obiskalo nas je približno 800 ljudi, kar pomeni veliko množico za deželo. Sicer pa je pri nas tudi res lepo, saj je od nas lep razgled po Poljanski dolini ob Kolpi. Brezovica, ki jo križajo štiri ceste, deli Slovence od Kočevarjev. K nam se rad zateče marsikateri tujec, ker je dobro postrežem Le žal, da ne dobimo poštnovoznega prometa, kar bi zelo potrebovali.
IHAN. Na svečnico popoldne smo imeli občni zbor organizacije JNS, ki ga je posetil narodni poslanec g. Cerer z nekaterimi našimi prijatelji. Zbora se je udeležilo nad 100 občanov, ki so pazljivo sledili izvajanjem. Kdor je videl našo družinico, je lahko spoznal, da pri nas ni bilo prostora za slepomišenje, ':er sestavljajo jedro naše občine resni in preudarni ljudje. Gospod narodni poslanec je opozoril na težo razmer in skrb vlade za izboljšanje gospodarstva. Omenil je novi davčni zakon, ki je v izdelavi, in bano-vinski sklad za javna dela. Očrtal je tudi hude politične razmere v drugih državah in naglasil, da je le v skupnosti moč. Naposled je izjavil, naj se vsakdo, ki ima kake težnje, zglasi pri njem, pri predsedništvu sreske organizacije ali pa pri gospodu sreskem načelniku. Da so nam ti gospodje naklonjeni, smo občutili že V mnogih primerih. Zato smo jim tudi hvaležni in imamo polno zaupanje vanje. V razgovoru je odgovarjal gospod narodni poslanec na razna vprašanja. Marsikatero hudo vprašanje je bilo pojasnjeno. Razšli smo se vsi dobro razpoloženi z željo, da se kmalu spet snidemo.
GORENJI LOGATEC. Naš zavedni kmečki živelj se z vso vnemo v velikem številu udeležuje kmetijskega poučnega tečaja. — Na zadnjem letnem občnem zboru Sokola se je izvolila nova uprava, ki jo vodi dosedanji starosta brat Puppis.
— Zadnji sejem 7. i m. je bil zaradi mrzlega vremena prav slabo obiskan.
LOŠKA DOLINA. Občni zbor občinske organizacije JNS bo v nedeljo 18. t. m. ob Yz8. zjutraj v prostorih g. Benčine v Starem trgu. Poročal bo poslanec g. dr. Rape.
NOVA SELA PRI KOČEVJU. Po občnem zboru sta se v Sokolu osnovala prosvetni odbor in smučarski odsek, ki se prav marljivo udej-stvujeta. Smučarski odsek, katerega vodi br. Josip Kajfež mlajši, je priredil 14. januarja tekmo, ki je pokazala prav lepe uspehe. Prvo mesto med deco je zavzel Jože Piršič, pri naraščaju Anton Ožanič, med člani pa Jože Butina. Smučarski odsek je poslal tekmovalce tudi na okrožno smučarsko tekmo, ki je bila 21. januarja v Kočevju. Jože Butina je dosegel med člani drugo, a Milka Kajfeževa med članicami tretje mesto. Dne 28. januarja je četa ponovno priredila tekmo, h kateri so se povabili tudi smučarji iz sosednje sokolske edinice Fare pri Koštelu. Tekmovanje dece je bilo razveljavljeno, ker so se med tekmovanjem izvršile nekatere netočnosti. Od na-raščajnikov je dosegel prvo mesto Alojzij Cetin-ski, ined člani pa Jože Butina. oba iz novoselske čete. Trenutno šteje smučarski odsek 60 smučarjev. Tekme, ki jo je priredila četa Fara na svečnico, se naša četa ni udeležila, ker je istega dne priredil odsek izlet v Moravo in Štalcarje. Knjižnica šteje 162 knjig. Vršila so se tri predavanja, in sicer je predaval Jože Kajfež starejši dvakrat o čebelah, Anton Curl pa o postanku in ustroju hranilnic in o plačilu dolgov glede na zakon o zaščiti kmeta. Redno se goji tudi telovadba in se v vseh vrstah in oddelkih vežbajo predvsem proste vaje za pokrajinski zlet v Zagrebu.
POLZELA. Skoro vsako leto, kadar zapade debel sneg, se v tukajšnji že devet let zapuščeni kemični tovarni od teže snega udere streha na tem ali onem objektu. Naključje nanese tako, da slreho popravljajo v predpustnem času. Pa se vedno najde kdo, da prinese novico: tvornica je prodana, delavci že popravljajo. Dan za dnevom se oziramo proti tvcrnici, kdaj bo priplezal prvi belkasto siv dim iz visokega dimnika. Da se pa cziranje in upanje ne izgubita, se včasih razširijo govorice, da se že vrše konference v Beogradu zaradi prodaje tvomice, kar bi bilo le v korist lastnikov, ki bi se tako iznebiii stalnih popravil, a obenem v korist brezposelnega delavstva. Spomladi se pa morda le uresničijo naše dologletne želje. Tukajšnje delavstvo je skromno.
anflavin
Občudujejo in zavidajo
Vaie{a otroka t loti — kajti tudi najmlajši žc vedo — da na« obvarujejo vtakcga prehlajenja Panilavin pa«tile. Ztasti otrok« čuvajte pred nepotrebnimi obolenji. Se predno gredo ▼ iolo, dajte jim
Panilavin p as tile.
Oglas je registriran pod 8. br. 21.781 g dne 29. novembra 1933.
Tvornica nogavic izplačuje delavkam tedensko' 60, 70, 80 Din. Delavska moč pri nas torej ni«' kakor ni draga.
ROGAŠKA SLATINA. Dne 5. t. m. je tukajšnja podružnica NSZ sklicala sestanek v lokalu g. Branka Stojisavljeviča. Na sestanku je govoril tovariš g. dr. Branko Alujevič. Številno delavstvo je sledilo izvajanjem z velikim zanimanjem. Dr. Alujeviča prosimo, da nas še obišče.
Sebastijan je pisal mojemu očetu in prosil gospodarja gradu Enne:
,Naj pusti svojega najmlajšega sina za kratek čas pri njem — samo za kratek čas! Rim in katoliško-krščanska cerkev delujeta mogočno na njegovega najmlajšega sina! Kar skoraj čudežno je to. V najkrajšem času se bo odločilo, ali ima nebo s njegovim sinom mogočne namene. Na to nebeško odločitev naj počaka — prositi hoče, da se zgodi: za večno izveličanje njegovega sina in božjo slavo.'
Pisanju prečasiiiega gospoda Sebastijana Schwarza mojemu očetu sem priložil tole pisemce: <Na Plosi naj prepeva divji petelin in mladi gospod Rok ne bo končal njegove ljubezenske pesmi z dobro merjeno kroglo; moj plaveč naj se masti po travnikih ob Eisacku z mlado travo iu njegov gospodar mu ne bo krivil vitkega hrbta; moji mrcini naj sami brez mene poiščeta pot do Vahrna in Platterjeve domačije in naj prineseta Juditi moj pozdrav; še za kratek čas ostanem v Rimu — samo še kratek čas! Rim je prečudovito mesto. Rim je najčudovitejše mesto na svetu. Od njega se ne morem tako hitro ločiti. V Rimu oznanjajo še kamni vzvišenost, slavo in vsemogočnost cerkve. Daleč od ljubljene domovine sem in tu v Rimu čutim, kako so meje sveta pretesne, da bi si v njem ustvaril novo domovino; ločen od svojega dobrega očeta, čutim, da živi sladka mati v mojem srcu; ločen od Judite, nad vse ljubljene, čutim, kako se mi smehlja sladka Madona. Toda poleti se vrnem na grad Enno!
Najpozneje v poletju, ko bodo na Platterjevi domačiji cvetele perunike, zorele maline in dajali kostanji gosto senco. Potem bo za mojega plavca konec lepega pašnega časa; potem bosta spel lahko moji mrcini skakali k jezdecu; potem poj-dem z Judito na planine obiskat njene črede; takrat bom pozdravil svoj dom, takrat bom pozdravil tirolsko deželo!
Ti edini, ti čudoviti Rim! Kadar se spet vrnem k tebi, ti privedem Judito in Judita bo moja! Tedaj bosta prišla dva srečna človeka v večno mesto, da pozdravita Petrovo cerkev. Za enkrat pozdravljam Juditko in ona naj mi pozdrav vrne ..
Tako sem pisal iz Rima in iz hiše prečastiga gospoda Sebastijana Scliwarza svojemu očetu. In ta mi je odgovoril:
,Da mi dA do poletja dopust. Toda potem me bo potreboval; zakaj na gradu Enni je postalo samotno, kar je moja mati umrla...' O Juditki niti besedice. Niti besedice, kaj šele pozdrava...
Večer se je bližal koncu. V daljni, divji deželi, ki se razprostira okoli in okoli rimskih vrat, sem pretakal v strašni samoti grenke solze, ker me Juditka ni dala pozdraviti.
Še po osmih letih sem se jokal...
Nadaljujem pisanje.
V velikem tednu se od samega gledanja in občudovanja sploh nisem zavedel, kaj se godi z menoj. Groza in sveti strah sta se me polotila. Ali je sploh kaj bolj nedoumljivega, večjega,
vzvišenejšega, kaj bolj skrivnostnega in svetej-šega kakor velika noč v Rimu? Tak sem bil, kakor bi se bil napil čarobne pijače.
Papeža sem videl prvič v sprevodu k sedmim svetim cerkvam. Vojska kardinalov in škofov ga je spremljala in pravcata vojska prelatov, dija-konov in duhovnikov vseh kongregacij je bila v njegovem spremstvu. Kamor je bil prišel, povsod je zdrknila množica na kolena, kakor bi jo bilo nekaj s silo potisnilo k tlom. Delil Je svoj apostolski blagoslov in zdel se mi je zares božji ma-ziljenec in Kristusov namestnik na zemlji. Tudi to me je močno prevzelo, da je hodil okoli v zlato zavit, da se je njegova obleka blestela od biserov in dragih kamenov, da je nosil na glavi trojno krono. Biti to, je pomenilo z e m -s k o mogočnost in vladarstvo...
Toda šele tedaj, ko so izzveneli čudeži svetega velikonočnega časa mimo moje duše, ko so zapustili moji domači prijatelji brez mene Rim, ko sem ostal sam v mali rumeni hiši, ki jo je obdajalo divje morje cvetja,, nasproti mogočnim zidovom svetega Petra •— šele tedaj me je obšla najgloblja pretresenost. Ponižen iu siromašen se je zdel meni, dečku, ki ljudi ni poznal in ki mu je bil svet tuj, prečastiti gospod Sebastijan Schvvarz. V svoji mladostni prešernosti in mla-deniški moči sem se čutil izprva vzvišenega nad njim in s pomilovanjem močnejšega sem gledal na slabotno, drobno bitje. Pri tem je bilo njegovo vedenje tako nežno, tako skoraj žensko, da sem se moral na tihem snieVjati. Res sem videlz da
ROGAŠKA SLATINA Te dni je umrl v visoki starosti 82 let daleč na okoli znani in piiljubljeni posestnik g. Jcžef Vajda Pokojnik je bil delaven in skrben gospodar. Ni se bal dela, samo da bi njegova družina ne živela v pomanjkanju. Bog mu je plafal trud, da je postal premožen. Ni pa bil delaven samo na svojem ocsestvu, nego je bil vnet gasilec celih 45 let Za gasilske zasluge je bil odlikovan z dipl' mo častnega člana gasilnega društva. Pogreba se je udel°žilo ogromno število ljudi, med njimi tudi obrtniki in gasilci z zastavo. Pri hiši žalosti so dvignili krsto tovariši gasilci. Po cerkvenih obredih se je poslovit od pokojnika načelnik gasilnega društva g. Bratuš in orisal pokojnikove zasluge na gasilskem poprišču in za občino, saj je bil rajnki nad 23 let občinski odbornik. Hud udarec je rajnkega zadel, ko mu je svetovna vojna ugrabila sina. V zadnji pozdrav se je sklonila nad grobom zastava in turobno se je oilasil gasilski rog. Naj Še omenimo, da je bil g. Vajda dolgo let zvest naročnik in velik prijatelj «Domovine*. Zapušč"1 ženo in pet dobro preskrbljenih otr k. N?j mu bo lahka domača žemljica, a cstalim izrekamo iskreno sožalje!
SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Občinska organizacija JNS je imela 28. januarja občni zbor Udeležilo se ga je okoli 100 članov, ki so pazljivo sledili poteku dnevnega reda. Nanovo je pristopilo 17 članov in šteje organizacija že bi zu 200 članov, kar je prav lepo število. Zborovalci so se odločno zavzeli za to, da nam pošta ostane, saj je pri nas sedež sedenirazredne šole. banovin-skega zdravnika, župniie, kmetijske nadaljevalne Šole in več gospodarskih in prosvetnih organizacij.
ŠMARTNO PRI LITIJL Tako lepega zborovanja kakor preteklo nedeljo v Šmartnem že dolgo nismo videli. Občinska organizacija JNS je polagala svoj obračun na občnem zboru v prostorih osnovne šole in je bilo navzočnih nad 150 somišljenikov. Mnogi so prihiteli tudi iz oddaljenih gorskih vasi, da se porazgovore o lepem razmahu državne misli v svojo a območju in da slišijo poročila organizacijskih funkcionarjev. Zbor je otvoril predsednik župan g. Josip Strman, očrtal delovanje organizacija in delovanje organizacijskih zastopnikov v občinskem odboru, pokazal vidne uspehe in orisal načrt dela za bodoče. Vse delo naj ima za smoter le skupno blaginjo občanov. Upati je, da se prično javna dela v kratkem, tako da bodo imeli brezposelni nekaj pričakovanega zaslužka. Poročila predsednika in
me je brez prestanka opazoval, da bi dognal, kakšnega duha daje človeku zavetje pod njegovo pobožno streho; in mislil sem si: «Le upszuj me, le glej me tako! Takšen sem! Jaz sem divji mladi gospod Rok, ki ljubi Juditko s Platterjeve domačije, in to bolj od svojega življenja. Nič mi ni treba pred tabo skrivati in tajiti. In kakršen sem, takšen ostanem. Konec..
S tihim, nežnim glasom je govoril z menoj. Pustil me je, da sem mu pripovedoval o svoji domovini, o svojih starših, o zelenem Vahrnu. Da, tudi o Platterjevi domačiji in o Juditki! Iz-prva mu nisem hotel ničesar povedati, naposled sem mu povedal vse. Nisem hotel, pa sem vendar moral. Če je s tihim, milim glasom izpraševal po tem in onem ter me gledal z mirnimi, tihimi očmi, sem moral govoriti.
Zdaj vem, da ima ta ponižni in siromašni duhovnik nad Človeškimi srci moč, ki učinkuje kakor čarovnija; vem, da si zna podjarmiti človeška srca; da ima veliko, vročo dušo, gospodovalno moč, ki jo tudi jaz čutim na dnu svoje notranjosti.
Ponižni, siromašni duhovnik je stal pred menoj kakor nov človek. Njegov obraz je ostal bled in negiben, toda iz njegovih oči je švigal žar, kakor bi gorel v njegovi duši sveti ogenj. Iz njegove goreče duše je zajel plamen tudi mojo. In rekel mi je, da je bila najbolj vroča želja moje matere, da bi njen najmlajši sin postal duhovnik. Da bi nebo izpolnilo najbolj vročo željo, je šla na božjo pot h krvavečemu srcu Božje
ostalih društvenih funkcionarjev so bila z navdušenim pritrjevanjem sp.ejeta. Obširno poročilo nam je podal narodni poslanec g. Milan Mravlje o gospodarskem in političnem položaju v naši državi in v tujini. Navzočni so z zanimanjem sledili izvajanjem g. poslanca, ki so ga na koncu nagradili s ploskanjem. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Josip Strman, a tudi ostali odbor je po večini ostal neizpremenjen. Pristopilo je tudi več novih članov. Naše geslo je: Vsi za JNS!
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na ljubljanskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli I. vrste 4 do 4.50, II. vrste 3.50 do 4, III. vrste 3 do 3.50, krave debele 2.50 do 3, klobasarice 1.50 do 2.50, teleta 5 do 6, domači prašiči 8 do 9, pa hrvatski 10 Din. Nadalje so se trgovali prašički za rejo po 150 do 200 Din.
HMELJ. V hmeljski kupčiji v Savinjski dolini traji nadalje precej mirno razpoloženje. Izdatnejšega zanimanja zaenkrat ni. Ponuja se sicer do 50 Din in nekaj čez za kilogram, vendar pride redko do zaključkov.
Vrednost denara
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje še premija 28 5%): 1 nizozemski goldinar za 23.08 do 23.19 Din; 1 nemško marko za 13.53 do 13.74 Din; 1 angleški funt šterling za 174.64 do 176.25 Din; 1 ameriški dolar za 34 76 do 34.95 Din; 100 francoskih frankov za 225.77 do 226.89 Din; 100 Češkoslovaških kron za 169 45 do 170.31 Din; 100 italijanskih lir za 301 do 303.41 Din.
Avstrijski šiling se je trcoval v zasebnem kli-ringu po 890 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 311 do 312 Din
Sejmi
17. februarja: Vuzenica;
19. februarja: Pišece, Braslovče, Velike Lašče, Lož, Poljčane, Radeče pri Zidanem mostu, Vrhnika;
matere v visoki dolomitski dolini. Pri tem pa jo je doletela smrt. Brez poslednjega zakramenta, brez poslednje odveze grehcv je umrla nenadno. Duša moje rajne matere gori v vicah in — gori zaradi mene! Vse maše, ki smo jih dali brati za njeno dušo, ne bodo pogasile plamenov, ki žgo njeno dušo...
Na ljubo svoji materi sem prišel na božjo pot v Rim. Toda to še ni* dovolj. Tudi romanje njenega sina v Rim ne bo pogasilo plamenov.
Z vročico zagrizenosti mi je duhovnik slikal, koliko mora moja mati trpeti. Slikal mi je njene bolečine v ognju tako dolgo in tako strašno, da sem od groze na glas zakričal, da sem 3e od žalosti brez zajesti zgrudil. Tako je pripravljal mojo ubogo, mlado dušo dan za dnem, dolge i edne.
Kaj bi lahko olajšalo bolečine moje matere? Kaj bi lahko pogasilo plamene?
Nekaj, samo nekaj!
Sin mora izpolnili njeno vročo željo; sin mora storiti tisto, za kar je hotela prositi zanj trpečo Božjo mater v dolomitskem svetišču:
Duhovnik mora posta ti!
Spet sem strašno zakričal; spet sem se onemogel zgrudil. Toda dan za dnem sem moral poslušati iste besede z mogočno silo, da so se vtisnite z gorečo pisavo v mojo dušo — dolge tedne, dan za dnem!
Nisem hotel, nisem mogel.
20. februarja: Videm, Ptuj, Gornji Tuhinj;
22.	februarja: Teharje, Sv. Filip v Veračah;
23.	februarja: Loče;
24.	februarja: Beltinci, Moravče, Bučka, Vuze* niča, Laško, Zubina, Cerknica, Crmošnjice, Lesce, Kozje, Rogatec, Slovenska Bistrica, Bcštanj;
25.	februarja: Bogojina.
Kratke vesti
= Žrebanje vojne škode za dobitke. V skupščini je bil nedavno sprejet zakon o izpremembi zakona o izplačilu vojne škode. S tem zakonom se bo izpremenil način amortizacije (odslej z odkupom), pa tudi način žrebanja. V bodoče se bodo žrebali dobitki štirikrat na.leto v skupnem znesku šestih milijonov dinarjev. Oddelek za fi-rančne dolgove obvešča zdaj imetnike obveznic vojne škode da se po dosedanjem zakonu predvideno žrebanje 16. t. m ne bo vršilo, temveč bo letos že po novem zakonu.
DOMAČE NOVOSTI
*	Minister dr. Kramer zastopnik zunanjega
ministra. S kraljevim ukazom je imenovan minister g. dr. Albert Kramer za zastopnika zunanjega ministra, ki se mudi v tujini
*	Razprava dravskega banovinskega sveta o banovinskem proračunu. Ves pretekli teden in vse doslej je banovinski svet dravske banovine v Ljubljani razpravljal o banovinskem proračunu. Razprave so bile pretežno prav živahne. Zasedanje še ni zaključeno. O izidu razprave bomo poročali prihodnjič.
*	1301etniea Petroviča Karagjorgja. Danes v četrtek preteče 130 let, ko so v Orašcu v srcu
! Šumadije izbrali narodni zastopniki iz vseh srbskih pokrajin Karagjorgja za svojega vrhovnega poveljnika ter pričeli pod njegovim vodstvom osvobodilno borbo proti Turkom. Krona te borbe je bile zavzetje Beograda 27. decembra leta 1806. Borbe, ki jih je vodil Karagjorgje, so imele ie v začetku značaj osvobodilnega gibanja vseh Jugo-slovenov, kar je razvidno iz pisem, ki jih je Karagjorgje pisal Napoleonu in ruskim zaveznikom. Lansko leto je Nj.Vel kralj Aleksander prisostvoval posvetitvi spominske kapele v Orašcu in se od tedaj na 15. februarja slavi spomin na Kara-I gjorgja.
Ali naj dopustim, da bo duša moje matere trpela v cgnju? Da bo trpela v ognju vso večnost?
Kako sem trpel! Judita, Judita, kako sem trpel! Moje bolečine so morale priti tudi do tebe z bolestnim krikom, z umirajočim glasom.
Ko se od bolečin nisem več zavedel, kaj je prav za prav z menoj, tedaj — kaj se je tedaj t menoj zgodilo?
Tedaj mi je bilo z angelskim jezikom oznanjeno, kakšne sladkosti čakajo mojo mater, te bo izpolnil njen sin njeno najbolj vročo željo. To bi bila za mojo mater rajska sreča, ki bi ji jo podaril njen sin!
Da bi jo dosegel za svojo mater, sem moral trpeti peklenske muke, moral sem se boriti na življenje in na smrt s svojo mladostjo, s svojo močjo, s svojim upanjem; boriti sem ?e moral s svojim nagonom za obstanek, s svojim hrepenenjem po sreči, s svojo žejo po ljubezni, življenju. Dolga leta trpljenja, dolga leta boja so me čakala, da bom privedel dušo svoje matere iz trpljenja vic v rajsko srečo... Ničesar mi ni prihranil, ničesar mi ni zamolčal, okruten je bil, brez usmiljenja.
Tudi tvoje ime je imenoval, Judita, o Judita, ki pišem zate vse to — ker ti ne morem tega povedati. Ze dolgo namreč vem: samo zate pišem v tem zvezku blažene svoje matere, samo zate, ljubljena!
(Dalje prihodnjič.)
Fox Moth z motorjem 180 konjskih sil. Po načrtu je bilo določenih 947 poletov, ker so vse zgoraj navedene proge bile dnevne razen ob nedeljah, izvršilo pa se je 937 poletov. 10 poletov, ki so bili določeni, pa ne izvršeni, so preprečile neugodne zračne razmere. Za letošnje leto je določena otvoritev zračnega prometa na vseh dosedanjih progah, poleg tega pa bo Ljubljana zvezana še s tujino, in to s progo Ljubljana—Celovec in obratno. Za promet sta nabavljeni še dve novi letali, tri-motorja tipe Spartan Cruiser, od katerih bo eno zgrajeno na Angleikem, drugo pa v licenci v Jugoslaviji.
*	Pisatelj Franc Bevk v prisilnem bivališču.
V Gorici živeči slovenski pisatelj France Bevk je bil nedavno poklican na goriško prefekturo, zaslišan in nato aretiran. Brez večjega zaslišanja in v popolni tajnosti je bil pisatelj Bevk nato obsojen na triletno konfinaojo (prisilno bivališče). Kateri kraj mu bo notranja ministrstvo določilo za triletno prisilno bivališče, še ni znano. Zelo verjetno je, da ga bodo poslali kam da'eJ od ozemlja Julijske krajine Znano je, da se je Bevk skrbno izogibal vsega, kar bi bilo moglo dati italijanskim oblastvom le najmanjši povod za preganjanje. Dejstvo, da ga niso postavili ne pred izredno ne pred redno sodišče, najbolj dokazuje, da tudi zdaj ni zakrivil ničesar, kar bi ga moglo obremenjevati pred zakonitim sodiščem. France Bevk seveda ni preganjan prvič. Pred leti je bil štiri mesece zaprt. P item se je naselil v Trstu, odkoder so ga brez povoda izgnali. Vrnil se je v Gorico, kjer je bil ves Čas pod policijskim nadzorstvom.
*	gOletniea ugledne Blejke. Te dni je praznovala na Bledu ga. Julija Satorijeva 8iletnico življenja. Jubilantka, ki je po rodu iz Ljubljane, biva zdaj na posestvu 3\ojega sina v vili «ZeIe-nici*. S svojim možem Ferdinandom Sitorijem, poslovodjo v tobačni tovarni v Ljubljani, ki je umrl pred 15 leti, je vzgojila hčer in sina v strogo narodnem in naprednem duhu. Sin Ferdinand je zdaj v Ameriki, njena hčt ga. Poldka pa je poročena z g. Kržišnikom, nekdanjim restavrater-jem v Narodnem domu v Ljubljani. Slavljenka je še duševno in telesno čvrsta. Plemeniti gospe, ki rada pomaga tudi siromakom, želimo zdravja še do skrajnih mej življenja!
*	Občni zbor Zveze gostilničarskih združenj dravske banovine s sedežem v Ljubljani se je vršil 8. t m v veliki dvorani hotela «Oria» v Mariboru. Otvoril in vodil ga je predsednik go-
je ta zob, če ga takoj ne zalijemo. Ostanek jedi se je zajedel med zobe, ustvarja se mlečna kislina in razkraja zohno sklenino. Posledica tega je majhna luknjica. Dnevna nega s Chlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zdrave in dela sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 1?.-.
spod Ciril Majcen. Na zboru je bilo od 49 združenj zastopanih 47 z E8 odposlanci, ki so zastopali 4635 članov Iz predsedniškega poročila je razvidno, da je lani ustanovljena zveza nastala iz obeh bivših oblastnih zvez. Na pobudo ljubljanske zveze se je ustanovila lani tudi vsedržavna gcstilničarska zveza s sedežem v Beogradu, ki zdaj lahko nastopa v imenu vsega jugosloven-skega gostilničarstva. Nujno potrebna je čimprejšnja izdaja pravilnika o gostilnTških obrtih in njihova razdelitev v razrede. Predsednik se je izčrpa no bavil z ureditvijo policijske ure. Dotaknil se je važnih davčnih vprašanj in gostilničarskega odseka v Zbornici za trgovino, obrt m industrijo, ki bo ustanovljen in bo štel 10 članov iz obeh bivših oblasti. Nap sled je govoril še o socialnem zavarovanju gostilničarjev in je sporočil, da mora Gostilničarska samopomoč v Ljubljani prenehati na zahtevo banske uprave, ker njen ustroj ne ustreza več potrebam. Sledilo je poročilo zveznega ravnatelja g. Petelina iz Ljubljane, ki ja razpravljal o davčni politiki in o denarnem trgu. Dalje je obravnaval vprašanje vinotočev pod vejo, vprašanje preosnove obrtnega zakona in morebitno izdelavo posebnega gostilničarskega zakona. Nadalje je zahteva! naj se izdajanje dovoljenj za nove gostilniške obrate ustavi vsaj za tri leta.
*	Slovenska nabožna pesem je v Italiji zločin proti državi. Pred sodiščem v Kopru se je vršila obravnava proti skupini slovenskih deklet, ki so pri procesiji 1. oktobra lani prepevale slovenske nabožne pesmi. Dasi je župnik Sirca bržkone pod pritiskom oblastev javno zahteval, naj med procesijo prepevajo latinski, odnosno italijanski, so. nekatera dekleta iz bližnjih Cezarjev ubrala slovenske pesmi, zaradi česar so jih karabinerji na zahtevo krajevnega učitelja Tullija in podeštata Pontinija aretirali in odvedli v koprske zapore. «Zločina> proti državi in narodu so bile obtožena 201etna Uršula Bertokova iz Trsta, 271etna Antonija Glannova, Antonija Hrovatinova, Ana Hrovatinova, Ivana Glavinova in Olga Babudrova. Uršulo Bertokovo so obtožili, da je organizirala slovensko petje. Ta pa je pred sodniki izjavila, da ni vedela, da je župnik želel, naj med procesijo p jejo italijanski. Ostaie obtoženke pa so izpovedale, da so pele na njeno pobudo. Zelo obremenilne izjave sta podala pred sodniki po-deštat Pontini in učitelj Tullio, ki vodi obenem domači laški cerkveni zbor. Župnik Sirca je iz-kušal opravičiti obtoženke, češ, da so prepevale slovensko pesem, ker je taka stara navada med prebivalstvom okrog Kopra. Uršula Bertckova je bila obsojena na tri mesece in 10 dni ječe. enako tudi Antonija Glavinova. Ostalih pet obtoženk pa je sodišče pogojno obsodilo na zapor po dva meseca in 10 dni.
*	Zračni promet na podrof ju Društva za zračni promet Aeroputa v Jugoslaviji. Naše domače društvo Aeroput je v preteklem letu vršilo promet od 1 ma'a do 28. oktobra. Poleg zvez Beograd— Zagreb—Graz—Wien, Beograd—Skoplje—Solun, Zagreb—Sušak, Beograd—Zasreb in Beograd— Skoplje sta bili v preteklem letu otvorjeni novi progi Zagreb—Ljubljana in Ljubljana—Sušak. V celoti je bilo v zadnji poslovni dobi preletenih 230.521 km, od tega po naših progah v dravski banovini 16.720 km. Potnikov so prenesla letala 1512; od tega iz Ljubljane v smeri proti Zagrebu in Beogradu in iz Ljubljane proti Sušaku in obratno 450. Prtljage je bilo oddane po letalih 7287 kg, pisma in poštni zavoji pa so dosegli težo 274 ks». Ves promet je vršilo sed.^m potniških letal tipe Potez 29 s 450 konjskimi silami, dalje tri-motor Farman z motorji po 240 konjskih sil in trimotor Spartan Cruiser z mot rji po 130 konjskih sil. Poleg navedenih velikih potniških letal sta obratovali dve športni letali kot aerotaksija, in to Gipsy Moth z motorjem 100 konjskih sil in
Soteščan:	5
Dednja grajskih zakladov
Oskrbnik ni mogel ničesar dokazati. Niti ni vedel, kake je prišla deklica k oglarjem. Pač pa je videl nekeg3 jezdeca, o katerem je trdil, da ni bil sam na konju To je bil plemič Milan.
«Ze spet Milan*, se je vznejevoljil preiskovalec. cOdkod pa je bila deklica, katero so pokopali?*
Tudi mladenka se je spominjala, da jo je poselil Miian ter jo utrdil v upanju v pravico. Zatrdil ji je, da se bo boril do zmage.
<Pa je omagal sredi boja*, je dejal zasliševa-lee. cTudi Zorman je izgubil življenje... Čudno ozadje...»
Sodni sluga je odprl vrata. Vstopil je mož s temnim zagorelim obrazom. Pogled mu je bil strupen ter je že oddaleč sekal.
Gizela še ni videla tega človeka. Toda ko ga je zagledala, ji je srce nehote obstalo. Obšla jo je groza; ni mu mogla pogledati mirno v obličje.
Sodnik ga je pozdravil ter mu odkazal prostor zraven sebe. cPozval sem vas kot zastopnika dedinje grajskih zakladov*, se je opravičil. «Gre namreč za novo nečakinjo, za katero se izdaja ta oseba...*
Ta mož je bil grajski pisar Bistan, zastopnik lažne dedinje. Gizela je spoznala svojega najhujšega nasprotnika.
Izjavil je dokazujoče: <Gospod sodnik! Znano vam je iz oporoke, da je graščak Robert moji varovanki sam priznal dedno pravico. Dejstvo, da je stric poznal svojo nečakinjo, pobija vse nasprotujoče dokaze. Tukaj je izključeno vsako sle-parstvo. In nečakinja je bila samo ena; zdaj pa nastopata kar dve, tretja pa je celo umrla...»
«Ta deklica pravi, da je tista, ki je umrla ...* se je pošalil zasliševalec
<Ta deklina?» Pisar jo je pogledal zaničljivo. <In vi, kaj pravite?» se je obrnil na sodnika. «Kaj nameravate ukreniti?*
«Uvedel sem najstrožjo preiskavo ...» «Čemu?» se je upiral. «Saj je že vendar vse dokazano. Kvečjemu bi jo bilo treba prijeti zaradi sleparstva. Pa tudi to ni potrebno; ta deklica i napravlja vtisk, da ni pri zdravi zavesti.*
Tedaj so se spet odp.Ia vrata. Prikazal se je obraz častitega očeta Joahima, predstojnika za-kriškega samostana. Mladenki se je zazdelo, da je priplaval rešilni angel, ki bo zapovedal z mogočnim glasom: «Poberi se, satan!»
cPomagajte, duhovni oče!* Gizela se je vrgla predenj v globokem zaupanju in spoštovanju.
Menih jo je dvign-l za roko in vzkliknil: <V-i ste tukaj? Torej niste unnli? Hvala Bogu, da vas spet vidim!*
cPoglejte,* je nadaljevala s tresočim se glasom, <vi me poznate, drugi pa mi podtikajo sle-parstvo. Povejte jim, da ne lažem, da ne maram nikogar oslepariti...»
«Kdo pravi, da lažete? Vi ste Gizela, prava nečakinji sraščaka Roberti z Robovja. Dobro se vas spominjam, ko ste bili pri meni z Milanom, svojim zrročencem, ter me prosili blagoslova...*
Dekle mu je hvaležno poljubilo roko.
Bistan se je zvijal od jeze. S praznimi ugo-j vori je pobijal redovnikove dokaze in predlagal kazen.
Sodnik je bil v neprijetni zadregi. Ali naj posluša grajskega pisarja, čigar varovanka ima zaslombo na knežjem dvoru? Ali naj zavrže častitega očeta J;ahima, ki ima oblast v nebesih in na zemlji?
Odločil se je za poslednje. «Castiti oče!* je naglasil važno «Povabil sem vas, da si ogledate to deklico... Tudi vi ste slišali, da je umrla... Pa naj bi bila vstala iz groba kakor Lazar.. .*
«Ta deklica je tista, ki je bila proglašena za mrtvo ..» je dejal redovnik. ^Zgodila se je očitna pomota..
«Deklina je najeta:*, je ugovarjal Bistan. «V ječo s sleparico!*
Menih sa je ostro pogledal. Temno pisarjevo oko je razodevalo hni^bnost in sovraštvo. V njem se je zrcalilo prizadevanje, da izsili krivično obsodbo.
Sodnik se je pripravljal k odločitvi dekletove usode. Bal se je zamere na odločilnem mestu.
Redovnik je predlagal preložitev obsodbe in navajal razloge: «Dek'ica je bolehna, počakajmo, naj okreva Medtem bomo aašli dokaze, ki bodo drugače odločil..*
če bo pravilnik o gostilničarskih obrtih sprejet v taki obliki, kakor je bil izdelan, se bo položaj gostilničarskega st«.nu močno izboljšal. V naši banovini imamo sedaj 5156 točilcev alkoholnih pijač na drobno in 118 točilcev na debelo. To število se je nasproti lanskemu letu znižalo za 105 obratov. Vsega je zdaj v Sloveniji 00 hotelov, 68 kavarn, 143 restavracij, 4253 gostiln, 390 krčem, 3 gostišča, 247 okrepč°vališč, 20 penzijo-nov in 12 ljudskih kuhinj. Poročilo hotelirskega odseka zveze je podal g. Koritnik iz Ljubljane. Na predlog zastopnika novomeškega združenja se bo prihodnji občni zbor zveze vršil v Novem mestu. Ob zaključku je predsednik g. Majcen podal kratko poročilo o stanju goctilničarske pivovarne v Laškem, ki bo stavbe dovršila že letos do meseca junija.
* Znižane vožnje na železnicah. Dne 1. t. m. eo stopile v veljavo na jugosiovenskih železnicah posebno znižane vozne cene na potniških vlakih v naši državi. Prometno ministrstvo je uvedlo to znižanje iz konkurenčnih razlogov na vseh progah, ob katerdi je zasebni avtomobilski promet. To znižanje velja za relacije, ki so navedene v posebnem spisku, in to od 1 do 60 k ti razdalje in za področja beograjskega, zagrebškega, ljubljanskega in subotiškega pokrajinskega železniškega ravnateljstva. Sarajevsko ravnateljstvo je izvzeto, ker tam so prometna sredstva še v razvoju. Konkurenčne cene veljajo za vse potniške vlake predpisanih razdalj za II. in 111. razred
znašajo:	II. razred		III. razred	
1— 5 km	2—	Din	1.50	Din
6— 7 km	2.50	Din	2—	Din
8— 9 km *	3—	Din	2.50	Din
10—11 km	4—	Din	3—	Din
12—14km	5—	Din	4—	Din
15—17 km	6—	Din	5—	Din
18—20 km	7.50	Din	6—	Din
21—23 km	8.50	Din	7—	Din
24—26 km	10—	Din	8—	Din
27—30 km	12—	Din	9—	Din
31—35 km	15—	Din	10.50	Din
86—40 km	18—	Din	12—	Din
41—45 km	21—	Din	13.50	Din
46—50 km	24—	Din	15—	Din
51—55 km	27—	Din	16.50	Din
56—60 km	30—	Din	18—	Din
V področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva veljajo te cene na podlagi kilometrske razdalje za naslednje rroge (in seveda za vse vmes-
, «Ali naj čaka tukaj v zaporu? Tega ne morem dopustiti.. •>
♦ Ako dovolite, naj počaka v zavetju našega samostana..
♦Pobegnila bo ali pa jo lx> spet kdo odvedeb, se je protivil hudobni Bistan.
«To se ne bo zgodilo*, je trdil samostanski ©če. ♦Jamčim vam z vsem ugledom in premoženjem našega samostana.*
Sodnik se je moral vdati. Samostani so imeli 'takrat veliko veljavo na vseh odločilnih mestih.
<Pa jo vzemite*, je dovol\ častitenm redovniku. «Samo da jo čimprej privedete do spoznanja.;*
Pisarju je izpremenilo barvo. Molčal je od jeze, ker se je moral pokoriti. V srcu pa je skrival zlobne naklepe.
Pater Joahim je podal mladenki roko ter jo
odvedel s sodišča. \ 9"
l" Na prijazni ravninici zunaj mesta je stalo starinsko zidovje zakriškega samostana Tukaj je našla mladenka mirno bivališče. Prijazne redovnice so skrbele, da je imela vsega v izobilju.
Oče Joahim ji je delil duhovno tolažbo. Obenem si je prizadeval, da bi od nje iz.vedel kaj važnega. Toda deklica mu ni mogla ničesar posebnega povedati.
Predstojnik pa ni odnehal. Zaprosil je sodnika, naj bi smel obi=kati Bunca, kar mu je kot .veljavnemu redovniku tudi dovolil.
ne postaje v teh relacijah): Ljubljana glavni ko-lodvoi do Zaloga, Tržiča. Kamnika mesta, Grosup-lja in Velikih Lašč; Ljubljana dolenjski kolodvor do Velikih Lašč; Celje do Šmartna ob Paki; Slo-venjgradec in mesto do Dravograda-Mež in Šo-štauja-Topolščice; Maribor glavni kolodvor do Št. Ilja, Ruš, IIoč, Orehove vasi, Slivnice, Rač-Frama, Slovenske Bistrice in Slovenske Bisrice mesta, Konjic, Hajdine in Ptuja.
*	210 milijonov dinarjev letno za lepotičenje. Statistiki so ugotovili, da se porabi na leto okrog 240 milijonov dinarjev za razna lepotična sredstva in da znaša taki izdatek za žensko lepotičenje več, kakor je iznašal ves državni proračun predvojno Srbije. Od 240 milijonov dinarjev letnih izdatkov pride okrog 30 milijonov na lepo-tične izdelke iz tujine. Za razne kreme in pomade izdajo naše žene okrog 150 milijonov, za puder okrog 30 milijonov, za kolinsko vodo okrog 25 milijonov in za razna lepotična sredstva za nego lica in za barvila okrog 35 milijonov dinarjev. Do leta 1927. se je večina vseh teh sredstev in preparatov uvažala iz tujine. Takrat je šlo za tu-jinske izdelke še okrog 150 milijonov na leto. Po letu 1927. pa se je tudi v naši državi razvila močna industrija lepotičnih sredstev, ki v veliki meri zadošča potrošnji. V naši državi je 8 velikih tvor-nic za parfeme, ki imajo leto po nekaj 10 milijonov denarnega prometa. Poleg teh velikih tvor-nic pa je še okrog 200 manjših podjetij za izdelavo lepotil. V vseh teh podjetjih je okrog 10.000 delavcev. Ne manjka pa tudi mnogih nezakonitih izdelovalcev lepotičja. Med velikimi tvornicami parfema, ki imajo svoj sedež v Beogradu, sta tudi dve francoski tvrdki, ki sta se velikim carinskim izdatkom izognili na ta način, da sta prenesli ves svoj obrat v našo državo. Doma se pridobiva tudi vedno več sirovin za izdelavo olepševalnih sredstev. Po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo uvaža Jugoslavija na leto še za okrog deset milijonov parfumov in raznih lepotil, sirovin pa za okrog 9 milijonov. Ce seštejemo, kar so žene v Jugoslaviji v 15 letih porabile za lepotičenje, dobimo ogromno številko treh in pol milijarde dinarjev.
*	Zavod za odrasle slepec. Društvo «Dom sle-pih:* v Ljubljani je kupilo pri Škofji Loki grad, ki ga bo v nekaj mesecih preuredilo v zavod za odrasle slepce obojega spola. Treba pa je najprej ugotoviti število onih odraslih slepcev, ki želijo biti sprejeti v ta zavod. Prosilci naj se javijo in pošljejo svoje prošnje z navedbo rojstnih, družin-
Birič ga je spremil v mračno ječo. Jetnik je sedel na nizkem trinožnem stolcu. Hitro se je dvignil in ponudil menihu sedež
♦Prav je, da ste prišli, častiti očeb ga je sprejel prijazno. »Pravica mora zmagati. Govoril bom čisto resnico.»
♦To vam bo koristilo*, mu je odvrnil redovnik. «Vem, da ste v zadevo nerodno zamotani. Zakaj ste vendar vzeli deklico k sebi in trdili, da je vaša nečakinja ?s
♦Čuval sem jo pred pogubo, ki ji je pretila. Neumnica pa ni marala za moje opomine. Vedel sem, da jo preganjajo zato, ker se jo hočejo znebiti ..
Pravijo, da ste jo hoteli varovati. Deklica pa trdi, da se vas je strahovito bala...»
♦Krotka oveica ni slutila, da jo zalezujejo volkovi..
♦Zakaj je niste opozorili?» ♦Pravil sem ji, pa mi ni verjela. Naposled mi je ubežala ..
♦In potem?* je poizvedoval redovnik. ♦Priznam, da sem jo ujel in skril na pristavi. Nekdo jo je našel in omamil, kar ni bila moja krivda. Našli smo jo v globoki nezavesti.» ♦Kdo je potem raznese), da je umrla?» ♦Mislili smo, da je bila nirt~a.. «Ali ste se prepričali o njeni smrti?> ♦Odnesli so jo v mrtvašnico m položili v krsto. Ponoči je nekdo prijezd'1 na pokopališče... Drugi dan je grobar ponovno odprl krsto.. .>
skih in premoženjskih podatkov do 15. marca na naslov: Društvo «Dom slepih* v Ljubljani, Pred škofijo 12. Cas sprejema in pogoji bodo vsakemu prosilcu pravočasno naznanjeni.
*	10.CC0 dinarjev za izsleditev morilcev vdove Juvančičeve. Kakor smo že svoječasno poročali, je bila 27. novembra lani umorjena v Vidmu pri Krškem premožna vdova Marija Juvančičeva. Roparskega umora sta bila tedaj osumljena brat in sestra pokojnice, ki pa sta bila kmalu izpuščena na svobodo, ker se je izkazal sum kot ne-cshovan. Drugi brat g. Anton Kinčič, lastnik raz-pošiljalne koles in šivalnih strojev v Berlinu, je tedaj razpisal nagrado 5000 Din za onega, ki bi omogočil izsleditev morilcev. Kljub temu pa je umor ostal doslej š_ nepojasnjen m ni sledu za morilci. To je napotilo g. Kinčiča, da je nagrado povečal na 10.000 Din, kar velja za čas dveh mesecev.
*	Istočasna smrt dveh prijateljev. V Gotovljah pri Žalcu je umrl g. Franc Kopriva, trgovec in gostilničar Podjetni mož je štel komaj 50 let. Doma je bil iz Gotovelj, živel pa je na tujem od mladosti. Bil je tudi trgovec v Kranju, a 2ad-» nji čas je prebival spet v domačem kraju, kjer je imel v najemu gostilno in trgovino. Njegov mrtvaški oder je bil ves pokrit z venci in cvetjem. Naključje je naneslo, da so v isti dvorani nekaj ur nato položili na Hitvaški oder pokojnikovega tovariša g. Frana Malgaja. Tudi on je bil trgovec, gostilničar in posestnik v Gotovljah. Vse leto je bolehal, a potrpežljivo je prenašal zavratno bolezen. Kakor da se je s prijate!jem Koprivo dogovoril, mu je nekaj ur po njegovi smrti sledil v večnost. Podjetni mož si je ustvaril lepo domačijo. Bil je mnogo let načelnik Hranilnice in posojilnice, soustanovitelj gasilnega društva in občinski odbornik. Za zgledno delavnost je bil odlikovan z redom sv. Save. O priljubljenosti obeh pokojnih prijateljev je pričat pogreb, kakršnega Gotovi je že dolgo niso videle. Skupno sta ležala istočasno na mrtvaškem odru, skupno sta bila tudi pokopana. Naj bo blagima možema ohranjen lep spomin!
*	Stavka mlekarjev v savski banovini. V zadnjem času so km?tje v daruvarskem, grubišno-poljskem in delno tudi v bjelovarskem srezu čisto ustavili dobave mleka raznim mlekarnam ter ima ta stavka hude posledice tudi za Zagreb, ki je navezan na dobavo mleka iz širše okolice. Do stavke je prišlo zaradi tega, ker mnogi trgovci in prekupčevalci mleka niso dajali več goto-
<... ki je bila seveda prazna .. .* mu je redovnik segel v besedo.
«V krsti je ležala mrtva deklica .. ♦Morali ste se premotiti. Gizela živi, o tem ni nobenega dvoma.»
♦Častiti oče, tega nam nočejo verjeti. Gizela je mrtva, ker hočejo takšno imeti.. .s
♦Povejte mi, ali verjamete, da je ta deklica nečakinja pokojnega graščaka?* ♦Verjamem, častiti oče.* ♦Tedaj mi razložite, kako je zopet oživela?» ♦Tega vam, žal, ne morem pojasniti.. .j ♦Potemtakem ni umrla ona, marveč neka druga deklica..
Jetnik je skomignil z rameni. ♦Ne, ne, Gizela ni bila nikdar mrtvas, je zanikal redovnik. ♦To je bila očitna pomota. >
♦Mi pravimo tako, a drugi hočejo drugače. Tukaj ne zaleže nobena beseda*
♦Prijatelj, kdo je zakrivil njeno usodo?> ♦Lažna dedinja in njeni pomagači. Preganjajo jo, ker uživajo njeno bogast- o. Ošabnici sem povedal v obraz, da je krivičnica in sleparica.* ♦In kaj vam je odgovorila?^ ♦To, kar se je zgodilo. Naročila je, da so me zaprli. Dokler sem lagal, so mi verjeli: ko pa sem izpovedal resnico, pravijo, da lažem > ♦Ali menite, da res ni pomoči?' ♦Nobene, častiti oče!* ♦Jaz se bom spustil v boj za pravico ...» ♦Nikar se ne podajajte v nevarnost. Zorman je poizkusil, pa je moral umreti...»
vine, marveč raznovrstno blago. S kolonijalnim blagom bi bili kmetje še zadovoljni, uprli pa so ee, ko so jim prekupčevalci mleka začeli namesto denarja vsiljevati tkaninsko blago, ki je po večini elabše kakovosti. Pridelovalci mleka so imeli v zadnjem času že več sestankov, na katerih so ugotovili in objavili svoje zanteve o ceni mleka in o rednem plačevanju v gotovini.
♦	Tisočaki in stotaki, ki bodo vzeti iz prometa. Leto? 25. maja poteče rok za zamenjavo bankovcev dinarsko-krcnske izdaje po 1000 Din (4000 kron) in 100 Din (400 kron), ki bodo vzeti iz prometa. Ti bankovci imajo napis «Ministar financija dr. M. Ninčifo, datum izdaje pa ni označen. Bankovci so svetlo-modre barve. Zamenjavale jih bodo Narodna banka in njene podružnice do dne 25. maja, pozneje pa izgube vsako vrednost ter jih Narodna banka in glavna državna blagajna finančnega ministrstva ne bosta več sprejemali.
*	Divji prašiči v Žumberku. V okolici Zum-berka so se tekočo zimo pojavili divji prašiči v taki množini, da vdirajo celo v vas. Te dni je trop divjih svinj kar pri belem dnevu pridrl v vas Žumberk. Kmetje so pograbili sekire in vile ter se spravili na zveri Na pomoč so jim prihiteli sosedje iz Kupčina. Vsem skupaj se je posrečilo, da so živali pregnali v gozd. Blizu žumberške cerkve sta Maks Milic in Štefan Mo-druš iz Kupčine naletela na merjasca in ga ubila. Zaradi hude zime divjačina precej trpi. Celo divji prašiči cepajo. Kmeta Janko in Nikolaj Kekič sta Šla po drva v gozd in sta našla v snegu divjega prašiča, ki ga je zametlo, da je zmrznil.
•	V kino in v gledališče gremo vsi radi vkljub temu, če vemo, da se tam lahko nalezemo raz-1 ličnih bolezni. Ce pa vzamemo med predstavo nekaj Panflavin pastil, nas varujejo le-te vsake nalezljivosti.
•	Ogenj je uničil. Nedavno zjutraj je zbudila konjiške tržane iz spanja tromba gasilske čete. V gradu veleposestnika dr. Huga VVindischgrStza je v najlepši sobani, v kateri je bila dragocena rodbinska knjižnica, nastal ogenj v steni, skozi katero drži kamin. Tleti je moralo več ur, ker je bila vsa oprema sobe ob prihodu gasilcev v ognju in se je po vsem gradu valil gost dim. Vrli gasilci so z razkopavanjem tlečih in delno že gorečih predmetov omejili ogenj na to sobano. Vodo so morali zelo previdno uporabljati, da ne bi nastala prevelika Škoda v krasnih sobanah. Uničena sta dragocena rodbinska knjižnica in rodbinski arhiv, a razne starinske oljnate slike
so po večini poškodovane. Poškodovana je tudi dragocena oprema v tej sobani. Požrtvovalni gasilski četi gre pohvala, da se je ogenj udušii in omejil.
*	Nikdar ne veste, kje in kdaj se boste prehladih. Ce pa ste že prelilajeni in Če vas boli glava ali vas bole zobje, vzemite eno ali dve tableti Aspirina in takoj vam bo odleglo.
*	Požar v Makolah. Prejšnji četrtek popoldne je nenadno nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Filipa Kovačiča v Makolah. Doma je bila samo mati z majhnimi otroki, katerim je nesrečo povedala šele neka ženska. Oče je bil v gozdu na delu. Na pomoč so najprej prihiteli sosedje in rešili živino iz hlevov, kmalu pa so bili na mestu tudi makolski in za njimi majšperški gasilci, ki so ogenj omejili, da se ni razširil na zraven stoječe slamnate hiše. Gospodarsko poslopje s skoro novimi svinjaki je zgorelo do tal in z njim vred precej krme, dva nova voza, plug, brana in drugo orodje. Gospodinja je dobila pri reševanju lažje opekline. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljen^.
*	Žrtve avtobusne nesreče. Nedavno zvečer je krenil avtobus mornarice iz Splita v Drvulje. V avtobusu je bilo 20 oseb in je pot do Kaštel-Štafeliča potekla v popolnem redu. Blizu Divulj je šofer Mirko Perša, doma iz Ptuja, izkušal za-voziti mimo velikega kupa gramoza, ki je zastavljal cesto. Pri naglem okretu pa se je avtomobil prevrnil in ko so oficirji in mornarji skakali skozi okna in vrata, je nastala eksplozija, ki je raznesla voz in ostale potnike, ki še niso skočili iz nesrečnega avtomobila, pometala na vse strani. Do eksplozije je prišlo zaradi tega, ker se je tedaj, ko se je avtobus prevrnil, razlilo okrog 60 litrov bencina, ki se je vnel od isker iz motorja. Na pomoč je prišlo več oficirjev in mornarjev z zdravnikom majorjem dr. Bizjakom na čelu. Takoj so ugotovili smrt poročnika korvete Bojana Ahlina, ki si je razbil glavo. Strašne opekline je dobil šofer Mirko Perša, ki so ga odpeljali v bolnišnico v Splitu, kjer je že drugo jutro podlegel hudim poškodbam. Nevarno ranjena sta bila tudi poročnik korvete Armin Afrič in narednik-strojnik Josip Perhaj, slovenski rojak, ki sta oba umrla.
*	Smrtna nesreča očeta pod hlodom. Te dni
so v Podgorju pri Kamniku spravljali les iz gozda. Na polzkih tleh se je hlod naenkrat zasukal in zadel od strani neko 201etno mladenko ter ji nevarno poškodoval nogo. Dan nato pa se je pri
<Lažna nečakinja ima mogočne zaveznike>, je vedel redovnik.
«Bistan je zlobna duša; on je voditelj slepar-stva in povzročitelj vsega, kar se je dozdaj zgodilo. Tak človek je zmožen vsake hudobije ..
Sodbo o grajskem pisarju je redovnik ohranil zase. Njegovo dobro srce je bilo polno upanja v pravico.
Prebrisani jetnik se je rogal njegovi srčnosti. Svaril ga je pred nevarnostjo ter mu rekel: «Pa-zite, častiti oče, da vas ne najdejo nekoč za kakim plotom...»
«Ne bojte se zameb Predstojnik ni izgubil poguma. «Vem, kaj mi je storiti...»
Pater Joahim je sklenil, da pojde do deželnega kneza. Oskrbniku ni zaupal svojega načrta, ko je odšel iz ječe.
10.
Knežji grad Petrinje je obsevala srebrna mesečina. Luči v razkošnih sobanah so ugašale. Številno osebje je opravilo svoje delo in odhajalo počivat. Samo straža je Še dremala na svojih mestih.
Čuvaj na starinskem stolpu je zatrobil polnočno uro. Skrivnostno tišino so motili pritajeni koraki menjajoče se nočne straže. Potem je nastala spet prijetna tihota.
Na dolsem hodniku prvega nadstropja se je pojavila bela žena. Premikala se je počasi 7. neslišnimi koraki. Njeno dolgo krilo je bilo be'o ko sneg; obraz ji je bil zagrnjen z belo kopreno. Ob
motnem svitu luči, ki so medlele na stropu, se je vse to natanko razločilo.
Tako se je prikazovala neka dvorna gospa, ki je živela na Petrinjali v davnini. Videli so jo v poznih nočnih urah. Prihajala je čedalje bolj poredko. Njeno prikazovanje je pomenilo vselej kak neprijeten dogodek.
Prikazen se je ustavila pred stanovanjem kneginje Ane. Tedaj je stopila izza dragocene zavese ženska v razkošni dvorni opravi. Bila je Gizela — dedinja grajskih zakladov.
Ko je zagledala belo ženo, se je plašno zganila. Brž se je umaknila za zagrinjalo, kjer je ostala tako dolgo, dokler se ni odstranila prikazen. Potem je stopila iz svojega skrivališča. Tiho je odprla vrata in šla po prstih v sobo, kjer je spala kneginja. Kakor mačka je lezla po mehkih preprogah; pripravljala se je za naskok proti mizici, stoječi ob postelji.
Na lični okrogli mizici je stala čaša, napolnjena z vodo. Plemkinja je pogledala spečo kneginjo in spustila v kupico beli prašek. Tiho, kakor je prišla, se je spet odstranila. Vendar je nekoliko pretrdo zaprla vrata.
Kneginja se je prebudila. Segla je po čaši ter si ugasila žejo. Ker je nekaj bolehala, ji je dvorni zdravnik prepovedal uživanje opojne pijače.
Gizela se je v svoji sobi naglo preoblekla. Odšla je v drugi del palače pred knezovo sobano. Tukaj je vpraša.a stražo, ali se je njegova visokost knez že odpravil počivat.
prekladanju hlodov na kamniški postaji smrtno ponesrečil posestnik Franc Berlec iz Duplice. Že dolgo vrsto let je vozil s kamniške postaje bukov les v tvornico pohištva Remec in drug na Duplici. Usodnega dne je izpred svoje hiše opazil^ da tovorni vlak pelje v Kamnik več vagonov bukovih hlodov za tvornico. Takoj je napregel in odpeljal v Kamnik, da še pred nočjo enkrat ali! dvakrat pripelje na tvorniško skladišče nekaji bukovih hlodov. Ko so na postaji razkladali hlo-r de iz vagona, da jih nalože na voz, mu je po nesreči izpodneslo cepin in hlod se je z vso težo zavalil nanj in ga hudo poškodoval. Odvedli bo ga k zdravniku, nato pa so ga z avtomobilom odpeljali v Ljubljano v bolnišnico. Med potjo so na Duplici ustavili avto in ponesrečeni Franc Berlec je pred svojo hišo nap. avil oporoko in ser poslovil od družine. Med prevozom v Ljubljano je nato umrl. Bil je marljiv mož in dober oče. Zapušča pet otrok.
*	Smrt pod sanmi. Pri Casovi gostilni v Brez-nem se je zgodila huda nesreča. Pri spravljanju tesanega lesa iz gozda k Dravi je pripeljal 381etnj brat posestnika Robnika od Kaple sani s parom konj, in sicer po strmem bregu do Časovega hleva, kjer se je spotaknil in prišel pod sani. S pritiskom na prsi se je vozilo s konji ustavilo. Siromak je bil pri priči mrtev.
*	Ogenj. Gospodarsko poslopje trgovca z deželnimi pridelki Pajtlerja v Račah je te dni po« stalo žrtev požara. Ogenj je preskočil tudi na zraven stoječo stanovanjsko hišo, na kateri je uničil streho, a ostalo se je posrečilo oteti. V gospodarskem poslopju je zgorelo mnogo krme, zaklana svinja in gospodarsko orodje Požar je nastal v odsotnosti lastnika in vzrok še ni pojasnjen. Škoda je pokrita z zavarovalnino.
*	Neprevidno ravnanje "s orožjem. Nedavno je hotel 311etni klepar Ivan Obreznik iz Ruš pregledati svoj samokres. Obreznik ni vedel, da je revolver nabasan, in zato ni bil oprezen Nenadno pa se je samokres sprožil in strel je zadel nesrečnika v levo nogo ter jo močno poškodoval. Obstreljenca so prepeljali v bolnišnico.
*	Nesrečo je imel Ivan Crnkolič, posestnikov sin iz Podrebra pri Semiču. Fantič se je igral z dinamitno patrono, ki mu je eksplodirala in mu odtrgala vse štiri prste razen palca na levi roki. Poškodovano pa ima tudi desnico.
*	Nesreča rudarja. Iz Mirne pri Bregih nam pišejo: V rudniku Mirni v savski banovini se je hudo ponesrečil rudar Rudo1! Haler, doma iz
«Še ne, milostiva b se je služabnik priklonil v odgovor.
cTedaj sporočite jjegovi visokosti, da ga želim takoj obiskati.>
Služabnik je obvestil kneza, ki je takoj odprl vrata. «Vi ste še pokoncu?> se je začudil, ko je zagledal Gizelo.
cVaša visokost naj mi blagovoli oprostiti, ker vas nadlegujem ob tej pozni urb, se je opravičevala plemkinja z zapeljivim obrazom. «Q pazila sem nekaj, kar me navdaja - strahom...»
«Kaj se je zgodilojo je gledal radovedno.
«Prav za prav še ne vem natanko... Treba je šele dognati, kaj naj vse to pomeni...»
Knez jo je prijel za roko. <Sediteb jo je pritegnil k sebi v naslonjalo.
«Ne moreno, se mu je izvila. cPrihajam a važnim poročilom ...»
«Ne prikrivajte mi, kar veste*, je zaskrbelo kneza.
«Videla sem neznano belo ženo ...» je izrekla z namišljenim trepetom. <Pnkazen se je pojavila na hodniku tam, kjer prebiva kneginja ..
Knez se je ustrašil in izpustil njeno roko.
«Pravijo, da se prikazuje stara dvorna gospa, česar pa ne verjamem. Prikazen je povsem drugačnega izvora.. .>
«Vaše mnenje mi je svetos, ji je prižgal kadilo in čakal navodila.
Koprivnice. Ko je peljal prazen voziček po progi, mu je privozil nasproti drug rudar pol voziček. Hsler je zbežal nazaj in zavil ta drugo progo, kjer je padel in si zlomil nogo. Imel je se srečo, da ga ni dohitel prazni voziček. Poškodovanca so prepeljali v koprivniško bolnišnico. Priljubljenemu tovarišu želimo, da bi čimprej ozdravil.
*	Nesreča nikoli ne počiva. Kar zapovrstjo se je prpetilo te dm na škofjeloških ulicah in v okolici več hudih nesreč. Prva nezgoda se je zgo. dila v Kapucinskem predmestju. Posestnik in mlinar g. Franc Leben se je vozil v družbi lesnega trgovca g. Ivana Habjana proti domu, ko se-mu je nenadno splašil konj. Misleč, da besta konja ukrotila, sta skočila oba potn ka z voza. Hal janu se ni pripetilo nič hudega, Leben pa je padel na trdo cesto tako nesrečno, da si je ranil kost na nogi. Spočetka je kazalo, Ha ne bo hudega, zdravn k pa je ugotovil, da je zdrobljen del pogačice. G. Leben je moral v bolnišnico. Hude poškodbe je odnesel nadalje baron g Avgust \Volkensperg iz Puštala, ko se je izprehojal ckoli svojega doma. Po cesti je pridii j~l neznan voznik, baje iz Št. Vida nad L'ubljann. m p drl gluhega barona. Slučajno prisotni zdravnik dr. Hubad je nudil ponesrečencu prvo pomeč. WoIkensperg, ki se zdravi v Lecnišču. iira zlomljenih več reber, rrko in lopatico. Kako je prav za prav do nesreče prišlo, bo ugotovila preiskava. Voznik, ki pa ga še iščejo, se bo m ral zagovarjati, ker sodijo, da je njegova brezvestnost kriva hude nesreče. Na poledenelih tleh je spodneslo gdč. Min-ko Kalanovo. Padla je na dnu Grabna tako hudo, da je morala iskati takoj zdravniške pomoči. Potrebovala bo daljše ne?e. ker ima nalomljeno kost na nogi.
*	Beg iz življenja. Po Jesenicah se je te dni razširila vest, da si je končal življenje 461etni Soblatnik šimen, izdelovalec žičnih pletenin na Jesenicah. Ziutraj mu je neklo neko dekletce iz kazine zajtrk na njegov dom, našlo pa je vrata v spalnico še zaprta. Ker je imela deklica tudi sama k'juč od Soblatnikovega stanovanja, je odprla vrata in stopila v sobo, kjer se ji je nudil strašen prizor. Tla spnln:ce so bila vsa krvava, na jermenu, ki je bil pritrjen na strep, pa je visel Soblatnik, ki je bil seveda že mrtev. Iz okoliščin se more domnevati, da je Soblatnik rkrog polnoči predzadnjo nedeljo zvečer egel v posteljo, si v prstelj pnrravjl ogledalo in britev ter si z njo iro*no zarezal vrat na desni strani, ne da bi si prerezal žilo odvodnico Videč, da mu ta način samomora najbrž ne bo uspel, je skočil s postelje, si ovil z^nko iz jermena okrg vratu, si z nogo izpodnesel s*ol?ek in si s tem zadrgnil vrat. Prizorišče strašnega dejanja si je ogledal zdravnik g. Kogej v družbi orožniškega komandirja g. Vr'o-lj^nca in kaplarja g. Straha. Po izjavi g. dr. Ko-geja rana, ki si jo je prizadejal Soblatnik z britvijo. ni bila smrtna. Kaj je.gnalo prijaznega moža v smrt, se zaenkrat ne da do mati. Na njegovi pisalni mizi so našli 40 Din. hlače in nekaj drugih reči in v predalih nekaj prbotnic o plačanih davkih in ra?unih. Soblatnik je bit tih in miren, močno naglušen in sam svoj. V politične borbe se ni snuščal n:koli. Bržkone je storil svoj obupni korpk v trenutku duševne zmedenosti, n;so pa izključeni tudi d rti "i vrrokf Bodi mu ohranjen blag snnmin'
*	Otroci so po nesreči zažgali. V Kališah, občina Gozd nad Kamnikom, je stanovala v skromni sobi mati s štirimi otroki. Nedavno proti večeru je bila doma. Starejši otrok ie btl v šoli, najmlajši trije pa so sedeli na plevnicah na peči in se igrali. Sredi med otroci je bila prižgan petrolejka Ko je mati odšla v drvarnico, so otroci po nesreči prevrnili svetilko, ki se je razbila, razliti petrolej pa se je u/gal in naenkrat so bile v ognju tudi plevnice na peči. Mati je prihitela in rešila otroke pred ognjenimi plameni, ki so se z bliskovito naglico razširili tudi na strop. Nad stropom je bila naložena stelja, ki je pospešila, da je pričelo goreti tudi ostrešno tramovje Sosedje so požrtvovalno omejili požar, da ni pogorel še drugi del hiše.
• Izpred sodišča »a zaščito države. Te dni je
državno sodišče za zaščito države v Beogradu izreklo obsodbo proti italijanskima državljanoma Mirku Grubiču in Josipu Jarušku zaradi vohunstva v korist neke tuje države. Po javni razpravi od 22. do 25. januarja je sodišče na podlagi čl. 42. vojaškega kazenskega zakonika izreklo tole obsodbo: Mirko Grubič se obsodi na dosmrtno ro-bijo in trajno izgubo častnih pravic, Josip Jaru-šek pa na 10 let robije, na trajno izgubo častnih pravic in na izgon za zmerom iz kraljevine Jugoslavije po prestani kazni. Istega dne je državno sodišče za zaščito države izreklo obsodbo proti Stankovič-Hrističu Ljuborci in tovarišem. Obsojeni so: Stankovič-Hristič Ljuborca na smrtno kizen in trajno izgubo častnih pravic, Grandjič Dimitrije na smrtno kazen in trajno izgubo častnih pravic, Jovanovič Gavrilo na smrtno kazen in trajno izgubo častnih pravic in Djikič Gica na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Djuriča Ceno je sodišče oprostilo. A A.
Pri vseh poSkodbali,
okvarah, opeklinah in za lečenje vseh vrst ran, hrast, liša jev, turov in ostalih kožnih bolezni morete s polno gotovostjo unorabiti preizkušeno zdravilo cFitonim Steklenica 20 Din v lekarnah. Popošinem povzetju 2 steklcnici 50 Din. Poučno knjižico št 16 pošlje brezplačno Fiton. clr. z o. z., Zagreb, 1/78.
*	Pastorek ie ubil svojega očima. V hiši posestnika Tomšiča v Apneniku so se družinski prepiri vrstili iz dneva v dan. Očim je bil nagnjen k prepirom. Domači fant Henrik, ki bi moral kot dedič po očetu v kratkem postati gospodar, je zelo težko prenašal te razmere in je očimu seveda ob vsaki priliki tudi odgovarjal in se mu postavljal v bran. Predzadnjo nedeljo je fant sedel na peči, očim pa na stolu in pletel košare. Oba sta se spet začela prerekati. Razburjeni očim je naenkrat z nožem navalil na mladeniča. Fant je zbežal s peči. V razburjenosti je pograbil
| sekiro in udaril ž njo očima po glavi, da se je takej mrtev zgrudil. Po strašnem dejanju je nesrečni storilec zdivjal iz rodne hiše čez travnike, | polje in gozdove. Do smrti utrujen in pobit se je ! popoldne sam javil orožnikom in jim skesano izpovedal svoj zločin.
*	Prijeti vlomilci. Zadnjič smo poročali o predrznem vlomu, ki je bil izvršen v noči od 31. ja-
j nuarja na 1. t. m. v tkaninsko tvornfco na Polzeli. Orožniki iz Braslovč so šli takoj na delo in kmalu dobili vlomilce v svoje reke. Dne 5. t. m. sta bila aretirana ter izročena v zapore ekrajnega sodišča na Vranskem Anton Kamenšek ln Anton Debe-vec, oba s Polzele. Ves denar, blago in browning so dobili še pri njima in so vse vrnili lastniku.
*	Mrtev novorojenček sredi železniške proge. Po vsem litijskem okolišu se je raznesla vest o najdbi zavitka sredi železniške proge, v katerem je bilo trupelce novorojenčka. Zavitek je naše! službujoči progovnik obhodnik na progi Kresnice-Litija. Neobičajno najdbo je oddal uradniku na litijski postaji, ki je o dogodku obvestil orožnike.
*	Nadležni prosjaki. V Ptuju se je pojavilo polno mladih fantov, ki so beračili od hiše do hiše. Policija je v zadnjem času posvetila tem mladeničem, ki so trdili, da so brezposelni, malo več pozornosti te rugotovila, da so navadni postopači, ki ves priberačeni denar zapijejo ob zbijanju neslanih šal na račun dobrotnikov. Aretirala je sedem fantov in jih odpravila v domovne občine. Neki Fošnarič si je celo ponaredil delavsko knjižico, v katero se je vpisal kot mesar, da bi dobil več podpore od mesarskih mojstrov. Sam je dejal policiji, da noče delati, ker je zaslužek pri beračenju lepši.
*	Prepozno se mu je zjasnilo v glavi. V Spodnjem Gašteraju pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Zorca. Zgorela sta hlev in skedenj. Zažgal je domači sin, 291etni Janez Zoreč, ki je dejanje orožnikom tudi priznal, češ, da je izvršil požig v trenotni zmedenosti: «Kar naenkrat se mi je zmešalo v glavi, vzel sem vžigalice in podtaknil ogenj. Potem pa sem šel v liišo ter legel na posteljo. Ko je začelo goreti, se
mi je spet v glavi zjasnilo, pa je bilo ž© prepozno.*
*	Vlomilci v zidanici. Pred kratkim so nezaželeni gostja obiskali zidan co Ivana Sinkovi-fa v Stražnem vrhu. Iskali so menda denar, ker so razrezali vso posteljnino, a našli niso ničesar, ker naši ljudje niso tako lahkomiselni, da bi denar skrivali v posteljah Naposled so se zadovoljili i nekaterimi predmeti, potrebnimi domačemu gospodinjstvu. Ker se taki vlomi v Straž-nem vrhu in drugod po zidanicah dogajajo večkrat, bi bilo koristno, da posestniki sami organizirajo varnostno službo in tako poskrbe za varnost svojega imetja.
*	Izsledeni vlomilci. Meseca junija je bilo vlomljeno v viničarijo posestnika Martina Su-menjaka iz Gorišnice. Vlomilci so odnesli takrat razne reči, posebno mnogo orožja. Poizvedbe so cstple dolgo časa brezuspešne in šele zdaj se je posrečilo vlomilce izslediti ;n jih vtakniti pod ključ.
*	Sleparstvo sadnega trgovca pred sodiščem. Nedavno se je zagovarjal pred sodnikom poedin-cem v Mariboru mariborski trgovec s sadjem Anton Beranič, ker je prevaril svojega kupca za vsoto 20.0C0 dinarjev. Obtoženec je nekoko pred tremi leti prodal vagon namiznih jabolk trgovcu Janu iz Škal pri Velenju za 32G<X) Dm ter se dogovoril, da bo kupec izplačal omenjeno vsoto po akreditivu v Hrvatski štediomei. Jan je takoj po pogodbi res otvoril omenjeni akreditiv. Cez nekaj časa pa je obtoženec brzojavno pozval kupca v Maribor, da si ogleda jaaolka. Jati je res prišel, toda Beranič ga je na pretkan način zamotil, da si ni mogel ogledati kupljenega sadja. Medtem pa je obtoženec že dvignil brez vednosti kupca znesek 32.000 dinarjev ter javil Janu, da je vagon že odposlal. Poslano sadje pa ni ustrezalo ceni in ni bil. vredno niti 1">.'K)0 dinarjev. Jan je oškodovan skupno s prevoznimi in drugimi stroški za okrog 20.000 dinarjev. Beranič je bil obsojen v smislu obtožbe na osem mesecev strogega zapora in na globo 1200 Din, v primeru neizterljivosti pa na 20 dni zapora. Kupci, bedite previdni in zaupajte le poštenim trgovcem s sadjem!
*	Huda globa. Obmejna straža pri Sv. Duhu je nedavno obstrelila Franca Orešnika pri poizkusu tihotapstva. Franc se je zdravil s prestreljeno nogo v bolnišnici. Z njim je tihotapil tudi njegov brat Ivan, ki ga je strel na brata tako preplašil, da je obstal ter počakal, da so ga čuvarji meje prijeli. Našli so pri obeh tihotapcih 12 iu pol kilograma saharina. Finančno ravnatelj-stvo je že izreklo sodbo. Globa znaša za Franca Orešnika 226.751.25 Din, za Ivana pa še nekaj več. Najbrž ne bo državna blagajna od te vsote videla dinarja, pač pa se bosta oba tihotapca namesto plačila pokorila vsak po leto dni v ječi
*	Obstreijen tihotapec. Pri tihotapskem prenosu saharina je zadela brezposelnega kleparja Ivana Obraznika žalostna usoda tihotapcev. V bližini Sv. Duha ga je opazilo ostro cko obmejnega stražarja, ki ga je pozval, naj obstane. Ker pa je Obraznik preveč zaupal svojim urnim nogam, je počil za njim strel ter ga zadel v levo nogo pod kolenom. Obstreljenega Obraznika so prenesli na orežniško postajo v Selnici ob Dravi, odkoder so ranjenca prepeljali v mariborsko bolnišnico.
*	Požigalec se je sam obsodil. Dne 31. januarja ponoči je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Pernata v Morju pri Framu. Ogenj je uničil zraven še vse sospuda^ko orodje, tri in pol vagona sena, 6000 kg slame in stiskalnico. Orožniki so šli z vnemo na preiskavo tel ugibali, kdo bi mogel biti požigalec. Sum se je naposled zgostil okoli hlapca Julija Kugla, ki je služil pri posestniku Pokri aču. Kugi je prišel že čestokrat v navzkriž s paragrafi, ker ni znal točno ločiti svoje od tujega. Dolžili so ga tatvin. Nedavno ga je pa pogoreli posestnik Pernat obdolžil, da mu je vzel iz žepa večjo vsoto denarja. Ta obdolžitev je bila povod maščevalnemu naklepu, ki ga je Kugi res izvršil ter zažgal Pernatovo gospodarsko poslopje. Ko so orožniki Kugla zasliševali, je vse odločno zanikal. Le močno je pre-
bledel, ko mu je orožnik vrgel v obraz besedo: cpožigalec*. Nato se je mirno odstranil in ni ga bilo več na izpregled. Odšel je v kolarnico svojega gospodarja ter se obes.l. Ko so našli obe-šenca, je bilo truplo že mrzlo.
*	Než t pljuča. Ko se j 3 zvečer vračal domov kmečki fant Alojzij Zamuda iz Podvincev, ga je na cesti srečal neki Jožef Zlahtič iz Spodnjega Velovleka. Pri prepiru je Zlahtič potegnil nož ter zabodel Zamudo v levo stran prsi.
*	Udarec po glavi vzrok smrt »nosne pljučnice. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru se je vršila razprava zaradi udarca po glavi s smrtonosnim izidom. 3Bletni delavec Jakob Vogrinec iz Kamenščaka je oktobra lani ob priliki kožuhanja udaril v prepiru Friderika Čemela s kolom po glavi, mu natrl lobanjo, da je Černel po daljšem bolehanju umrl. Zdravnik je ugotovil, da je umrl černel za posledicami pljučnice, ki pa je nastala posredno zaradi udarca na glavo, ki je vrgel pokojnika na bolniško po-teljo ter povzročil tudi smrt. Sodišče je zdravnikovo ugotovitev osvojilo ter obsodilo obtoženca zaradi uboja na pet let robije in pet let izgube častnih pravic.
*	Ukradeni prstani Marije svetogorske. V šišensko cerkev v Ljubljani je bilo nedavno vlomljeno. Ze med jutrnjo mašo so nekateri verniki opazili, da pri stranskem oltarju Matere božje svetogorske ni nekaj v redu. Ko so natančneje gledali, so videli na prsti: krvave madeže. O žalostni zadevi so obvestili župnika g. dr. Mo-desta Novaka, ki je ueotovil, da je cerkev res bila ponoči deležna vlomilskega obiska. Vlom v cerkev je bil izvršen pri malih stranskih vratih nasproti župnišču. Vlomilec jih je odprl s pomočjo železnega predmeta, s katerim je odrinil zapah. Stopivši v cerkev se je m-jbrže takoj napotil pred oltar Matere božje in prižgal tamkaj, da je bolje videl, majhno svečo. Za prižig je porabil več vžigalic, ki jih je nekaj raztresel pred oltarjem. Cerkven? ropar je nato stopil na oltar in razbil debelo šipo, ki je zakrival? votlino v zidn, v kateri stoji kip Marije z detetom. Lopov se je naj-prvo spravil nad zlato Marijino krono, ki jo je izkušal sneti, pri čemer pa se je najbrže hudo ranil na roki, kajti na podobi, a tudi na oltarju je pustil krvave madeže. Krone, ki je skozi kip pritrjena v zidu, zločinec ni mogel sneti, zato si je naložil lažje delo. Pobral je s krone okrog 50 zlatih prstanov in uhanov z vdelanimi dragimi kamni in odšel po isti poti, kakor je bil prišel. Mogoče tudi, da se je ustrašil kakega šuma in zbežal, preden je opravil celotni rop tako, kakor si ga je bi! zamislil. Jezuščkove krone, ki bi jo laže snel in ki ni pritrjena tako močno kakor Marijina, zraven pa predstavlja tudi večjo vrednost, se mož ni lotil. Župnik dr. Novak je takoj po ugotovitvi vloma telefoniral policiji in ji poročal o dogodku. V Šiško je odkitel eden detektivov, ki si je ogledal prizorišče vloma in začel poizvedbe. Ukradena zlatnina, ki so jo darovali cerkvi dobri ljudje, predstavlja vrednost nad 25.000 Din.
* Dve občinski blagajni okradeni. V novembru je neznani vlomilec obiskal stanovanje občinskega blagajnika v občini Bistričici pri Stranjah. Vlomil je skozi okno, s silo odprl omaro in vzel iz nje železno kaseto, v kateri je bilo 450 Din občinskega denarja. Poleg občinske blagajne je tat iztak.iil v omari še nekaj drugih vrednosti, katere je vzel s seboj. Kljub vestni preiskavi niso mogli odkriti sledu za predrznim vlomilcem. Te dni pa je slična usoda doletela občinsko blagajno v Stahovici. Zupan občine Županjih njiv g. Karel Prelesnik, lastnik gostilne pri <Korlnu> v Stahovici, je imel spravljeno občinsko blagajno v podstrešni sobi v zaklenjeni omari. V železni kaseti je bilo nad 6000 Din denarja. Ko je okrog 22. ure nekdo izmed domačih šel mimo sobe, je opazil odprta vrata in okno, omara pa je bila s silo odprta in iz nje je izginila kaseta z denarjem. Vsi znaki kažejo, da je vlomilec udri v omaro med 20 in 22 uro, ko je bilo v spodnjih gostilniških prostorih še dovolj ljudi. Neopazen je smuknil po stopnicah in nato
nemoteno izvršil svoj posel. Ob ugodnem trenutku je po stopnicah spet odšel z denarjem. Nekateri celo menijo, da je 10 kg težko železno blagajno vrgel skozi okno in potem odšel z njo. Tat je gotovo vedel, da je v blagajni večja vsota denarja, ki je bil pripravljen za gradnjo mosta čez Bistrico. To je bil v omenjeni gostilni že drugi vlom v enem mesecu. V prvem primeru je tat odnesel natakarici veliko usnjeno denarnico, v kateri je bilo nad 1000 Din, v drugem primeru pa je postala žrtev občinska blagajna.
*	O zagonetnem uboiu v kamniškem okraju.
0	zagonetnem kamniškem uboju, ko je na sv. Roka dan leta 1931. bil v pretepu tako hudo ranjen Peter Peternel, da je čez 10 dni v ljubljanski bolnišnici umrl, je te dni dospela od apelacij-skega sodišča važna odločitev. Apelacijsko sodišče kot zadnja instanca pravi, da iz vsega dokaznega gradiva sledi, da nikakor ne pridejo v poštev kot storilci Možek Josip, Uršič Mihael, Uršič Fran in Flerin Ludovik. Možnost bi bila dana le glede . drugih dveh udeležencev, ki jih pa državno to- . žilstvo ni prijelo zaradi uboja, a tudi glede teh dveh trdi odločba apelacijskega sodišča, da ni mogoče dognati, kateri je bil pravi storilec.
*	Tržaški poiiarijalci dinarskih tisočakov obsojeni. Pred tržaškim velikim senatom se je vršila razprava proti skupini tržaških Lahov, ki so ponarejali naše bankovce. Obtoženi so bili 481etni fotograf Alojzij' Daris, litograf Hugo Lanzi in Josip Mreule in uradnika 36!etni Herman Beber in 27letni Tulij Maceratn. Policijski organi so že pred meseci bili opozorjeni na te, da krožijo po mestu ponarejeni lisočdinarski bankovci. Uvedena je bila preiskava in kot prvega so izsledili Josipa Mreuleta, ki so mu nastavili past na ta
' način, da je ltarabinerski podoficir Cuzzi sklenil z niim poznanstvo :n celo nekaj kupčij s ponarejenim denarjem. Denar 5 o ponarejali fotograf Daris, litograf Lanzi in uradnik Macerata, Mreule !pa sra je razpečaval. Pri zaslišsju na policiji in pred preiskovalnim sodnikom so drug drugega
1	izdajali in obremenjevali. Pri razpravi so vsi 'razen Lanzija priznali krivdo. Obsojeni so bili:
Daris in Macerata na dve leti in osem mesecev 1 ječe in na denarno kazen po 4000 lir, Beber in Mreule na ječo dveh let in na denarno kazen po 3000 lir. Lanzi je bil oproščen.
*	Odnesel je občinski denar. Te dni je bil iz-1 vršen v gostilno pri Korlnu v Stahovici drzen j vlom. Vlomilec se ie splazil med 20. in 22. uro,1 ko je bilo še v spodnjih gostilniških prostorih živahno vrvenje, po stopnicah v prvo nadstropje. Na desni strani je takoj pri stopnicah odprl vrata in se lotil omare, ki stoji v kotu pri vratih. Omaro je s silo odprl in vzel iz nje železno kaseto, v kateri je hranil gostilničar župan g. Karel Prelesnik
| okrog 6000 Din občinskega denarja, namenjenega za popravo mostu, ki ga je porušila Bistrica ob jesenski povodnji. Tat je vrgel železno kaseto najbrž skozi okno in nato počakal na priložnost, da je lahko neopažen smuknil po stopnicah na cesto. Ko je šel nekdo izmed domačih okrog 22. ure v sobo, je opazil vlom in gostilničar je takoj naznanil zadevo na orožniško postajo. Sumijo, da je moral vlomilec dobro poznati domače razmere. Gostilno je že pred 14 dnevi obiskal drzen vlomilec in vzel natakarici denarnico, v kateri je bilo okrog 1000 Din. V teku je stroga preiskava, da se izsledi drzni vlomilec, ki ima na vesti najbž tudi vlom, izvršen pred nekaj meseci v sosednji Bistričici. Tam je vlomil tat skozi okno in nato v omaro, iz katere je tudi vzel občinsko blagajno in nato brez sledu izginil. V Bistričici je bilo v blagajni samo 450 Din.
* Vlom na domžalski postaji. V noči na nedeljo je bil izvršen v poslopju domžalske železniške postaje drzen vlom. Neznan vlomilec si je pomagal na ta način, da je najprej vrgel za pest debel kamen v okno stanovanja postajnega načelnika. Kamen je prebil dvojne šipe. Nato se je vlomilec povzpel kvišku, odsunil okenski krili in skočil v stanovanje. Prebrskal je omare in predale ter pobral iz njih sreb-no damsko zapestno uro, moško srebrno uro z dvojnim pokrovom in zlato dvojno verižico, zlat moški poročni prstan.
zlat ženski prstan z rdečim kamnom v sredi in s šestimi belimi kamni ob strani, prstan \z žime, dve srebrni dolgi ovratni verižici, avstrijski srebrnik za pet kron, srebrnik za dve krom in štiri srebrne krene. V kredenci ie vzei nato ključe do postpjne blagajne. Z njimi je odšel v prostor, kjer je slutil denar, in je odnesel iz dnevne ročne blagajne 437 Din v gotovini (en bankovec za sto dinarjev, ostalo je bilo v srebru in nikiju). Glav-, ne blagajne ni odprl, čeprav je imel ključ v rokah. Sodijo, da je to opustil zato, ker ni znal odpreti. Vlom je bil izvršen v odsotnosti vseh stanovalcev postajnega poslopja, ker je bila v soboto zvečer sokolska maškarada. Postajni načelnik v Domžalah je namreč blagajnik Sokola in je bil v času vloma zaposlen na pr.reditvi.
*	Dobrotnika je okradel. Pri posestniku Jožefu Krajncu v Lancovi vasi se je pred dnevi zglasil 201etni Janez Vuk iz Gorenjskega viha ter mu potožil, da je bnz posla Kraj'i<: je dal fantu potrebno posteljo in hrano ter mu odkazal primerno delo. Obenem mu je tudi zaupal, da je pred dnevi prodal par volov. Fant, ki je vedel,kje je denar spravljen, je čakal ugodno priliko, ki se mil je ponudila 27. januarja zvečer, ko sta bila zakonca Krajnčeva pri srsedu. Odprl je omaro in vzel iz nje vso gotovino v znesku 3C02 Din. Za priboljšek si je privoščil še par novih čevljev in eno srajco. Z ukradenim denarjem se je Vuk napotil v Ptuj, kjer si je nakupil potrebm obleko in obuvalo ter jo nato obral v hlev neke gostilne, kjer se je vpričo domače.~a hlapca preoblekel. Krajnc je zadavi	r>tni«k; m orožnikom.
•	Dve sodbi. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je stal te dni 271etni Janez Mencinger iz Vereslavcev pri Murski Soboti. Obtoženec je lani 23. septembra med prepirom pobil svojega prijatelja Franca Madjara z boksarjem na tla in je ta 20. oktobra v bolnišnici podlegel poškodbam. 0";toženee, ki je dejanje pri* znal, je bil obsajen na 6 let težke ječe in na petletno izgubo častnih državljanskih pravic. — Zaradi požiga je bil obsojen 351etni M:rtin Maric, ki je zažgal lastno hišo, da bi dobil zavarovalnino, na štiri mesece zapora.
•	Za sleparje je dovolj denarja. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjal pustolovec Jaromir Risy, češkoslovaški državljan. Po poklicu je knjigovodja, zato se je tem laže seznanil z raznimi trgovci in njihovimi skrivnimi že'jami. Poštenega dela se je kmalu naveličal, odjadral je v Ameriko, pustolovstvo ga je nato prignalo preko Afrike nazaj v Jugoslavijo. Popotniško izkušen si je pridobil zaupanje raznih trgovcev, in to tembolj, ker se je izkazoval s potvorienimi listinami in se izdajal za dobrega prijatelja ministrov dr. Beneša, dr. Spalajkoviča, dr. Kramer-ja in drugih. Tako so mu nekateri mariborski trgovci in obrtniki res nasedli v pričakovanju, da bo za dobro nagrado pri ministrstvih dosegel to in ono. Slepar je izvabil na t? način od ljudi GO.OOO Din. Jaromir Risy je bil obsojen na 18 mesecev robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta.
*	Popivanje s hudimi posledicami. Pred dnevi so popivali v neki gostilni v Hodošah Štefan Zu-panič, delavec iz Hodoš, in brata Anion in Franc Kurež, delavca iz Slovenje vasi. Ko so bili fantje že malo okajeni, so se med seboj sprli, ker je Anton Kurež Zupaniču očital, da je zastrupil nekemu kmetu dve kobili in svinje. Zupanič jo je pobrisal domov, a brata Kureža sta okoli 1. ure vdrla v hišo Neže Zupaničeve ter začela Štefana Zupaniča obdelovati. Da se jih obrani, je Zupanič segel po sekiri in z cjo udaril Franca Kureža enkrat po levi strani vrata in mu prizadejal veliko rano, razen tega ga je 5e zabodel z nožem v levo pleče. Njegovega brata Antona pa je udaril z nekim topim predmetom po glavi. Oba brata sta potegnila naio Zupaniča na prosto, kjer sta ga premikastila in jima je komaj pobegnil. Zupanič toži c notranjih bolečinah. Po pretepu je šel Anton Kurež nazaj v hišo, kjer je z nekim trdim predmetom udaril po obrazu Nežo Zupaničevo, ki je morala z otroki vred zbežali iz hiše. Med tem
žasom pa je Kurež razbil vse šipe na oknih, iz--ruval tudi okvire ter razbil lesena okenska krila. ftrsi trije so ovadeni sodišču.
* Obsojen vohun iz Maribora. Pri državnem so-jdišču za zaščito države v Beogradu je bila javna jrazprava proti Teršovcu Andreju iz Maribora za-[radi zločina vohunstva v korist neke tuje države. I>o končan: razpravi je sodišče obsodilo Teršovca L tri leta robije zaradi poizkusa vohunstva. , * Dva umora pred celjskim velikim senatom. Pred velikim senatom v Celju se je zagovarjal :aradi umora 361etni posestnik Franc Dečman iz Senovice pri Šmarju pri Jelšah. Med Dečinanoni in čevljarjem Jernejem Zupančičem, ki je stanoval v sosednji hiši pri Dečmanovih sestričnah, je vladalo že dalje časa sovraštvo. Leta 1912. je obdolženčev oče prodal očetu teh dveh sestričen slopje s pogojem, da bo kupec to poslopje, i je stalo na prodajalčevem posestvu, po treh etih podrl. Stvar se je potem zavlekla. Slednjič se lopje podrli, ostal pa je še zid. Zaradi tega ;idu je nastal spor med obdolžencem in sestrič-ama, ki zidu nista hoteli odstraniti. Pri sestričnah se je pred enim letom nastanil čevljar Jernej Zupančič, ki ga je bila žena zapustila. Zupančič ie začel trditi, da sestričnama ni treba izpolniti obveznosti in odstraniti zidu. Zaradi tega je prišlo festo do prepirov med Dečmanom in Zupančičem. Zupančič je celo hotel tožiti Dečmana, češ, da je ta obdolžil Zupančiča tatvine kokoši. Dečman je lani 30. novembra vzel doma sekiro, jo skril pod pazduho in šel s svojim očetom k sestričnama, kjer je našel Zupančiča, ki je sedel na visokem podstrešju. Frauc Dečman je pozval Zupančiča na odgovor, kdaj je Zupančiču očital tatvino kokoš!. Zupančič je nato skočil na tla in stopil proti Deč-inanu. V tem sta prišli sestrični, ki sta potrdili, da je obdolženec očital Zupančiču tatvino. Deč inan je naenkrat izvlekel sekiro in začel z njo udrihati po Zupančiču, ki se je zgrudil s krvjo oblit na tla. Dečman je nato odšel v Šmarje in se javil orožnikom. Zupančiča, ki je imel devet ran na glavi in lobanjsko kost zlomljeno, so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškod_ Lam. Franc Dečman je bii obsojen na 7 let robije In trajno izgubo častnih pravic. Sodišče je določilo najmanjšo dopustno kazen, upoštevalo obdolžen-!evo živčno razdraženost in dosedanjo neoporeč-lost. — Druga razprava zaradi umora se je vršila proti 311etnemu posestniku Ivanu Koprivniku iz Cerovca pri Rogaški Slatini. Posestnica Marija Osekova je 18. septembra 1931. prodala in izročila Ivanu Koprivniku, s katerim je imela lju-bavno razmerje, svoje malo nosestvo in si do svoje smrti izgovorila brezplačen preužitek. Pred tem ji je Koprivnik obljubil, da jo bo poročil. Ko pa je Koprivnik dobil posestvo, se je premislil. V zadnjem času ni dajal Osekovi niti obleke niti obutve. Z njo je grdo ravnai in jo često tepel in (Javil. Osekova je bila mnogokrat lačna. Koprivnik ni maral Osekove in si je hotel najti drugo nevesto, a mu je bila Osekova pri tem na poti. Priče slikajo Koprivnika kot slabega delavca, pijači vdanega, hudobnega, zapravljivega in ne-l_ivn ost nega človeka s sadističnimi nagibi. Dne E7. ok.i■■ ra zvečer je bil Koprivnik pri sosedih (Osekovik po domače Turkovih, kjer je stiskal jdlve brenti svojega grozdja. Ostal je tam tudi čez oč. Ni pa hotel prenočiti pri Turkovih v sobi, arveč je rekel, da pojde rajši spat na šupo, češ, a je tam že večkrat prenočil in bolje spal kakor oma. Ko je odhajal okrog polnoči spat, je bil ideti vinjen, vendar pa priče ne izključujejo možnosti, da se je samo potvarjal. Šupa, kamor je el spat, je bila vso noč odprta, tako da se je ahko ponoči odstranil in se pozneje vrnil. Odtod "o svojega doma je imel samo pet minut. Dne 8. oktobra zjutraj je Koprivnik iz gozda blizu voje hiše poklical sosedo, ki se piše tudi Marija jDsekova, in ji rekel, da je preužitkarica Marija Osekova umrla. Soseda je šla z njim takoj v hišo in našla preužitkarico mrtvo na tleh, na pjeni postelji pa je bilo precej zeljaatih glav. Soseda je poklicala drugo sosedo, A milijo Plavča-kovo. Tej je Koprivnik omenil, da je Osekova padla s peči in se ubila. Vsi Irije so položili po-
kojnico na posteljo. Ko je pričela Plavčakova po-kojuico umivati, je opazila, da je Osekova imela telesne poškodbe zlasti na vratu in obrazu, kai se je videlo Plavčak >vi takoj sumljivo. Koprivnik kljub pozivu priče Ivana Verka ni hotel o tem obvestiti oglednika mrličev. Ko je Plavčakova položila Osekovo na posteljo, je šel Koprivnik k sosedovim, zahteval Štefan mošta in bil prav vesel. Po pogrebu je rekel, da je sedaj njegovo posestvo dva tisočaka več vredno, ker je Osekova umrla. Pri zdravniškem ogledu in raztelešen ju trupla je bilo ugotovljeno, da je bila Marija Osekova zadavljena, 29. oktobra pa je zdravnik izvedenec ugotovil, da ima Koprivnik na levi roki dve s krasto pokriti praski. Sum je takoj padel na Koprivnika. Koprivnik je zanikal krivdo in trdil, da je bil vso usodno noč pri sosedovih. Senat je prišel na podlagi izpovedi prič in drugih obtežilnih okolnosti do prepričanja, da je Ivan Koprivnik zadavil Marijo Osekovo, ter ga obsodil zaradi umora na dosmrtno robijo.
Sobota, 24. februarja: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: plošče, stanje avtomobilskih cest; 18.30: radijski razgovor z Danilom; 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: radijski orkester; 20.45: Celo solo (Zlatko Najžer); 21.15: izvirni šrameltrio (z brumbasom); 22.00: čas, poročila, radijski jazz.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 18. do 25. februarja:
Nedelja, 18. februarja: 7.30: O pridelovanju travnih semen (inž.Sadar Vinko); 8.15: poročila; 8JO: Gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje (dr. Mihael Opeka); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: plo-j šče; 10.00: predavanje za delavce: Pri slatinskih steklarjih (Vuk Ivan); 10.30: slovenske narodne s spreinljevanjem radijskega orkestra (iz nagradnega tekmovanja); 11.15: jugoslovenska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, plošče; 16.00: Naj-t novejše ugotovitve in odkritja v mlekarski teh-iniki (inž. Šabec Srečko); 16.30: pevski zbor prve državne realne gimnazije v Ljubljani; 17.15: Tam-buraški orkester; 20.00: prenos koncerta berlinske filharmonije iz Berlina; 22.00: čas, poročila, radijski jazz.
Ponedeljek, 19. februarja: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: gospodinjska ura: Vzgoja doraščajoče mladine (Šlebingerjeva); 18.30: O verstvih (Franc Terseglav); 19.00: Plošče; 19.30: Maršal Marmont (Dostal Rudolf);! 20.00: plošče; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila.
Torek, 20. februarja: 11.00: šolska ura: Potovanje po sosedni Rumuniji (dr. Valter Bohinec); 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas. plošče; 18.00: otroški kotiček: Marinka in škrateljčki (Delak); 18.30: plošče; 19.00: francoščina (profesor Prezelj); 19.30: Boj za Kančinčingo (Pavel Kunaver); 20.00: radijski orkester; 20.45: Devov večer: peli bosta Pavla Lovšetova in Mirko Jelačin; 21.45: čas, poročila; 22.05: plošče; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 21. februarja: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski orkester; 19.00: O socialni vzgoji (dr. Stanko Gogala); 19.30: literarna ura: radijski razgovor z Jankom Ka-čem; 20.00: prenos z Dunaja: Brucknerjeva V. simfonija; 22.00 čas, poročila, radijski jazz.
Četrtek, 22. februarja: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: Primorska kuhinja (Znideršičeva); 18.30: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.00: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 19.30: plošče po željah; 20.00: radijski orkester; 20.45: vokalni koncert Lapajnetove; 21.15: klavirski koncert (Štiriročno; <h\ Svara in Lipovšek); 22.00: čas, poročila, radijski jazz.
Petek, 23. februarja: 11.00: šolska ura: Moji starši so tako sitni (Pero Horn); 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: plošče; 18.30: nacionalno predavanje Narodne odbrane; 19.00: telovadba pri starih Grkih in Sokolstvo (dr. Pipenbacher); 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrcjka); 20.00: internacionalni jugoslo-venski koncert: 1.) Ljubljana: Pevski koncert Akademskega pevskega zbora, 2.) Zagreb, 3.) Beograd; 22.00: čas, poročila, plošče.
LJUDSKA LAHKOVERNOST NASPROTI SLEPARJEM IN DRUGO
L e g e n pri Sloveujgradcu, februarja.
<Letalo nama je strmoglavilo na tla.> V mraku sta prišla k posestniku tam gori pod Kopo mož in žena, oblečena gosposko. <0, ljubi Bog nebeški! Beračiti morava, doma na Dunaju pa imava vsega dovolj. Iz Brazilije so za naju prišli v Trst trije ljudje s kavo. Pa sva rekla, da poj-deva z letalom tja, da prevzameva kavo in jo natovoriva v vlak. Med potjo sva imela nesrečo: letalo nama je strmoglavilo na tla in se razbilo. Zdaj pa morava peš domov čez Pohorje. Kozjak, Semering. Preživljava se od tega, kar nama dado dobri ljudje. Oh, da, doma pa imava vsega na pretek.*
Naš človek ima dobro srce in lahkoveren je. Posestnik jima je postregel, s čimer je mogel, s kruhom, klobasami, vinom, navsezgodaj pa a kavo in z zabeljenimi žganci. «Jaz bi vama rad pomagal,* je menil posestnik, «a imam samo 500 dinarjev.> «Joj, čisto dovolj. Vrneva vam desetkrat tolikšno vsoto v šilingih in blaga vam bova dala, kolikor ga hočete. Denar dospe takoj, na blago pa boste morali malo počakati zaradi carine.*
Posestnik ju je spremljal do naše postaje. Čudno se mu je le zdelo, da sta vzela Dunajčana vozna listka le do Dravograda. No, zdaj pričakuje mož šilingov in blaga ...
V hudih škripcih sta baje dva brata tam nekje v svetu. Neki neznanec si je štel v dolžnost, da obvesti o tem njuno mamico. Ta mu je dala nekaj perila, svinjskega mesa in denarja, da ponese njenima ljubljencema. Kdaj se bodo ljudje iz-pametovali?
Na božji poti pri Sv. Križu nad Dravogradom je vsak petek cerkveno opravilo. Beračev pride precejšnje število: pohabljenci, ubožci z odprtimi ranami, onemogli starčki in podobni. Ce bi ti siromaki beračili in prenašali mraz in vročino samo zase, bi človek nič ne rekel, a berače izkoriščajo drugi. Odločilna oblastva naj bi tudi take zadeve razčistila.
Pa še v eni reči prosimo oblastva za pomoč. Mi sami nismo premožni, a vendar prihaja k nam vse polno brezpcselnikov, to se pravi, če so vsi ti sploh res brezposelni Tudi ciganov nam ne manjka.
PREKMURSKI GLASNIK
Ti Gornje Slaveče nam pišejo: Dno 11. t. m. sta praznovala 55 let skupnega družinskega življenja g. Škodnik Jurij, posestnik, star 83 let, in njegova žena, stara 73 let Slavljenca sta imela zlato poroko in je bila ob tej priliki naša cerkev do zadnjega kotiča zasedena. To pa tudi zaradi tega, ker se je obenem poročila Škodnikova vnukinja gdč. Škodnikova Gizela z g. Hajdinjakom Ljudevitom, krojačem iz Dolnje Slaveče. Slavljen-cema kličemo: Se na mnogo let! Mlademu paru pa želimo srečo in zadovoljnost v novem stanu!
Sinova sta ubila očeta. Pred mariborskim senatom sta sedela na zatožni klopi brata Avgust in Štefan Kirec iz Hotize v Prekmurju. Oba brata sta bila obtožena očitomora. Obtožnica je osvetila žalostno ozadje tega dejanja, ki se je zgodilo 2. novembra lani. Oče obth obtožencev Štefan Kirec se je mudil 24 let v Ameriki, odkoder je pošiljal domačim denar. Šla je za njim tudi žena, ko sta oba sinova odrasla, da sta lahko sama go-
spodarila. Leta 1931. pa se Je stari Kirec nenadno povrnil iz Amerike ter izkuš&l spet vzeti vajeti gospodarstva v svoje roke. Ker pa so mu bile domaČe razmere tuje, se ni kmalu znašel. Tudi sinova, navajena na sam stojnost, sta očeta kot gospodarja težko prenašala. Izcimili so se iz tega spori, ki so postajali vedno pogostejši zlasti ker se je stari Kirec vdal pijači ter zapravil ves denar, ki ga je prislužil v Ameriki. Usodnega dne sta pripeljala sinova ti:če z njive. Pristopil je oče, sporekli so se in v jezi je zgrabil stari za sekiro ter navalil na sinova. Ta sta se umaknila. Ker pa je oče grozil, dr ir pibije, je zagrabil eden ročico, drugi pa kol. Oni z ročico je udaril očeta po roki, kol pa je priletel tako nesrečno po glavi, da se je oče zgrudil. Vsi poizkusi, povrniti ga nazaj v življenje, so Lili zaman. Sinova sta dejanje priznala, zagovarjala pa sta se s silo-branom. Obsojena sta bila zaradi prekoračenja silobrana vsak na leto in dva meseca strogega zapora.
Slovenci v Ameriki. Za izseljenskega komisarja v Zediujenih državah in v Kanadi je imenovan Slavo Trost, bivši uredn k «Glasa Svobode* v Chicagu in pomožni upravn k «An»eritke Domovine* v Clevelandu Bil je tudi uradnik v zdaj zaprti Kasperjevi banki v Chicagu. — V Hollywoodu se mudi Frančiška Tavčarjeva Ameriški listi poročajo, da je dobila zveze z velikimi filmskimi podjetji in da bo z nj bovo pomočjo organizirala razpe^avanje filmov, ki j h namerava izdelovati najprej v Hollywcodu, pozneje pa v Jugoslaviji. Njene prve filme bo režiral slovenski filmski direktor Robert Palmer, sin slovenskih staršev, ki so se pisali Košir in so bili doma iz Lučin v Poljanski dolini. — Med ameriškimi vojaškimi letalci, ki so se proslavili nedavno na zgodovinskem poletu iz Kalifornije na Havajske otoke, je bil tudi Slovenec, primorski rt jak Srečko Bolko, letalski mehanik pri ameriški zračni plovbi. V Ameriko je prišel pred 20 leti. ko mu je bilo 15 let. Rodil se je v Lokavcu pri Ajdovščini kot sin siromašn h staršev. — V J hnstownu je umrla Matilda Umekova. stara 48 let. Njen m ž Franc se je pred leti smrtno ponesrečil v rudniku. — V Forest Citlvju je umrl Franc Gruden, star 50 let, doma iz Logatca, — V Kansns Citvju je umrl Karel Brstkovič, star 41 let, d »ma iz Gornjega Vrhpolia pri Št. Jerneju ni Dolenjskem. — V Milwaukeeju sla umr'a Andrej Sor*ič. s*ar 52 let, doma iz Kapele pri Brežicah, in Fanc Bregant. — V ognju in dimu se je zaduš la v Clevelandu mati dveh otrrk Angela L«budova, rojena Tomšičeva. Gasilci so komaj rer'Ii r j nega štiriletnega sin?ka. ora je b'la pa že mrtva, ko so vdrli v gorečo h;šo. — V Clevelandu je umrla Morija B;zj?kova, prej omožena Murn'kova. rojena Ažmanova. Stara je bila 62 let in doma z Brezij na Ooren-skem, odk-der je prišla v Ameriko pred 45 leti. — V Newburghu je umrl Fran Kočevar, star P9 let. doma iz RožendoR župmja Dobrnič. — V Clevelandu je umrla Margareta Špe'kova, rojena Pucljeva, stara 54 let, doma iz vasi Savca, fara Dobrnič.
15, Rne L fan e, PAR! S
odpremlja denar v Jnsro"'iv>'jo najhitreje in po najboljšem dnevnem knrzu. Vrši vse bančne po^Ic na jkiilantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-landiji in I uksembursru sprejemajo olnčila na nnše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru^rllfs: Francija: št. 1117-94. Pariš: IIob>n^"ja: št. 1458-66; Ned.Dienst; Lukserobnre- št 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	"	56
Iz Herno-Biirnlga (Nemčija) nam pišejo: V soboto 3. t. m. smo spremili k večnemu počitku zvestega člana Jugosiovensktga delavskega podpornega društva g. Julija Wolfa, ki je umrl po kratki
| bolezni v bolnišnici v Herni. Štel je 66 let in bil po rodu iz Ljubljane. V Nemčiji je živel ie nad 30 let, a ni pozabil materinskega jezika. Najrajši je čital «Domovino», ki jo je zahteval še v bolnišnico. Slovenski korenini bodi lahka tuja zemlja! Vsem njegovim sorodnikom tukaj in v domo-. vini naše iskreno sožalje! Da je bil rajnki zelo ' priljubljen, je pokazal pogreb, ki so se ga v ve-j likem številu udeležili tukaj stanujoči rojaki, a tudi člani sosednih društev so v lepem številu spremili dragega rojaka na njegovi zadnji poti.
Iz Er.S£n-Karn?pa (Nemčija) nam pišejo: Naša Slovenska pogrebna blagajna v Karnapu je imela ; letni občni zbor 28. januarja pri gostilničarju go-i spodu Grundmannu. Zborovanje je otvoril pred-sednk g. Anton Koncilja in pozdravil vse na-, vzočne. Iz blagajnikovega poročila povzamemo, da ima blagajna 3360*25 mark gotovine, ki.je vržena v mestni blagami v Essnu. Leta 1933. je imela naša blagajna 5'9 članov; od teh je umrlo 13 nanovo pa pristopilo 15. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljen": za I. predsednika g. Anton Koncilja iz Oels?nk'"rchena. za II predse'n'ka g. Andrej Breznikar iz Hohheide, za 1. blagajnika g. Ivan Brvnk ir Karnana. za IT. blagajnika g. Andrej Hafner iz Buer Hassla, za I. tajnika g. Karel Vodušek iz Osterfelda. za II. tajnika g Martin Pire iz Vanne. Za preglednike so biii izvoljeni gg. Knez I., Knez II., Podgortvk in Ramšaic za blagajn ška moža pa gg. Centrh in Košir: Na-pos'ed je skupščina izvolila g izšel enskega ko-m'saria za častnega člana, kar je g konvsar tudi snre:el." N"š; č'ani berejo časopis «Domovme» in se jim je priporočalo, da ostaneio še za naprej njeni zvesti Ctatelji. Naj h koncu še omenimo, da je naša blagajna v C"««« svojega obstoja izplačala za umrle člane že 10 440 mark.
paj, da se ves pesek odstrani. Kratkodlako ko-žuhovino nato skrtači z mehko ščetjo, dolgodlako pa sčeši z glavn;kom.
Madeže katrana odstraniš s svihjsko mastjo. Madež namazi z mastjo in pusti mast neftaj Časa učinkovati. Potem izperi mast z vročo vodd iu milom.	*
Rdečkaste plčice na perilu se pojavljajo, ako se perilo še vlažno spravlja v omaro ali v kak drug zaprt prostor. Te p:čice odstran š. če namočiš perilo v beli tekočini (sirotki), ki ti ostane, kadar delaš sirovo maslo. Potem perilo speti v topli vodi in z milom.
ŽENSKI VESTNIK
Za kuliinio
Brizgonel. V lonec deni 20 dek moke, 10 dek sirovega masla, ži co sladkorja, zavitek vaniši-jevega sladkorja, nekaj zrn soli in pol limone na-ribane lupinice. Ko vse skupaj zavre prlm šu 20 dek moke in kuhaj med neprestanim mešanjem toliko časa, da se zgosti in testo loči od lonca. Ko je torej testo kuhano, ga odstavi in v Še vroče testo zmešaj eno jajce ter pusti, da se testo sh'adi. K hladnemu testu primešaj še štiri jajca, nato pa testo s kuhalnico dobro stepaj. Zdaj testo napolni v brizgalno (če nimaš bri-zgalne. si pomagaj z vrečico rergarnentnega papirja) in brizgaj venčke na dobro pomažan papir. Potem ocvri te venčke na vroči masti kakor krofe. Ocvrte venčke devaj na papir, da papir vpije mast, in jih potem posuj z vanili evim s'adkoriem. Brizgance daš tople na mizo ali pa jih pustiš shladiti in prerežeš na dvoje ter na-mažeš z mezgo ali jajčjo kremo.
Praktični nasveti
Da se sveče preveč ne topijo, oanosno ne kcplja vosek po svečniku, položi svečo za nekaj : ur v slano vodo (eno žlico soli na en liter vode). Kadar pa svečo prižgeš, natresi okrog stenja še! malo soli.
Kopalne kadi, ki so umazane od mila, oč sti-mo s kison. Močan kis vlijemo na krpo in umijemo kad. Če pa ima kad rumene lise. zlasti tam, kje- teče voda iz pipe. ki pušča, pa zmešaj tretjino solne kisline z dvema tretjinama vode in s tem zdrgni lise. Pri tem pa pazi na roke. ker kislina razje kožo in zlasti na ranah zelo peče. ! Kako omažimo in osvežimo kožuhovino. Ko-žuhovino najprej dobro stepemo. Potem segre-jemo droben pesek na 55 do 60 stopinj Ce'zija ga potresemo po kožuhu ter z rokami narahlo drgnemo v kožuh toliko časa, da se shladi. Nato pesek spet segrejemo in ponovimo to delo še enkrat. oc' losno po potrebi tudi večkrat. Potem obrni kožuh z dlakami navzdol in ga narahlo ste- i
X Rusi pripravljajo nov polet v stratosfero.
V	moskovskih tvornicah letal so pričeli grad!ti nov stratostat. s katerim namerava profesor pro-kopljev izvrš ti v letošnjem poletju nov polet v stratosfero. Pri gradnji novega balona se seveda upoštevajo tudi različne tnjnove še ukristije, ki so se pridobile pri poslednjem ruskem po'etu, ki se :'e tako žalostno zaključil. Nad gondolo bodo za primer padca pritrdili večje padalo pa tudi člani posadke bodo opremljeni s padali V gondoli bodo namestili tudi poseben radijski ar airat Profesor Prokopljev je izjavil novinarjem, da bo izktišal z novim stratdstatom do~eč! viŠno 30 ooo m.	;;. , " \.....
X Hud mraz v Ameriki. Nad v.-,., v. i \o je prišel te dni nov val mraza. V New Yorliu ja padla temperatura na 25, v Kanadi pa cejo na r>7 stopinj pod nič'o. Mr z ie povzročil že velike težk če v železniškem pr metu in v plovb Zelo trpijo brezposelni v velikih mestih. V P-oštona je v eni zadnjjh noči zmr7"'o Vcrkti p: 1l .	\
X B*t ow vuova je kouu-j u-^ia k taisti »meti.
V	nedeljo je uš'a vdova zlinskega tvorničarja čevljev Bat'e le po naključju letalski smrti. S svojim sinem Temažom Bat o in ravnateljem tvoruice Ciprom je sedla v letalo, ki jo je neslo iz Zlina v Pra^o. Letajo je vodil pilot Blos. Kmalu po dvigu je letalo izgubilo ko'o. kar bi lahko pc stalo u«odno pri pristanku na zemljo. Zato so takoj telefonirali iz Zlina v Prago in ko se je letalo prjavi'o nad piaškim letališčem, je velel ravnatelj letališča z raketami opozoriti pilota na pretečo nevarnost. Pilot je nato s skrajno opreznostjo usmeril letalo k tlom in srečno pristal. Poiniki so šele potem, ko so že stopili na tla, izvedeli, v kakšni nevarnosti so bili med nebom in zem'jo.
X Španec se hoče dvigniti 25 km vsofco.
Španskega polkovnika Emilija Herrero ni ruska nesreča s stratostatom nič prestrašila Neustrašeno pripravlja dalje svoj polet v stratosfero. Po vsej verjetnosti se bo dvignil že prvi dni marca. Herrera je prepričan, da bo dosegel viš no 25 km. Kako drzen je njegov polet, je razvidno že iz dejstva, da ne bo letel v zaprti gondoli v obliki krogle, temveč v odprti. Polkovnik Herrera se bo zavil ves v nekako potapljaško obleko in s seboj bo imel tudi podobne priprave za dihanje. Na podoben način se bo oblekel Američan Mark Ridge. ki hoče tudi leteti v nebesne višine.
X Loterijski dobitek ga je uničil. Čevljarja Josipa Docz;ja v nekem majhnem mestu blizu Temešvara je res zasledovala nesreča. Lani je zadel v rumunski državni loteriji znatno vsoto in je denar naložil v neki banki. Banka je nekega dne propadla in ubogi čevljar je izgubii ves svoj denar. Ker pa si tega bogastva ni prislužil s svojimi rokami in ni bil preveč rahločuten človek, je ta udarec usode mirno prebolel. Nepričakovano so se pojavili pri njem organi davčne uprave in zahtevali od njega plačilo davka na loterijski dobitek. Doczi jim je zaman dokazoval, da dobitka več nima. ker ga ie izgubil ob propadu banke. K>ir ni ime! cenaria. da bi plačal zahtevani davek, so mu davčni organi zarubili hišico in jo prodali. Tako je b'l sitomašm č— uničen zaradi svoje sreče \ loteriji.
Cesa ne smemo,
če se hočemo dobro počutiti?
zoprnosti do jedi, ne smemo imeti želodčnih bole- 112 škatlic za 50 Din (že z omo-čin, zgage in krčev, ne sme se nam vzpehavati in tom in poštnino vred) pošlje lene smemo se čutiti napetih. Če smo nezadovoljni s karnar Evgen V. Feller, Stu-Ne smemo požirati slabo prežvečene jedi, ne prebavo in z delovanjem črevesja, nam dobro ko- (biea Donja, Elsa-trg 360 (savska tmemo prenaglo in preveč jesti, ne smemo čutiti ' ristijo Fellerjeve «Elsa»-pduIe. 6 škatlic za 30 Din, banovina).
Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Sp. br. 609 z dne 24./III. 1932.
X Okostje velikanskega blvr^ jz prastarih Časov. V Ameriki so našli v bližini Mac Arthurja velikansko lobanjo bivola, široko pol metra in z rogovi, dolgimi nad poldrugi meter. Konici rogov sta druga od druge oddaljeni kaka dva metra. Izvedenci sodijo, da je bil ta velikanski bivol tako velik kakor slon. Do sedaj so te vrste 6kostij našli še prav malo, zato sodijo, da je ta žival bila prav redka.
ZA SMEH /N KRATEK ČAS
Varčnost.
Posetnik: <Kakšne so cene sedežev?* Blaarjničarka: <Prva vrsta 50, .zadnji sedeži po 10, spored pa po 1 Din *
Poselnik: cDobro, sedem torej na sporedu.*
Otroška.
Marica vidi prvič v življenju maTien parnik na reki in reče: «Poglej, mamica, lokomotiva se koplje..
Smrečica za božič. Gospa: «Ta smrečica se mi vid teko skromna.* Kmet: «Za pet dinarjev vendar ne merete za-ihtevati smreke s priraslimi okraski.*
Razumljiva radovednost.
Mož: cPovejte mi, g spod policijski nadzornik, ali labkn govorim z vlomilcem, ki je bil včeraj aretiran, ker je ponoči vlomil v moje stanovanje * Policijski nadzornik: «Kaj pa hočete od njega?*
Mož: cVprašal bi ga rad, kako bi prišel v hišo, >ne da bi zbudil ženo.*
Dva slikarja. Prvi: «Zadnjič sem slikal zimsko pokrajino. Bila je toko naravna, da je termometer v moji delavnici k°zal stalno pod ničlo *
Drugi: «To ni nič! Lansko leto sem slikal podobo starega Srskopernika. Bil je tako živo zadet, da sem <ra moral vsak dan briti.*
Zakonski prepiri.
Urša: cKadar se z možem prepirava, morajo k>troci vedno na izprehod.*
Jsra: «Zato so vaši otroci vedno tako utru-4eni.*
Varčna gospodinja.
cRada bi termometer*, pravi mlada gospodinja. ko stopi v trgovino.
cReaumurjev aH Celzijev, gospa?* vpraša ^trgovka.
cKfikšna razlika je med obema?* cPri Celziju voda vre pri 100 stopinjah, pri frteaumurju pri 80 stopinjah!*
«0, potem rajši vzamem Reaumurja, s katerim več prihranim!*
Pri zdravniku.
Zdravnik: «Pri najboljši volji vam ne morem (»omagati. Bolezen ste podedovali...*
Bolnik: «Potem pošljite račun mojemu očetu!*
Žepne ure od Din 35*— naprej.
Zapestne ure od Din 66'— naprej.
Žepne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in sre-brnino kupite dobro in po nizkih cenah pri
H. SUTTNER, Ljubljana 6
PREŠERNOVA ULICA 4, poleg frančiškanske cerkve.
Cenik zastonj in franko.	Cenik zastonj in franko.
18. dražba kož
divjadi na velesejmu 5. inarca
Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana „Divja ko/a" — Velesejem.
Zahtevajte brezplačni cenovnik
Chrom tenka anker z 8 kam. prcczna ura Din 160'—
bta ura bolj tenka z lo kam. j®
relief bro čantk
Din 200'—
Roskop! prima Din
70-—
Ista z2z on-cema Din 85'-
Sletna garancija. Za neaftlreEaJ«> če vrnem denar.
A. Kiffmann, Maribor 143
Specialist samo za boljše ure!
MALI OGLASI
Listnica uredništva
Čatež. Sami so si poiskali zvezo z Egiptom. <0brnite se na steklarje, a je dvomljivo, da bi iinogel še kdo drugi dobiti zaposlenje.
Sv. Ana v Slovenskih goricah. Večje vsote denarja iz posojilnice ne morete dobiti, dokler se vprašanje denarne stiske ne reši.
Vurberg. Za enkrat imamo ogromno zalogo takega gradiva, da ne moremo ničesar sprejeti.
Lična, dobro ohranjena hiša ob cesti,
z dvema sobama, kuhinjo, velikim vrtom in njivo, pripravna za obrtnika ali upokojenca, je v Leskovcu pri Krškem naprodaj. — Na vprašanja odgovarja M. Šinkovec v Cel j u.	1
Izjava.	37
Podpisana preklicujem obdolžitev gospe Mari kot neresnično ter se imenovani zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Marija Simonič, Marenberg.
Dva stroja za izdelovanje ccmentne opeke
prodam iz proste roke po dogovorjeni ceni. Miko Miketič, Loka št. 43, pošta Črnomelj.	38
Podal šaj
si življenie!
Življenje se more podaljšati in bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabi okrepiti, bolehni popravili, nesrečni osrečiti!
KAJ PRINAŠA VSAKA BOLFZEN? Oslabljen|e živcev, potrtost, i/.subo dobrih prijateljev ali bližnjih, ra/očaranost, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih posledic.
ZADOVOLJSTVO
je najboljši zdravnik! Imamo pota, ki Te dovedeio do dobrega razpoloženia. Ti ožive čud ter v/bude nove natle; te pot nam pa pokaže razprava, ki jo vsakdo, ki |o zahteva, dobi hikoj in
POPOLNOMA BREZPLAČNO! V tej mali priročni knjižici je raztol-inačeno. kako |e moči v kratkem času in brez ovire pri delu ojačiti živce in mišice, izboljšati in odpraviti utrujenost, slabo razpoloženje, ra/tresenost, oslabi jen je spomina, nera/položetiie za delo in nešteto drugih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki vam nudi mnogo usodnih trenutkov.
Poštno zbiralno mesto: ERNST PA^TERNACK, BERLIN SO.
Michaelkirchplatz H, Abt S<*.
tj.BfalL.il
v danasniili liudili časih si preskrbi še liailaže vsakdo s tem. da si ureilt dnina nekako domačo nletilmca. Ml milimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo tue/.lo za pletenje. I o potriuj« mnogo zalival Če želite tudi Vi -leta in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna nivmlila Ivrtki: Domtča pletmska industrija losip Tomažif, Maribor Krekovn ulic« St 16.
Za Vas imamo i
V.oline . . tSSUn Utare . . 138Dln Mandoline »5 „ Harmonike 69 „ i ambuie . CJ „ Gramofone 46j „
Zahtevajte brezplačni ka.alog.
ME1NEL & HEROLD
tovarna glaabU
pr. podr. M A R t B 0 S it. 104
Izdaja za kotzorcij »Domovine« AdolI K i b n i k a r.	Urejuje Filip 0 m 1 a d i &	Za Narodno tiskarno Fran J. e z e r d e k.