SPEKULATIVNE ZGODBE Tanja Mencin: ČRNA SMRT Tejka Novšak: EVOLUCIJA Viktor Car: PARALELNI SVET Andrej Ivanuša: INSOMNIA? – IMAMO REŠITEV ZA VAS Gerd Maximovič: IZUM PROFESORJA WEINSTEINA Jašubeg en JeredJašubeg en Jered Novice iz Drugotnosti 41Novice iz Drugotnosti 41 *** fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti . ISSN 1855-6434 . letnik X . maj 2017 Sara Žirovnik: PhoeniX God, 2017 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 NOVOPEČENINOVOPEČENI .. Kje ste novi avtorji?Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej lju-biteljev in ljubiteljic fantazije, znans-tvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Z al nimamo nobenega periodic nega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jas ubeg en Jered torej orje ledino. .. Kaj lahko pričakujete? Kaj lahko pričakujete? Vsako delo bo s lo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vse-binsko pretresanje. Ne bomo iskali na-pak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejs e zgodbe. Objavili bomo zgos c eno oceno vsakega prispelega dela, pri c emer bomo avtor-jem svetovali, kako naprej. .. Kam poslati umetnine? Kam poslati umetnine? Svoje umetnine pos ljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti ISSN 1855 – 6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in sourednik: Bojan Ekselenski, Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje +386 40 642 356 / bojan.ekselenski@gmail.com / pisatelj.net Urednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša, Borštnikova 33, 2000 Maribor +386 41 732 342 / andrej@andros.si / www.andros.si Copyright © 2016 druš tvo Zvezdni prah Maribor, Stritarjeva 24, 2000 Maribor, www.zvezdni-prah.si Vse pravice pridrz ane. Besedila, slike in oblikovne res itve je prepovedano kopirati na kakrs enkoli nac in brez dovoljenja izdajatelja. PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI V tej s tevilki pric enjamo z Uvodnim modro-vanjem, nato sledijo spekulativne novice O vesolju, z ivljenju in sploh vsem (hvala Douglas Adams!), ki prinas ajo pregled dru-ge s tevilke spekulativne revije SUPERNO-VA, napovednike za festival fantazijske knji-z evnosti v Celju, festival Kunikon v Velenju in evropski festival EUROCON v Dortmundu ter Worldcon v Helsinkih. Malo smo pogle-dali s e v vesolje in v filmski svet. . Več na straneh od 3 do 7 Sledijo poroc ila o delovanju drus tva Zvez-dni prah v letu 2016, z obiskov festivalov Meteorita na Jesenicah, Goblikona v Mari-boru in Sferakona v Zagrebu. . Več na straneh od 8 do 15 Sara Z ivkovic nam je v intervjuju razloz ila, kako se loteva fantazijskih motivov. . Več na straneh od 16 do 19 V pogledih se ozremo na Zhillustratorja Z ivka Kondic a iz Novega Sada in na … . Več na straneh od 20 do 21 Dart Boki je v Sithovski akademiji razloz il, kako se lotimo pisanja romana. . Več na straneh od 22 do 27 Zgodbe pa so naslednje: Tanja Mencin – C rna smrt, Andrej Ivanus a – Insomnia? Imamo res itev za vas!, Tejka Novs ak Evolu-cija in kot gost iz Nemc ije Gerd Maximovic – Izum profesorja Weinsteina. . Več na straneh od 28 do 39 Na zadnji strani pa se boste lahko poduc ili o vesoljskih kletvicah. 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 KARAKONDŽULA namizne igre & igralnica tabletop games & playground Trgovski center CITY, Vita Kraigherja 5 2000 Maribor, 2.nadstropje Ampak to niti slučajno ni fse. 'Mam tu'i kn'ige za ove, ki znajo čitat'. ODPIRALNI ČAS - PON-PET: 10:00-20:00; SOB: 10:00-14:00 Igralni čas: torek, petek 17:00-22:00; četrtek: literarni popoldnevi www.proandy-sp.si/karakondzula.html * knjigarna@proandy-sp.si UVODNO MODROVANJE VSAK DAN V VSAKEM POGLEDU VSE BOLJ NAPREDUJEMO Modroval kapitan Andy Prva s tevilka je prikazala smer, ki jo bo revija zastopala. A zdaj je pred nami z e naslednja s tevilka revije Supernova, ki prvo s e nadgrajuje. Izdaja jo Celjsko literarno drus tvo pod taktirko Bojana Ekselenskega. Ustvarjalcem spekulativ-nih besedil je tako s e naprej na voljo dovolj edicij za objavljanje prispevkov. Tu so s e fanzin, ki ga pravkar berete, in s e zbirka spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH, ki izide obc asno. Ta s tevilka JeJ je kar krepko zamudi-la. Prejs nja je izs la septembra 2016. Slediti bi morali decembrska in mar-c evska, a se z al ni izs lo. Slednja je izs la zdaj, v maju, mesecu ljubezni. K temu dejstvu je prispevala polna zaposlitev c lanov urednis tva z drugimi projekti v lastnem zasebnem in poslovnem z ivlje-nju, pa tudi bolezen v zac etku letos nje-ga leta. Vendar gremo sedaj polni elana naprej. Z e lansko leto je obetalo nove kon-vencije v dez elici na sonc ni strani Alp, letos nje je k tej beri dodalo s e eno, v Velenju z imenom Kunikon, saj je pove-zan s festivalom mladih Kunigunda, ki ima v Velenju z e dolgo tradicijo. Gobli-kon se je posvetil namiznim igram in problemom okrog njih. Celjsko literar-no drus tvo pa z Bojanom is c e nove poti za srec anje pisateljev spekulativne fik-cije z Balkana »pa i s ire«, kot se je temu vc asih reklo. Seveda bomo o vseh sku-s ali poroc ati in se jih tudi udelez iti. Ob tem pa se oziramo s e po sosedstvu in bomo tudi od tam prinas ali zadnje novice. Upamo lahko le, da bodo tudi kultur-niki in literati t.i. »mainstreama« prislu-hnili, da je dobra zgodba dobra, ne gle-de na to, kje se dogaja, v preteklosti, sedanjosti ali bodoc nosti, tukaj na Zem-lji ali kje v Vesolju. SUPERNOVA 2 Druga s tevilka Revije za spekulativno fikcijo (izdaja Celjsko literarno drus tvo, urednik Bojan Ekselenski) je izs la konec marca 2007. Predvideno je bilo do pred-stavljena 1. aprila 2017 na konvenciji Meteorita na Jesenicah, a se je zalomilo zaradi bolezni glavnega urednika. V reviji je obilje izvrstne vsebine, ki se zac ne z urednikovo galaktic no mislijo (uvodnik) in nato sle-dijo Tihomir Jovanovic - Tika: Stras ilo (Srbija), Milena Stojanovic - Nikolove sanje (Srbija), Frank Roger - Kopirnica (Belgija), Tejka Novs ak - Muholovec (Slovenija), Samo Petanc ic - Jezero (Slovenija) in Gerd Maximovic - Izum profesorja Weinsteina (Nemc ija). Slednja zgodba je objavljena tudi v tej s tevilki JEJ. Revija objavlja s e spekulativno poezijo Lawrence Schimel - Kako ustvariti c loveka (ZDA, z ivi v S paniji) - pesem je bila nagrajena z Rhysling Award, Dare Gozdnikar - Singularnost, Senca (Slovenija) in Teja Gale - Balerina (Slovenija). Na naslovnici je slika Julesa Gabriela Verna, besedilo o njem pa je prispeval Andrej Ivanus a. Dodani so s e fanfiction razpis v zvezi z Jules Vernovimi deli, stalni razpis za Supernovo in razpis za literarno revijo Vsesledje. Revija je brezplac no na voljo vsem zainteresi-ranim. Preverite na http://cld.si/Supernova.html OPRAVIČILO V zadnji s tevilki JeJ se nam je zgodi-la nadlez na napaka. V prispevku o kon-venciji Na Meji Nevidnega se je zaradi moje povrs nosti (Bojan Ekselenski) v c lanek prikradlo poroc ilo brez ustrez-ne odobritve. Prizadetim se iskreno opravic ujem. KUNIKON 2017 KuniKon se bo odvijal konec avgusta (29.8. – 31.8.2017) v okviru Festivala mladih kultur Kunigunda v Velenju. C akajo nas igre Warcraft, Strange, One: A Star War Story in video igre na veli-kem platnu. Predstavila se bodo razlic -na drus tva, trgovine, videli bomo stare in nove namizne in video igre, sledila bodo predavanja, pa seveda LARP in cosplay. Malo bomo razpravljali za okro-glo mizo o fantastiki v Sloveniji, pogledali razglasitev zmago-valcev cosplaya in poslus ali koncert Sitih hlapcev in Ufos-laviansov. MEDNARODNI FESTIVAL FANTAZIJSKE KNJIŽEVNOSTI V CELJU Celjsko literarno drus tvo je zac elo s pripravami za 1. slovenski festival fan-tazijske knjiz evnosti z delovnim naslo-vom SLOKON 1, ki bo mednaroden in namenjen literarnemu ustvarjanju in mednarodnemu povezovanju v regiji. Kunigunda O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM D-CON V DORTMUNDU (EUROCON) Bliz a se Eurocon, ki bo od 16. do 18. junija v Dortmundu. Imenoval se bo D-Con. C astni gostje bodo Aleksander Z il-jak (urednik tudi od nas nominiranega UBIQ-a), Andreas Eschbach, Autun Pur-ser in Dave Hutchinson. Po nekaj letih zatis ja je tudi Slovenija poslala dve nominaciji. Nominirali smo hrvas ko literarno revijo za znanstveno fantasti-ko UBIQ v kategoriji Hall of Fame - Best magazine. Visoko kakovostna revija ima konkretno tradicijo z izredno kriti-c nim odnosom do kakovosti. Revija izhaja od leta 2001 in je dosegla jubilej-no 20. s tevilko, kar je dober razlog za nominacijo. Nominirali smo tudi v novi kategoriji – The Achievement awards: Best Work for Children in sicer Ljudmi-lo Conradi z njeno slikanico Tekmovan-je slikanic. WORLDCON 75 Svetovna konvencija ljubiteljev spe-kulativnih umetnosti bo tudi letos v Evropi na mrzlem koncu, na Finskem, v toplem mesecu avgustu 2017. Popis gostov in povabljenih je impresiven. Prav tako je izredno dolg spisek prire-ditev, predavanj, razstav in drugega. Pripravljene so nominacije za Hugo Awards v 18 kategorijah in v vsaki je vsaj pet predlogov. Lokacija je Messukeskus, ki je Hel-sins ki Expo in Convention center. Vsto-pnina sicer bo, vendar le za doloc ene programe. Vec o sami konvenciji pa preberite na www.worldcon.fi, ki je uradna stran in brez skrbi, je v angles c ini, da se ne boste trudili s prevajanjem iz fins c ine. Sistem planetov, poimenovan Trappist-1. (Foto: AP) Trappist2 SEDEM—SKORAJ KAKOR ZEMLJA V februarju 2017 so astronomi objavili zanimivo vest, ki je hitro obkroz ila ta nas mali planet. Drobec tega je padel tudi v to s tevilko JEJ. Astronomi so 40 svetlobnih let od Zemlje odkrili sistem sedmih planetov, katerih velikost je podobna Zemljini. Planete so odkrili s pomoc jo teleskopov z Zemlje in vesolja, ko so s li mimo svoje stars evske zvezde, izredno hladne pritlikave zvezde Trappist 1, so sporoc ili iz Evropskega juz ne-ga observatorija (ESO). Kot so ugotovili znanstveniki, so vsi planeti v sistemu Trap-pist-1 po velikosti podobni Zemlji ali Veneri v nas em Sonc evem sistemu ali nekoliko manjs i. Njihova specific na tez a tudi nakazu-je, da je najmanj s est planetov skalnatih po sestavi. Trije odkriti planeti lez ijo v obmoc ju, ki je primerno za naselitev, na njih pa bi tudi lahko bili oceani, s c imer je vec ja verjetnost, da bi lahko bilo v na novo odkritem sistemu tudi z ivljenje. Tokrat odkriti sistem plane-tov ima najvec je s tevilo planetov v velikosti Zemlje doslej in hkrati najvec je s tevilo pla-netov, ki bi na svojo povrs ini lahko imeli tekoc o vodo, je objavljeno v danas nji izdaji revije Nature. Znanstveniki so hkrati odkrili da ima najmanj s est planetov v sistemu poleg velikosti, podobne Zemljini, tudi tem-peraturo, ki je podobna nas emu planetu. Planete so poimenovali Trappist-1b, c, d, e, f, g in h. Vodilni avtor raziskave Michael Gillon iz STAR Instituta na belgijski univerzi Liege je nad odkritjem oc aran: »Gre za osupljiv sistem planetov, ne samo zato, ker smo odkrili toliko planetov, pac pa tudi zaradi tega, ker so planeti po velikosti presenetljivo podobni Zemlji.« Kot so s e ugotovili znanstveniki, je star-s evska zvezda planetov Trappist-1 po drugi strani zelo majhna in naj bi imela zgolj osem odstotkov mase Sonca, kar pomeni, da je le malenkost vec ja od Jupitra. Menijo, da se nahaja v ozvezdju Vodnarja in naj bi bila zelo mrac na. Soavtor Amaury Triaud pojasnjuje: »Energija, ki jo oddaja pritlikava zvezda Trappist-1 je veliko s ibkejs a od tiste, ki jo oddaja nas e Sonce. Da bi lahko na povrs ini teh planetov bila voda, morajo biti planeti v bistveno bliz jih orbitah, kot je to v nas em Sonc evem sistemu. Na srec o se zdi, da je tovr-stna kompaktna konfiguracija prav tisto, kar vidimo okrog pritlikavke Trappist-1.« Zaradi najnovejs ega odkritja je sistem Trappist-1 z e postal pomemben za prihod-nje, nove raziskave. Vesoljski teleskop Hub-ble tako z e preiskuje ozrac ja planetov. C lan raziskovalne skupine Emmanuel Jehin je navdus en nad moz nostmi v prihodnosti: »Z naslednjimi generacijami teleskopov, kot sta Evropski izredno velik teleskop in teleskop James Webb, bomo kmalu sposob-ni iskati sledi vode in morda celo dokaze z ivljenja na teh planetih.« O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM O Življenju, Vesolju in sploh Vsem www.andros.si/vesolje/ . podroben opis Sonca in planetov Osonc ja, . nastanek in mehanika galaksij, . rojstvo, z ivljenje in smrt zvezd, . bigbang, struktura vesolja in njegov konec, . o moz nostih z ivljenja na razlic nih planetih, . potovanja na Mars, izza meja Osonc ja in s e dlje, . pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. SECRET ORIGIN OF STAR WARS: ROGUE ONE'S CASSIAN ANDOR & K-2SO LucasFilm in Marvel pripravljata novo space-opero iz serije Star Wars z dolgim naslovom Rogue One - Cassian & K-2SO Special #1. V njem naj bi prikazali od kod izvirata upornik Cassian Andor in robot K-2S0 ter kako se je vse zac elo. Marvel je leta 2015 izdal strip, ki je osnova za novo »starwarsijado«. Ta strip je napisal Duane Swierczynski, narisal pa Fernando Blanco. Oba vatorja sode-lujeta tudi pri pripravi filma. Film bi naj primierno prikazali v mesecu avgu-stu 2017 skupaj z z e najvljenim filmom Star Wars: Jedi of the Republic - Mace Windu miniseries. Saj, z e star slovenski pregovor pravi, da naj kujemo z elezo, dokler je s e vro-c e. Oc itno se Star Wars frans iza s e ved-no ni ohladila. Ob tem pa se filmi dopolnjujejo z risankami, namiznimi igrami, itd. Za nami ni prevec spodbudno leto. To je leto, ko je februarja preminil veli-ki bard slovenske znanstvene fantasti-ke Vid Pec jak. Ker je bil tudi nas c astni c lan, smo prvo lansko s tevilko fanzina JeJ posvetili njemu. TRETJI ZBIR Pripravili smo razpis za tretji zbir slovenske fikcije z naslovom ZVEZDNI PRAH – TRETJI PLANET. Njegov izid pric akujemo sredi leta 2017. FANZIN JEJ Izdali smo tri s tevilke fanzina Jas u-beg en Jered – novice iz Drugotnosti (JEJ), kar je najmanj na leto v vseh letih izhajanja. To je deveti letnik fanzina in izs le so s tevilke od 38 do 40. Prva je izs la aprila 2016 na 60 straneh. Nasled-nja je izs la junija 2016 na 56, tretja pa oktobra 2016 na prav tako 56 straneh. C etrta, decembrska, pa je zaradi preza-sedenosti obeh urednikov izpadla. To je bilo skupaj 172 strani formata A5. V letu 2016 je sodelovalo 9 avtoric in avtorjev z vec kakor 50 prispevki. Z al pa nam letos ni uspelo izdati posebne s tevilke v angles kem jeziku. SUPERNOVA Celjsko literarno drus tvo je ob pomoc i Bojana Ekselenskega izdalo novo slovensko revijo za ZF&F Super-nova, ki je izs la septembra 2016. V njej smo objavili svoje prispevke tudi c lani drus tva. KONVENCIJE V TUJINI 38. SFERAKON, Zagreb, maj 2016 Bojan Ekselenski je sodeloval na okrogli mizi Domac a fantastic na knjiz e-vnost - utopija ili distopija, ki sta jo vodila Davorin Horak (urednik revije Hangar) in Aleksander Z iljak (urednik revije Ubiq). Predstavil je drus tveno zbirko Zvezdni prah in fanzin JeJ. ZAGREB FANTASY CONVENTION, (ZFC), Zagreb, junij 2016 Tukaj sva se konvencije udelez ila Bojan Ekselenski in Andrej Ivanus a. Na konvenciji sva delila propagandno gra-divo o nas em drus tvu. RIKON, Rijeka, oktober 2016 C lani drus tva Zvezdni prah (Bojan Ekselenki, Tea Gale in Andrej Ivanus a) smo v glavni avli zakupili majhno sto-jnico, kjer smo postavili nas reklamni material in »dark side cookies«. Pred-stavili smo novo revijo za ZF&F Super-nova. Zanimanje za slovensko sceno je bilo v okviru pric akovanega. Smo pa znova navezali nekaj stikov, povabili hrvas ke ustvarjalce na nas e prireditve in sprejeli nekaj povabil na njihove. DOMAČA SREČANJA Meteorita, Jesenice, 2. april Sodelovali smo na predstavitvi domac ih avtorjev in njihovih del: Dani-la Z orz , Samo Petanc ic , Martin Vavpo-tic , Andrej Ivanus a in Bojan Ekselenski. Imeli smo tudi svojo stojnico. Goblicon, Maribor, 16. april Bojan Ekselenski je pripravil preda-vanje Slovenski fantazijski avtorji in njihova dela. Kot gostje smo se njegove-ga predavanja udelez ili Martin Vavpotic in Andrej Ivanus a ter srbski avtor ZF&F Tihomir Jovanovic - Tika. Sam sem nato opravil s e predavanje Vikingi (Rusi) in nordijska mitologija. 4. NMN, Ljubljana, 1. oktober Na konvenciji Na meji nevidnega smo imeli literarno stojnico s slovensko ZF&F&H, ki jo je zakupil Bojan Ekselen-ski in na njem gostil s e Drus tvo Zvezdni prah ter Celjsko literarno drus tvo. Na njej smo se predstavili Marko Vitas, Teja Gale, Samo Petanc ic in Andrej Iva-nus a, ki je predstavil zbirko svojih zgodb z imenom Na robu sveta. 32. slovenski knjižni sejem, Ljub-ljana, november 2016 Predstavili smo se na bazarju malih založnikov in pripravili debato o slo-venski ZF&F v okviru foruma obisko-valcev. O DRUŠTVU V letu 2016 je drus tvo s telo sedem rednih in enega c astnega c lana Vida Pec jaka. C lanarina je bila enaka kot prejs nja leta, ki je letno 25€. Tudi za naprej je vis ina enaka. Poslovno je drus tvo delovalo v redu. Poroc ilo za leto 2015 smo obravnavali v marcu 2016. Za leto 2016 pa bomo prejeli poroc ilo v aprilu 2017, ko je pre-dvidena tudi letna skups c ina. Sicer v preteklem letu nismo organi-zirali nobenega skupnega srec anja vseh c lanov. Ta so bila neformalna in v skla-du z aktivnostmi. Sicer pa so potekali neposredni pogovori preko e-pos te ali po skypu. Predsednik Andrej Ivanuša DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH V LETU 2016 Poroča Andrej Ivanuša Opis: jej39-velika Opis: jej38-velika Opis: naslovnica40 POROČAMO Z Bojanom Ekselenskim sva bila trd-no prepric ana, da se udelez iva drugega festivala znanosti in fantastike Meteori-ta na Jesenicah, ki je bil 1. aprila 2017 (brez heca!). Vendar naju je oba preh-lad s povis ano temperaturo prikoval doma. Bilo nama je zelo z al, s e posebej zaradi vesoljskega piva (Kenobi blue ale), ki so ga toc ili na prireditvi. Program festivala je obsegal preda-vanje O prevodih legendarnega Stanislawa Lema, ki ga je pripravila Tatjana Jamnik. Glasbeni kritik, urednik in c lan skupine Dickless Tracy Ivan Cepanec – Tegla se je spras eval Zakaj je ZF metalu pisan na leder? In seveda podal odgovor. Dr. Ernest Z enko, Igor Harb in Mito Gegic so razpravljali o lepoti fantastic nega. Imaginarno in realno – filozofija v znanstveni fantasti-ki pa je bila tema, ki so jo obravnavali dr. Andrej Ule, dr. Marko Urs ic in dr. Borut Cerkovnik. Ekselenski bi moral z domac imi avtorji podati novosti na domac i fantazijski sceni, a je kot z e rec eno, umanjkal zaradi bolezni. S koda! Ob tem je bil s e sejem spekulativne-ga, planetarij, otros ke delavnice in raz-stave maket, UV fotografij in slik. Za zakljuc ek pa je bila prikazana s e 50. ponovitev nagrajene predstave Gledali-s c a Toneta C ufarja Jesenice z naslovom Monty Pyton, kralj Artur in sveti gral. Po dosegljivih informacijah je druga ponovitev vec kratno presegla lansko prvo postavitev festivala. Marljivemu in zagnanemu delu organizatorjev gre zahvala za odlic no pripravljeno priredi-tev. To resno in marljivo dograjujejo in, odkrito povedano, se z e veselim nasled-njega srec anja. Drz im palce, da ne bo vmes skoc il spet kaks en virus. METEORITA 2017 Poroča Andrej Ivanuša Fotografija osebe Meteorita. Fotografija osebe Meteorita. POROČAMO Prizadevni c lani drus tva Zlati Goblin iz Maribora so tudi letos pripravili gejmersko konvencijo Goblikon v Vetrinjskem dvorcu v Mariboru. Dogodek se je pric el toc no opol-dan, v soboto, 22. aprila 2017. To je bila z e peta zaporedna ponovitev vsakoletnega dogodka. Na konvenciji sta se lahko pozabavali z namiznimi igrami, igranjem domis ljijskih vlog, aktivno sodelovali v turnirjih Magic in Weiß-Schwartz, igrali razlic ne namizne igre, brskali po stojnicah, poslus ali zanimive predstavitve, LARPali, in s e vec ! V atriju dvorca so bile demonstracije mec evanja s srednjeves kimi mec i, ki ga je izvedla skupina HEMA, in izvedeli ste, kako nas filmi uc ijo ne-mec evanja. Trgovina z namiznimi igrami in igralnica Karakondz ula iz Maribora je v salonu v prit-lic ju pripravila finale Magic the Gathering lokalne Kaladesh lige, in zmagovalce nagra-dila. Ob tem so igrali s e Magic the Gathering Conspiracy Draft in Magic the Gathering. V salonu nadstropje vis je se je igralo Star Wars: Age of Rebellion – Takeover at Whisper Base, D&D: Problemi v Parnestu, Dragon Age RPG: Leglo prerokinje, Deathwatch (Warham-mer 40k): Extraction, Battlestar Galactica: Freighter 21, in s e druge. V drugi prostorih so bile pripravljene Freske LARP, predstavitve iger Strateg, Machi Koro, 10minute To Kill, Sake & Samu-rai, Lords Of Waterdeep in tam je bil izve-den s e Weiß-Schwarz turnir. Organizator je pripravil veliko izbiro namiznih iger in povabil igralce: »Vzemi in igraj!« Stojnice pa so postavile trgovine, drus tva in posamezniki Nippon Sweets, Karakondz ula, Zlati Goblin, D&D Slovenija, Pokrajinski muzej Maribor, Animov, Weis-Schwarz Slovenija, Terrible Creations. S e vec informacij o tem dogodku in o dejavnosti drus tba Zlati Goblin pa na blogu: https://zlatigoblin.wordpress.com/. Rezultat iskanja slik za goblicon 2017 Rezultat iskanja slik za goblicon 2017 39. IZDAJA Sferakon je najstarejs a konvencija spekulativne fikcije v regiji. Odvijala se je v Fakulteti za rac unalnis tvo in informati-ko Zagreb od petka, 12. maja do nedelje, 14. maja 2017. Konvencija vsako leto privabi vec raz-stavljavcev in obiskovalcev, programa je vse vec in je raznovrstnejs i. Tudi komer-cialna in nekomercialna ponudba na sto-jnicah se s irita in skoraj vedno postrez e-ta s kaks no zanimivostjo. Letos nje s tevilke so impozantne. Na stojnicah je bilo veliko razlic nih drus -tev, posameznikov in podjetij. V vseh treh dneh se je zvrstilo, tako po oceni, vsaj 3000 obiskovalk in obiskovalcev, ki so uz ivali v skoraj 150 predavanjih, panelih, predstavitvah, projekcijah in podobnem. Organizator konvencije je najvec je regionalno ljubiteljsko drus tvo Sfera. Na konvenciji vsako leto podelijo nagrade Sfera in Sferica. Sfera je nagra-da za dosez ke na podroc ju spekulativne fikcije za minulo leto, a Sferica je name-njena osnovnos olski in srednjes olski mladini za literarna in likovna dela. SFERA Drus tvo Sfera obstaja od »davnega« 1976. Mnogi, ki to berete, ste se takrat zabavali v dveh loc enih entitetah. Usta-novili so ga Krsto A. Maz uranic , Ivica Posavec, Kres o Ljubic in Vojko Kraljeta. Sferakon se je zac el takisto davnega 1978, eno leto po zac etku Star Wars ere, a nagrado Sfera so zac eli podelje-vati leta 1981, ko jo je za roman Prepo-znavanje prejel nas Miha Remec. To so bili zlati c asi za slovensko ZF … Drus tvo Sfera je do zdaj priredilo dva Eurocona, prvega leta 1986 in drugega 2012. Tisti iz leta 2012 je bil odlic no pripravljen in izveden, sodelo-vala je tudi slovenska ekipa (Andrej Ivanus a, Bojan Ekselenski, Martin Vav-potic (ESFS nagrajenec 2013 - Kijev, Ukrajina za steampunk novelo Clockworks Warrior). Na tem Euroco-nu je ESFS nagrado prejel tudi nas avtor Ales Oblak za prvenec His a dob-rih gospodov. Danes drus tvo izdaja lastne zbirke knjig, revijo in fanzin. Vsako leto izide sferakonska tematska zbirka. C asopis UBIQ je visoko strokovna literarna revi-ja, kjer objavljajo prispevke najkvalitet-nejs i regionalni avtorji. Parsek je fan-zin, namenjen manj uveljavljenim avtorjem, ki potrebujejo resno podporo za svoj literarni razvoj. DOGAJANJE Slovenska ekspedicija, ki sva se jo udelez ila Bojan Ekselenski in Andrej Ivanus a, se je dogajala v soboto, na osrednji dan konvencije, ki je vedno tri-dnevni dogodek od petka do nedelje. Meni je to od leta 2008 z e peti Sferakon in lahko potrdim, da konvencija zloz no raste in je upravic eno najvec ji tovrstni dogodek v regiji. Glavnina poudarka je, logic no, na hrvas ki sceni, ki je najvec ja v regiji, tako po dogodkih, s tevilu drus tev, avtorjev, zaloz b, produkcije in s e c em. Na Sfera-konu sem lahko spoznal obsez nost last-ne produkcije, zlasti literarne. Vedno me navdus i povezanost hrvas ke avtor-ske in ljubiteljske scene. Zlasti je zani-miva tematska Sferakonska zbirka. V letos nji, z naslovom Sfumato, je zasto-panih 15 avtorjev(-ic) s svojimi zgodba-mi. Zbirko dobijo vsi obiskovalci Sfera-kona in je namenjena s irjenju zavesti o domac em ustvarjanju in promociji do-mac ih avtorjev(-ic). V soboto sem predstavil Supernovo, Celjsko literarno drus tvo in slovensko sceno. Omenil sem, da imamo Meteori-to, ki postaja ljubiteljski dogodek za zahtevnejs e ljubitelje z zahtevnejs imi temami. Nadalje sem se dotaknil NMN, ki bo letos na Gospodarskem razstavis -c u. Seveda nisem izpustil letos nje novo-sti, KuniKona, ki se bo odvijal konec avgusta v okviru Festivala mladih kul-tur Kunigunda v Velenju (www. kuni-gunda. si). Dodal sem tudi zac etek prip-rav na 1. Slovenski festival fantazijske knjiz evnosti, mednarodni literarni dogodek, ki bo v Celju drugi novembrs-ki vikend. Udelez il sem se predstavitve Refesti-cona, mednarodnega festivala fantazij-ske knjiz evnosti v Bijelem Polju v C rni Gori, kjer je partner tudi nas e drus tvo. Festival bo letos z e petic in je del vse moc nejs ega in plodnejs ega regionalne-ga literarnega povezovanja. Predstavili so tudi tematsko zbirko letos njega fes-tivala, ki je posvec ena tamkajs njemu junaku Vladimiru Dukljanskem. Legen-da o Vladimirju in Kosari je navdihnila mnoga literarna dela. Zanimiva je bila tudi predstavitev Davorina Horaka, urednika Hangarja 7, ki poleg Siriusa B izdaja antologije, pre-vode in domac a dela. Predstavil je zaje-tno »zbirko« del domac ih avtorjev in razgrnil nac rte za bliz njo bodoc nost. Kako je bilo na stojnicah? Ponujalo se je ogromno. V primerjavi z nas imi dogodki je veliko ponudbe knjig, a ostalega je podobno. Vsekakor ne morem mimo makete Bradavic arke (c e ne veste, na katero Bradavic arko mislim, verjetno to berete po nesrec i). V oc i so mi padli razlic ni liki, kajti cosplay je vse moc nejs a veja ustvarjal-nosti. Velika dvorana, kjer so se pred-stavili cosplayerji, je bila precejs nja gnec a in bilo je zabavno. Na tekmovan-ju ni bilo dovolj samo pokazati izdelek, temvec je bil enako pomemben perfor-mans. Najboljs i performans je imela Xena, skupinska je bila najprepric ljivej-s a Ghostbusters. Vsekakor je bilo ogro-mno odlic no izdelanih kostumov. V mnoge gre tudi 100 in vec ur dela. Nekateri so bili res odbiti in so dokaza-li, da je domis ljija edina omejitev. Na stojnicah razlic nih drus tev smo bili iz Slovenije, Srbije, C rne gore in seveda Hrvas ke. Zanimive so bile vse stojnice, zabaval sem se na stojnici lju-biteljev Star Trek, Star Wars, Srednjega sveta … ČASTNI GOSTJE Letos so bili c astni gostje James Lovegrove, Justyna Anna Barys in Dali-bor Talajic . James Lovegrove je britanski avtor, ki je podpisal vec kakor 50 romanov. Najbolj znana je fantasy serija za mlade bralce The Cloud World, ki ga pis e pod psevdonimom Jay Amory. Med zanimivejs a dela sodi serija Panteon, ki opisuje high-tech oroz ja v povezavi z bogovi iz davnine. Justyna je Poljakina in ima samo 26 let, a je z e ena od znameni-tih znanstvenic na svetu. Dela v ESA na projektu MELiSSA, kjer se ukvarja s sistemi za samovzdrz evanje astronavtov na dolgotrajnih vesoljskih poletih. Predvsem pa nac rtuje samozadostno postajo na Marsu. Dalibor Talajic je doma iz Sarajeva in ris e za Marvel (Deadpool, Punisher, X-men, Avengers). ZAKLJUČIM, TOREJ Kaj s e lahko zapis em? Lepo je bilo poklepetati s prijatelji in prijateljicami iz nekdaj skupne drz ave. Razdelil sem vse prospekte drus tva. Padla je tudi ideja o hrvas ko-srbski-c rnogorski-bos njas ki izdaji Super-nove, namenjeni promociji nas ih avtorjev v regiji. Bomo videli, vsekakor se vidimo na naslednjem, jubilejnem, 40. Sferakonu in s e kje. 39. SFERAKON, ZAGREB, HRVAŠKA Poroča in popisuje Bojan Ekselenski POROČAMO POROČAMO James Lovegrove James Lovegrove James Lovegrove Častni gostje James Lovegrove, Justyna Anna Barys in Dalibor Talajid. Desno: naslovnica sferakonske zbirke kratkih zgodb SFUMATO. SARA ŽIROVNIK Vprašanja postavljal Andrej Ivanuša Sara Z irovnik se je rodila v Mariboru leta 1990. Bila je dijakinja srednje s ole za oblikovanje Maribor. Pravzaprav se je s vstopom v to s olo zac elo njeno popotovanje k razvijanju umetnosti. Ob tem je dejala: »Ne sicer zaradi s ole same po sebi, ampak ker sem se takrat prvic srec ala s digitalno umetnostjo, pri kateri sem kaj kmalu ugotovila, da boljs i kot si pri risan-ju in slikanju na roko, vec kot imas znan-ja in prakse, boljs i si v digitalni umetnos-ti. Sama po sebi sta risanje in slikanje temeljno povezana z znanjem in vajo in nikakor nista samo nadarjenost in talent. Veliko vec je dela in uc enja o razumevan-ju barv, elementov in kompozicij, kot si lahko predstavljate. S ele nato pa pride talent. V srednji s oli sem se tako srec ala s predmetom Umetnost, ki mi je takrat razs iril pogled in z eljo po znanju in razu-mevanju slikanja. Kasneje sem se udele-z ila nekaj tec ajev in veliko razvija pri sebi lastno tehniko in se pouc evala o raz-lic nih tehnikah in nac inih risanja. Ko se je srednja s ola zakljuc evala je pri-s lo do precepa, kaj si dejansko z elim. Si z elim postati -svobodni umetnik- ali naj grem na -pravi faks?- Odloc ila sem se za feri, saj sem sprva razmis ljala o prihodnos-ti in ta je bila naklonjena programerjem in grafic nim oblikovalcem. Po doloc enem c asu na feriju pa sem ugotovila, da prave s ole za grafic nega oblikovalca v Mariboru ne premoremo, kar je nato bil povod v mojo samo pouc evanje in delanje od doma. V z ivljenju sem poc ela marsikaj in vedno sledila novim izzivom. Sem pa med drugim pomagala pri izgradnjah spletnih strani in grafic nem oblikovanju, delala v Galeriji Skrinji, na radiu Maribor, nekajkrat pripravljala tis-kovine za majice, logotipe in vizitke, pla-kate in letake, trenutno pa se dogovar-jam o ilustracijah med tem, ko razmis -ljam ali se oktobra vrnem v s olo ali ne?« Ko sem prvič videl tvoje izdelke, me je najbolj presenetila pestrost tem in tehnik, ki jih uporabljaš. Zanima me, kako to, da v sodobnem svetu digital-ne tehnologije, najraje uporabljaš klasične postopke slikanja? Ni ga leps ega trenutka, kot je trenu-tek, ko je zunaj sonc no vreme, svetloba je naravnega izvora in zadis i po barvah. Naj bodo to akrilne ali oljne barve ali celo vonj po flomastrih in svez em papirju, to je trenutek, ko se zac ne nav-dih in moz nosti so neomejene. Klasic ne metode me tudi na nek nac in povez ejo s slikarji iz preteklosti prav tako se mi zdi, da je slikanje bistveno drugac no od digitalnega ustvarjanja zaradi poveza-ve, ki nastane med slikarjem in sliko, c esar pri digitalni fotografiji ne c utim enako. Pravijo, da ko slikas , gredo v sli-ko znoj, solze in kri, nekako takole, medtem, ko vsaj sama tega ne obc utim pri digitalni umetnosti. To sicer ne pomeni, da mi je digital-no ustvarjanje tuje. Je zabavno, laz je in na nek nac in hitrejs e, saj ni nikoli c aka-nja, da se kaks na barva posus i. Manj je tudi packarije. Klasic ne metode zahte-vajo nakup vsega moz nega, medtem ko rac unalnik od tebe ne zahteva toliko materiala. Pri digitalni umetnosti me zmoti samo dejstvo, da mi manjka vonj po barvi in papirju, prav tako pa je princip ustvarjanja drugac en, drugac en je postopek in zdi se mi kot, da je manj oseben. Vsekakor pa se moje delo in hobiji vedno delijo na polovico. Polovi-co c asa slikam in ris em drugo polovico c asa presedim pred rac unalnikom in izdelujem grafike in pilim znanje. Vsekakor je med tvojimi slikami največ fantazijskih. Katere teme so ti najbolj pri srcu? Najbolj so mi pri srcu mistic ne fanta-zijske teme, povezane s c arovnijo in vilinci, tematike iz bajk in pripovedi, veli-ko navdiha pa c rpam tudi iz mitologije. Vec krat mi je navdih tudi vesolje, saj je le to povezano z veliko zgodb o bogovih. Prav tako so mi pri srcu vesoljci in moz -nost razlic nih bitij, ki prebivajo v vesolju, za katere si niti misliti ne moremo, kako so toc no videti in kaj predstavljajo. Blizu so mi tudi demoni in angeli, tematike iz 17. in 18. stoletja, iz c esar najvec ji navdih c rpam pri modi in oblac i-li. Ob tem naj omenim, da so moj najvec ji navdih skozi z ivljenje bile risanke, saj je bila moja dolgoletna z elja postati anima-tor. Pa naj bo to Cartoon Network ali Pixar ali DreamWorks in konec koncev tudi Disney in japonski animeji. Vsi ti so bili tisti, ki so me vodili v to, da sem vzela v roko svinc nik in papir in zac ela risati. Privlac i me pa najbolj tisto, kar je nena-vadno in c udno, drugac no in -out of this world-. Posebno mesto pri mojem kreiranju in c rpanju idej ima stu-dio Ghibli in gospod Hayao Mija-zaki, ki je tudi moj idol kar se tic e risanja, animacij in pisanja zgodb, ki so definitivno nekaj nadpov-prec nega za moderne c ase. V slovenski literaturi sta znanstvena fantastika in fan-tazija označeni kot »šund«, nekakšen nebodigatreba. V slikarstvu pa vsi občudujejo oboje, le da ju označijo s poj-mom nadrealizem. Kam pole-ti tvoja domišljija, ko povlečeš prvo potezo s čopičem? Moja domis ljija odleti stran od tega sveta. Od tega, ki ga poznamo. Od kritik. Rada se izogibam realizmu, vendar od sebe in v svoji umetnosti vedno uporab-ljam neko mero realnosti. Neka razmerja in kompozicije ostajajo, saj mi je to pomembno pri umetnostnem izraz anju. To je samo moje mnenje, ampak dobra mera realnosti, osenc enja, razumevanja barv in kompozicij v nadrealni tematiki je videti veliko bolje, kot bi bila v prime-ru, c e bi s la popolnoma v nadrealistic ni nac in slikanja. Je pa tudi v slikarstvu kar nekaj problemov s kritiko. Pravijo, da se za vse najde pravi c as. Tudi umetniki vc asih ulovijo pravi vlak, vc asih pa z al ne. Ali si že ilustrirala kakšno knjigo, slikanico? Katero pravljico, zgodbo bi rada narisala? Trenutno z al s e ne, ampak se o tem dogovarjam. Dolga leta z e razmis ljam o svojih digitalnih slikanicah, pa nikakor nisem nas la prave zgodbe ali ideje. Ali pa jih imam prevec in se ne znam osre-dotoc it na eno. Pa tudi o stripih sem veliko razmis ljala, saj sem z e kot otrok postala velik ljubitelj vseh oblik stripov. Pravim pa, da so moje misli zelo hektic -ne in vedno mi roji po glavi sto in ena stvar, prav tako se lotim sto in ene stva-ri in je vc asih problem osredotoc iti se na samo eno stvar. Vedno so mi dnevi prekratki, da bi ustvarila vse, kar z elim. Drugac e sem si vedno z elela ilustri-rati knjige H.G. Wellsa ali Julesa Verna, predelati karkoli od Dr. Seussa, itn. Navdus evale so me knjige kot so The neverending story in Coraline ter Star-dust, Hobbit, Alice in Wonderland, Brid-ge to Terabithia pa seveda tudi knjige o Harryju Potterju. Ali si svoje slike že razstavljala na razstavi? Svojih slik nisem ravno razstavljala. Imela sem razstavo svojih del v srednji s oli, kar je zajemalo tako slikane slike, kot vec tipografskih del in grafik. Svoje slike sem imela nekaj dni tudi na raz-stavi v Galeriji Skrinja v sklopu mladi umetniki se predstavijo. Kot oblikovalka si se verjetno pos-kusila tudi z oblikovanjem drugih izdelkov. Nam lahko poveš kaj več o tem? Vedno sem se navdus evala nad izdelo-vanjem in kiparjenjem. Ker nisem imela moz nosti, da bi glino pravilno z gala, sem uporabljala umetne mase za oblikovanje. Sprva za izdelovanje nakita in -lucky charmov-, kasneje pa sem se nauc ila delati tudi figurice. Vse se je zac elo s tem, ko sem nekaj let nazaj zac ela izdelovati tematske venc ke za boz ic in sem morala sama izdelati okraske. Tako se je zac elo s oblikovanjem karakterjev iz risank in rac unalnis kih iger. Obc asno pec em tudi torte, ki jih tematsko oblikujem s -tic ino- maso. To je sladkorna masa ki se podobno obna-s a kot plastelin, je c udovite teksture in prijetna za oblikovanje. Pa s e torto naredi zelo prijetno na pogled. Delala sem med drugim tudi umetne roz e, in vos c ilnice, nauc ila sem se tudi s ivati igrac e in oblac ila, izdelovala miniaturno pohis tvo in podobno. Lotila sem se veliko DIY projektov na najrazli-c nejs e teme. Moje z ivljenje je ustvarjan-je. Vsake toliko se lotim nekaj novega, o tem se pouc im in vse pres tudiram nato pa vadim in ustvarjam. Drz im se motta, da se celo z ivljenje uc imo. Koliko pa se dejansko nauc imo in smo do tega dov-zetni ter pokaz emo zanimanje, pa je odvisno od vsakega posameznika. Hvala za odgovore in veliko umet-niških uspehov. JEJ INTERVJU Sara Žirovnik: Fall Out, akrilne barve, 2016 Sara Žirovnik: Moonchild, 2016 JEJ INTERVJU Sara Žirovnik: Moondragon, 2016 ZHILLUSTRATOR – ŽIVKO KONDIĆ Pripravil Andrej Ivanuša Živko Kondid: Alien Bob Ross and The Happy Blobby Thing Prvic sem se srec al z njim na lan-skem Rikonu, Reka in spet na letos njem Sferakonu 2017, Zagreb. Z e takoj so mi bile vs ec njegove spekulativne slike in eno izmed njih, ki je prikazana zgoraj, sem tudi kupil. Bil sem prepric an, da je domac in. A se je izkazalo, da je pravi Lala, Vojvodi-nac, doma iz Novega Sada v Srbiji, rojen leta 1985. Tako sva se malo pogovorila o tem, kako je pric el z ilustracijami. Dejal je, da je kot otrok najraje bral stripe o Conan the Barbarian. Tudi sam je poskus al risati stripe in to ga je pri-vedlo na akademijo za uporabne umet-nosti v Novem Sadu. Od tam ga je zaneslo h grafic nemu oblikovanju za mnoge naroc nike. Na zac etku svoje kariere je delal za manjs e podjetje, sedaj pa je freelancer. Ob tem zasebno s e vedno ris e motive povezane s spekulativno fikcijo, saj ima rad tovrs-tno literaturo in filme. Obc asno ustvari tudi kaks no sliko za rac unalnis ke igre, ukvarja se z reklamnim oblikovanjem. Njegove slike je mogoc e kupiti preko on-line trgovine www.artflakes.com/en/shop/zhille; v kolikor pa se z elite dopisovati, pa pis ite e-mail na zhille@gmail.com Rezultat iskanja slik za Živko Kondić POGLEDI POTOVANJE SKOZI ČAS JE MOGOČE Pripravil Andrej Ivanuša Ben Tippett, matematik in fizik s kanadske univerze v Britanski Kolum-biji in njegov sodelavec David Tsang, astrofizik iz univerze v Marylandu, ZDA, trdita, da je mogoc e matematic no dokazati, da je potovanje skozi c as mogoc e. Oba se ukvarjata s podrobnim prouc evanjem Einsteinove teorije rela-tivnosti in sta postavila matematic ni model, ki sta ga poimenovala Traversa-ble Acausal Retrograde Domain in Spa-ce-time (TARDIS).* Izjavil je: »Ljudje na potovanje skozi c as gleda-mo kot na izmis ljotino. Mislimo, da to ni moz no, ker tega dejansko ne poc ne-mo. Toda matematic no je moz no. Loc evanje tridimenzionalnega pros-tora in c etrte dimenzije, c asa, je napac -no. Predstavljati si moramo, da prostor in c as soobstajata skupaj in so razlic ne smeri gibanja tako mase kot c asa pove-zane v obliki kontinuuma prostor-c as in so moz ne v vse smeri. Ukrivljenost prostora in c asa je razlog za kroz ne orbite planetov. C e prostor-c as ne bi bil ukrivljen, potem bi se planeti in zvezde premikali v ravni c rti.« V teoriji predpostavlja, da velika masa tako kot prostor, ukrivlja tudi c as. To je najbolj vidno v bliz ini c rne luknje, ker se c as zaradi krivljenja praktic no upoc asni. Tako si je zamislil c asovni stroj, ki c as tako ukrivi, da zac nemo lahko potovati skozi c as nazaj. Vendar pa je izvedba taks nega stroja v tem trenutku tudi na teoretic ni ravni precej nemogoc a zadeva. Ben pojasnjuje: »C eprav je matematic no izvedljivo, bi za kaj takega potrebovali material, ki mu pravimo eksotic na materija, s kate-rim bi krivili prostor-c as. Sedaj pa ni s e nikakor jasno, kako bi to eksotic no materijo zajeli in jo preoblikovali sklad-no z nas imi idejami.« Njegova objava je spodbudila ponov-no raziskovanje druge teorije o c asovno-prostorskem stroju na Alcubierrov pogon, saj ta tudi potrebuje za svoje delovanje eksotic no materijo. Ta stroj bi vesoljskemu plovilu omogoc il dosec i hitrost svetlobe in omogoc il raziskova-nje vesolja v realno dosegljivem c asu. Svoje predpostavke je konec aprila 2017 objavil v reviji Classical and Quantum Gravity. Sedaj se spras ujem, kaj nam bo ubo-gim pisateljem znanstvene fantastike s e sploh ostalo, saj so tudi znanstveniki zac eli »potovati skozi c as«. null * TARDIS je tudi ime izmišljenega časovnega stroja v britanski ZF TV-seriji Doctor Who. Ob tem pa je to ime asteroida 3325 TARDIS, ki se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, ima premer 29 km. PREDGOVOR ZA EPIZODO 2 V prejs njem delu ste se spoznali z osnovami osnov. Tudi na temni strani je tako, da je potreben doloc en vrstni red. Nauc ili ste se, kaj je stvarni, fikcij-ski, biografski in s e kaks en roman. Ostal sem po sithovsko na uc inkoviti strani spoznanja. Tokrat nas c aka druga epizoda, priprave. Prav ste slis ali, ovo-hali ali prebrali. Preden se podate na misijo pisanja, morate opraviti doloc e-ne priprave. Preden grem trebiti jedij-ske izmec ke, moram najprej napolniti z aromec , urediti brzec in postoriti s e nekaj malenkosti. IZVEDBA PRIPRAV V naslednjih fazah se bom posvetil pripravi romana po metodi »izdelani scenarij«. Obstaja tudi metoda »v sredi-s c u akcije«. Metoda »izdelani scenarij« pripelje do romana tako, da pripoved, kraj dogajanja in like pripravite s skrb-nim nac rtovanjem. Metoda »v sredis c u akcije« pa na zac etku pomeni samo idejo in grobi okvir pripovedi. Izvedbo zatem prepus-tite toku, ki vas vodi med pisanjem. Obstaja s e metoda, ki ji rec em »Nekaj vmes«. Ta pa kombinira priprave lite-rarnega sveta s spontanim pletenjem zgodbe. Ta je koristna, c e imate idejo za izdelan svet dogajanja, tudi liki so vam nekako z e padli v svet realizacije, a se pri zgodbi noc ete omejevati z nac rtova-njem. Katera metoda je za vas prava, pa je stvar vas e osebne odloc itve, okolis c in in tudi vrste romana. Torej ... scenarij. Roman je prozno delo, ki z zapored-jem besed pric ara z ivo dogajanje. Pis ete nekaj, kar naj bi ljudje prebrali do kon-ca in se pri tem dobro poc utili. Kdo vam bo dal denar za nekaj, kar ga bo spravi-lo v slabo voljo? Mogoc e kaks en mazo-hist, a nanje ne rac unajte, zanje je z e predobro poskrbljeno v slovenski lite-rarni krajini. Vsak roman mora imeti: . Zgodovinsko okolje literarnega dogajanja. . Literarno dogajanje. . Like, torej nosilce literarnega dogajanja. Roman torej generalizirano zahteva povedek (literarne like), predmet (literarno okolje) in glagol (literarno dogajanje). Definicij strukture in elementov romana je vec vrst, tukaj podajam samo najpreprostejs e razlage. Saj smos e zmenili, da vas sithi ne bomo ubili z dolgoc asenjem. Gremo torej lepo po vrsti. Kot je rekel moj stric, poc asi se z aba kolje. ZGODOVINSKO OKOLJE Zgodovinsko okolje predstavlja c as in prostor, kjer se odvija literarni dogo-dek, torej nekaks en predmet stavka literarnega dela. Tu ni kaj veliko za modrovati. Na voljo imate sledec e: . Fiktivni c as in/ali prostor . Obstojec i c as in/ali prostor Meni izbir zagotovo ni preobs iren. Pri izbiri c asa in prostora se ne prepus - c ajte lez ernosti, saj je od tega odvisna vrsta in dinamika pripovedi. Srednjeves ka ljubezenska zgodba mora peljati pripovedni lok malce dru-gac e od sodobne ljubezenske zgodbe. Ko boste opisovali Plapatinovo radoz i-vost, mora biti ta drugac e izvedena kot ljubezen dveh tatooinskih c rvov. Pri tem ima pomembno vlogo tudi kulturni prostor. V islamskem svetu, kjer so z enske pokrite od nog do glave in same ne gredo iz his e, je precej neu-mno opisovati fascinacijo ob pogledu na razkos en dekolte Farukove z ene Fatime, ko ta sama nakupuje na trz nici. Skratka, v primeru rabe dejanskih zgodovinskih lokacij vas c aka (obilno) izobraz evanje o izbranem c asu in prosto-ru. Od pomena zgodovinskih okolis c in na pripoved je odvisna kolic ina podrobnos-ti, ki jih morate prouc iti. Da bo zgodba pila vodo, mora biti zgodovinsko brezhi-bna, saj na tem visi vas a verodostojnost. Bedno izpade, ko jezna Elizabeta v Fride-rika Celjskega zaluc a vroc krompir. S e bedneje izpade, ko opisujete, kako Darth Vader potoc i solze. C e pa mislite, da se lahko temu izog-nete z izmis ljeno dez elo in izmis ljenim c asom, ste v hudi zmoti. Pri izmis ljeni dez eli vas najprej c aka igranje boga stvarnika (ali stvarnice). V lastnem zno-ju morate ustvariti literarni svet in, zla-sti, logiko njegovega delovanja. Vsekakor si pridobite ali izdelajte zemljevide in obvladljiv zbir informacij o izbranem c asu in prostoru. Vsaka povrs nost se vam bo grdo mas c evala. Meni ljuba metoda je Wordov doku-ment s temi podatki, ki jo hranim v mapi projekta. Gremo naprej ... Podatke za izdelavo literarnega okol-ja ste zbrali. Kaj sledi? Naredite si nekaks no scenografijo vsega. Imejte pri roki lokacije dogajanja in naj se vam ne zgodi, da pot iz Kopra v Ljubljano traja pet ur, a iz Ljubljane na Dunaj uro in pol. Pripravite seznam posebnosti in splos ne znac ilnosti lokacij dogajanja. Lahko si stvar naris ete, nac ec kate na stensko tablo, list papirja ... Vsekakor imejte vse natanc no pripravljeno, da se vam ne bodo dogajale nedoslednosti, neumnosti in totalne neumnosti. Ne more Darth Baal s sabo vzeti dveh belih z aromec ev, a potem delati koline z dvojnim zelenim z aromec em. Pri pripravi fiktivne dez ele (zlasti pri sodobni fantaziji) si naris ite zemljevid te dez ele. Za silo zadostujeta analogni orodji - svinc nik in papir, a c e boste z zemljevidom opremili knjigo, morate priloz iti profesionalni izdelek. Otros ka risba je sicer prisrc na, a c e je otros ko povrs na, bo to slabo. C e je v vas malce talenta z likovnim znanjem, je lahko priloz ena digitalizirana oblika vas ega analognega izdelka. V sluc aju, da imate za likovno ustvar-janje dve levi roki, pa razmislite o stro-kovni pomoc i. Samo, pri jedijskem tem-plju, ne prilagajte »fotos opiranih« zma-zkov. Tudi sam sem s el skozi to fazo. C e bi danes prinesel na svetlo svoje takrat-ne izdelke, bi me zagotovo izkljuc ili iz profesorskega zbora Sithovske akade-mije. Kaj naj torej storim, c e imam eno levo roko, desno so mi odstrelili jedijski izmec ki, a nimam kupa denarja za pro-fija? Moj vajenec, s e je upanje, c e imas vsaj osnovni obc utek za zemljevide. Tudi brez likovnih ves c in lahko lastno-roc no naredite uz iten izdelek. A za to boste morali vloz iti nekaj denarja. Na trgu obstaja kar nekaj orodij, ki omogo- c ajo izdelavo domis ljijskih zemljevidov z vsem, kar je potrebno. Ta orodja vas odres ijo umazanih risarskih podrobno-sti, vendar terjajo nekaj uc enja. Za upo-rabo teh orodij je nujno osnovno znanje angles c ine, saj za nas, 3 ali 4 avtorje (-ice), ki v Sloveniji ustvarjamo resne literarne domis ljijske svetove, nihc e ne bo naredil slovenskega prevoda ustrez-ne aplikacije. Delujoc e orodje dobite z e za manj od 50 €, kar je manj od 500 €, kolikor stane profi izdelek profija. Dokumentacijo o kraju dogajanj, s c im vec podrobnostmi, spravite v pro-jektno mapo. Saj veste, ko se podate na kvest pisanje romana, zanj na disku pri-pravite namensko mapo in logic no ustvarjene podmape, kamor shranjuje-te vse v zvezi z romanom. Ponovimo skupaj: »Redno delajte varnostne kopije!« Tako je. Vedno imejte dve kopije projektne mape. Tez ko, da vam istoc as-no pogorita his a in vikend. LITERARNO DOGAJANJE Literarno dogajanje je glagol nas ega literarnega stavka, scenarij pripovedi. Najprej imate idejo, zapisano v nekaj besedah. Ideje ne rastejo na drevesih in jih ni v knjigah o pisanju. Poroditi se mora med vas imi moz ganskimi vijuga-mi. Ko se pojavi, jo zapis ite, kjerkoli se nahajate, po potrebi tudi na WC papir, c e vam kane tam, kamor vas je spravil klic narave. Okoli ideje spesnite grob sinopsis. V nadaljevanju ga razbijte na t.i. dogodkovne niti, poglavja ipd. Vse-kakor si naredite seznam vsebinskih celot in popis ite rdec o nit dogajanja. Dokler niste ustvarili likov, ki bi oz iveli pripoved, popis ite samo dogajanje – torej glagole brez samostalnikov (oseb in predmetov). Avtorji imamo razlic ne nac ine teh priprav. Tok pripovednih niti lahko prikaz emo grafic no ali nac ec -kamo na papir. Nekateri imajo samo zac etno idejo z zakljuc kom in potem sproti ris ejo pripovedne niti. Ni pravil-ne poti do cilja, vsaka, ki vam odgovarja in vas privede do napisa »KONEC«, je prava. Ne glede na nac in priprave pripovedi vedno imejte ideje, zapisane vsaj za nekaj korakov naprej. Izognili se boste marsikateri tez avi. Na hitro vas bom seznanil z osnovni-mi vrstami literarnega dogajanja. Tudi pri osnovnih vrstah literarnih dogajanj ni kaj velike izbire: . Dogajanje temelji na resnic nih dogodkih. . Navdih so resnic ni dogodki (a ne taks ni, ki so se zgodili v resnic nih fil-mih/knjigah). . Zgodba je c ista izmis ljija. Pri biografskih ali stvarnih romanih gre vedno za literarno obdelavo ljudi in dogodkov, ki so se dejansko zgodili. Nekatere spremembe in dopolnitve so bolj ali manj kozmetic ne, pac v sluz bi pripovedi. Pis ete roman in ne doku-mentarnega eseja, torej je vedno prisot-na doloc ena literarna svoboda. Na ves -c ini vihtenja digitalnega peresa roman zaz ivi ali klavrno pade. Zgodbe, ki jih resnic ni dogodki samo navdihujejo, v osnovi sicer temeljijo na stvarnem zgodovinskem dogajanju, a so povedane z vec ali manj umetnis ke svo-bode. Razpon med sledenjem resnic nim dogodkom in c isto izmis ljijo je velik. Lep primer je razvpita Da Vincijeva s if-ra. C eprav obstaja praktic no vse, o c emer govori knjiga, gre za izmis ljeno dogajanje, saj na izmis ljen nac in povez e resnico in izmis ljeno interpretacijo res-nice. Zgodba romana zato sodi v fikcijo. Resnici na ljubo so mnogi pozabili, da je omenjena knjiga zgolj fikcija. Vsekakor najvec ji del pripovedi temelji na resnic nih dogodkih, c eprav so ti tako zamaskirani, da jih ne uspejo identificirati tudi najbolj izobraz eni bralci. Tudi v najbolj fantastic ni pripo-vedi je vsaj zrno resnice. Spekulativna fikcija je nac eloma c ista izmis ljija. Torej gre za pisanje c esar koli? Lahko izbljuvam tudi najbolj bol-ne kos c ke domis ljije in jih prodajam kot spekulativno fikcijo? Nikakor! Verodostojna pripoved zahteva verodostojno literarno dogajanje. Pred-vsem mora dogajanje slediti logiki (ustvarjenega) sveta. Tudi na minskem polju izmis ljije je dogajanje obic ajno tako ali drugac e odslikava realnih zgo-dovinskih dogodkov. Ne boste verjeli, a zgodovina je najrazburljivejs a zbirka pripovedi. A postavimo mejo med nav-dihnjeno na resnic nem in izmis ljijo. Naj bo ta meja izmis ljen c as in/ali prostor. V galaksiji tam dalec stran ... Najpomembnejs e nac elo pri lastnem peskovniku je nac elo uteles enega boga. Kaj to pomeni? Bog stvarnik (torej vi) je vsemogo-c en, ker lahko ustvari svet iz c iste praz-nine. Vanj lahko nac eloma zmec e vse, a ta vse je silno izmuzljivo, ker mora sle-diti notranji logiki, ki jo morate defini-rati. Po domac e, vse mora klapati9. A kakor hitro ta bog (vas lik) stopi v telo, ki z ivi v ustvarjenem svetu, se mora podrejati zakonom lastne stvaritve. Najleps i primer je film Dogma. Poanta filma je ujetje boga v svetu. S e tako vse-mogoc en bog je nemoc en, ker ga je, ute-les enega, torej ujetega v nas em svetu, zbil avto. Zaradi pos kodb je padel v komo in konc al na urgenci. C eprav je bog vsemogoc en, je nemoc en, ker ne more delovati zaradi pos kodbe zemelj-skega telesa. Torej ... Tudi spekulativna fikcija zahteva logic no grajenje pripovedi. Mogoc e je ta zvrst za mnoge literate s e tez ja, ker vsem ne lez i ustvarjanje lite-rarnega okolja »iz nule«. Zabavno postane, ko se literarno okolje zgradi v sluz bi pripovedi in likov ... Ko imamo dokonc an kraj literarnega dogajanja, dorekli smo samo dogajanje, nam manjkajo samo s e liki, ki bi pripo-ved oz iveli v zac arani dez eli. Poleg gla-golov in predmetov potrebujemo s e osebnosti. LITERARNI LIKI Roman zahteva pripravljene like, torej osebe v nas em pripovednem stav-ku. Ker gre za z iv potek, je treba pomis-liti tudi na razvoj likov. Obic ajen roman vsebuje enega ali vec glavnih in pod-pornih likov. Samo en »igralec-ka« v romanu na 200 straneh mora temeljiti na zelo dobro premis ljeni formuli. C e mislite, da knjiz ni trg potrebuje 200 strani dolgo opisovanje obic ajnega delovnega dne kmeta na podez elju, vam z elim obilo srec e pri zaloz bah. S alo na stran! Pomembnejs i kot je lik, podrobneje ga morate predhodno izdelati, vkljuc no z njegovim razvojem. Pri stvarjenju lite-rarnih likov lahko svoj boz ji dar do konca sprostite. S e tako odlic na pripo-vedna predloga bo izpadla precej (pod)povprec no brez verodostojnih in z ivih likov. Pri gradnji karakterjev imate sle-dec e opcije (vedno je izbira): . Liki so resnic ni ljudje (biografije in vec ina stvarnih romanov). . Liki temeljijo na resnic nih ljudeh (taks nih je vec ina likov – zakaj bi izgubljal c as za vnovic no izumljanje tople vode?). . Liki so izmis ljeni, temeljijo na kom-binaciji resnic nih osebnosti (z al se mnogim avtorjem ravno tu rado zatakne). Za karakterizacijo literarnih junakov si vzemite c as! Kako to izpeljati v praksi? Obstaja vec metod, vendar vam bom dal primer, kako to praktic no urediti. Uporabite Wordovo orodje za tabele ali Excel, ki JE orodje za tabele. Like si uredite v tabelo, bo pregledno. Katere kategorije potrebujete? . Ime in priimek lika (vedno). . Spol. . Datum rojstva v okviru c asovnice romana. . Splos ni podatki o izobrazbi (v okviru vas ega sistema – doktor brez moz no-sti doktoriranja nekako ne gre vkup). . Osnovne karakterne lastnosti. . Razvade in navade. . Znac ilne besedne zveze. . Slika (za osnovo lahko uporabite kaks no znano osebo, lahko je malce »sfotos opirate«, saj slike ne boste nikjer objavili, ker gre samo za vas interni podatkovnik). . Osebni opis z morebitnimi telesnimi znac ilnostmi. . Morebitne sorodstvene in prijatelj-ske povezave z literarnimi ali nelite-rarnimi liki. . Kljuc ni dogodki v z ivljenju lika, zlasti pomembni za pripoved. . Kratek opis vloge v literarni pripovedi. . Razne druge podrobnosti, pomem-bne za roman. Priporoc ilo za delo z Wordom – Dato-teko logic no imenujte. Vsaka oseba naj bo na svoji strani (strani preprosto loc u-jete s prelomom za novo stran). Tako se ne boste izgubili v solati podatkov. V zgodbi je mogoc e tudi vec nelite-rarnih likov. To so literarne osebe v zgodbi brez aktivne vloge. C e se lik A in B pogovarjata o C, morate o tem C tudi nekaj napisati. Vsaj to, kar je predmet pogovora. Mogoc e vam taista znac ilnost v toku pripovedi s e kdaj prav pride, da ne bi zagres ili kaks ne nepotrebne neu-mnosti. S povrs nostjo si boste samo zagrenili kasnejs e faze ustvarjalnega procesa. Ne boste ustvarjalni, temvec frustrirani. Mislite, da s tem kompliciram? Mogoc e, a temeljita gradnja likov je kljuc na za kvaliteten roman. Vec podro-bnosti pomeni podrobneje definiran lik, kar pomeni vec z ivljenja. Zakaj so ZF romani pokojnega dr. Vida Pec jaka tako slastni? Odgovor je silno preprost - zaradi izjemno dobro grajenih likov, ki kar skoc ijo iz spon c rk in vas ogovorijo kot z ive osebe. Kolic ina vloz e-nega dela v podrobnosti naj bo soraz-merna z vlogo lika v literarni pripovedi. Glavni literarni lik gotovo potrebuje vec ljubec e pozornosti od lika, ki je brez opa-zne vloge samo bez no omenjen. Mislite, da ne potrebujete tega dela, c e pis ete o realnih likih in realnih dogodkih? Tudi za biografske ali stvarne roma-ne morate narediti vse to, kar se pripra-vi za romane z razlic no stopnjo fiktiv-nosti. V primeru »realnih« in »z ivljenjskih« zgodb pac ne prepisujete iz svoje domis ljije, temvec popisujete realne podatke, ki ste jih nabrali tokom raziskave za roman. Niste opravili nobenih raziskav? Potem je velika ver- jetnost, da bo vas roman oblez al med druz enjem s prahom. ZAKLJUČEK PRIPRAV Naredimo zdaj kratek zakljuc ek. Zbra-li smo vse sestavine svojega pripovedne-ga stavka – osebek, glagol in predmet. . Imamo opis lokacije literarnega dogajanja. . Pripravili smo grob sinopsis s kljuc -nimi dogodki na c asovnici dogajanja. . Imamo like. Kaj sledi? Na c asovnico pripovednih niti vnese-mo svoje literarne like (fiktivne, resnic -ne ali mes anico obojega). Kako to stori-ti, prepus c am vas im potrebam in prefe-rencam. IZDELAVA ROMANA Zdaj gre zares. Sinopsise (ali samo grobe osnutke, saj ni vaz no, vsak ima svoj nac in) pogla-vij poc asi predelate v dejansko literar-no formo. Obstajajo celo namenski pro-grami, ki na enem mestu omogoc ajo pripravo likov, sinopsisa in lokacijo dogajanja. A ker gre za angles ke pro-grame s podporo angles c ini, so za nas manj uporabni. Moj postopek je preprost. Imam samo grob osnutek pripovedi in to potem prelijem v prvopis (rad imam ta Blatnikov izraz). Vc asih uporabim tudi slog sinopsis predloge, odvisno od nav-diha in razpoloz enja. Like, zemljevid in ostalo dokumenta-cijo imam pri roki v obliki slik in Wordovih datotek. Pisanje prvopisa romana gre z vnaprej pripravljenimi viri sorazmerno hitro. Ko je roman konc an, gredo stran vse dodatne opombe, ostane samo besedi-lo. Kaj pa zdaj? Gre roman k lektorju ali uredniku? Kje pa! Zdaj ste na slabi polovici poti. <> IZDELAVA ROMANA Predava Darth Boki, Slovenija SITHOVSKA AKADEMIJA SITHOVSKA AKADEMIJA www.zvezdni-prah.si Kar ni mogoc e najti v tej s tevilki, je zagotovo na nas i spletni strani. Tudi stare s tevilke Jas ubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve s tevilke) do danes in to v PDF! Ob tem vas vabimo, da se nam pridruz ite. Pogoj je, da lahko pokaz ete svoje delo s podroc ja spekulativne fikcije. Torej, c e ste narisali sliko, napisal pesem ali zgodbo ali morda izdali svojo lastno knjigo, se nam pridruz ite! Ponujamo vam druz enje z istomis ljeniki, promocijo v tujini in pomoc pri izdaji naslednje knjige. SITHOVSKA AKADEMIJA Valerija je omamljena lez ala na beli bolnis ki postelji. Pravkar je bila za njo operacija s c itnice. Diagnoza, rak. C ep-rav je imela svinc ene veke, je polagoma odprla oc i. Prvo pomisel, ki jo je dohite-la, je bila, da je s e z iva. »Dobrodos la nazaj!« ji je sedaj rekel mos ki glas. Valerija je pogledala k vzno-z ju postelje. Tu so vanjo strmeli njen kirurg Rok Novak, medicinska sestra in anestezistka. Valerija je nekaj nerazloc -no zamomljala. Opazila je kirurgov prijazen smehljaj. »Skoraj smo vas izgubili,« ji je bil rekel. »Zapleti pri anesteziji. Dobili ste rumeni karton.« Vaz no, da ne rdec ega, je pomislila Valerija sama pri sebi in se skus ala nas-mehniti nazaj. A bila je prevec tez ka, prevec omotic na. »Z e … jna sem,« je na koncu le uteg-nila izustiti iz sebe. Medicinska sestra je stopila k njene-mu vzglavju in ji ponudila piti toplega c aja. To jo je odz ejalo. »Hva…, hvala,« je zajecljala Valerija. »Raje mirno poc ivajte in se ne vzne-mirajte,« ji je dejala medicinska sestra, okroglic na z enska zrelih let. »Ja … bom.« Kirurg se je zasukal in ji pokazal hrbet. »Jutri se vidiva. Pa srec no, gospodic -na Vahter.« »Ja, ja,« je pokimala za njim. Anestezistka in kirug sta zapustila bolnis ko sobo, medicinska sestra pa je prhnila k drugi postelji. »Gospa Mavc ec,« je dejala z grom-kim glasom. »C e morate lulat, mi povej-te. Boste?« »Bom,« je takoj odvrnila druga bolni-ca. »Zdajle me ne tis c i.« Valerija je zasukala glavo. »Kaj so pa vas...operirali?« je s tez a-vo vpras ala. Bolnica jo je pogledala. Njene oc i so bile z alostne in prestras ene. »Rak leve dojke.« »Ojoj!« »Ja, hudo mi je. Vi ne veste, kako.« Medicinska sestra je pribrzela k nje-ni postelji. »Gospodic na Vahter, vzeti morate zdravila!« »Kaj?« »Zdravila boste morala jemati do konca svojega z ivljenja.« Valeriji je us el mukotrpen zdihljaj. »S e to!« Ponudila ji je dve majhni tabletki. Valerija ju je vzela in spila s c ajem. Ses-tra ji je povedala, da bodo odslej tablet-ke nadomes c ale delovanje s c itnice. Valerija jo je poslus ala samo na pol. Zaprla je oc i in padla v dremez . Pravza-prav se je sprehajala na obrez ju tez kih in tesnobnih misli. V prsih ji je lez al svi-nec, neznanska tez a je pritiskala nanjo. Ko se vsaj ne bi zbudila, je takoj zatem pomislila. »Norica!« je zdaj usekal vanjo nov mos ki glas Valerija je priprla oc i, da bi se prebu-dila, a omamljenost jo je vlekal nekam proc od tega sveta. »Ste zdravnik?« je vpras ala neznan tuj glas. »Ne.« »Kdo ste?« Mos kemu je us el smehljaj. »Sem tisto, kar hoc es videti.« »Angel varuh?« »C e tako z elis .« »Okej,« je dejala v svojih mislih, »pa bodite moj angel varuh. Meni je itak vseeno.« »Ti je res vseeno?« »Danes mi je, za jutri pa ne vem.« Potem se je oglasilo piskanje apara-ture nad njo. Valeriji se je zazdelo, da vse bolj tone v nek mehak odmaknjen svet. V globok sen. V sobo je pritekla madicinska sestra in zavpila. »Gospodic na Valerija! Dihati morate!« Valerija se je zdrznila in odprla oc i. Pa saj diham, je pomislila. Ampak zakaj je potem aparat nad njo oz ivel? »Dajmo Valerija! Dihajte!« Valerija je zajela zrak in s tela v mis-lih, en, dve, vdih, tri, s tiri, izdih. Ena, dve, vdih, tri, s tiri, izdih. Diham, je pomislila. Aparat je utihnil. »Ne zaspite mi zdaj!« je vanjo udaril glas medicinske sestre. »Dihajte!« »Pa saj diham,« je zamomljala in spet v mislih s tela vdihe in izdihe. Sestra se je naposled pomirila in zapustila sobo. Valerija je povsem zaprla oc i. Posku-s ala si je priklicati podobo mame, a ta podoba je bila izmuzljiva in nejasna. Kakor da je v hipu pozabila na vse, kar je poznala poprej. To jo je prestras ilo in zabolelo obenem. Sranje!« je pomislila. Zdaj bom pa s e senilna! Nekdo se je zasmejal skozi njo. »Trapica! Dalec od senilnosti si.« Valerija je prepoznala glas bitja, katerega je poimenovala kar angel varuh. »Vi?!« »Presenec ena?« »Ja. Zanima me, zakaj prav zdaj? Zakaj vas slis im in vidim zdaj in ne kdaj poprej?« »Ker si z zavestjo na meji dveh sve-tov.« »Sem na operacijski mizi umrla, ali kaj?« »Bila si na meji.« »Sranje!« »Ne preklinjaj!« »Sori. Us lo mi je.« »Tvoje zaznave so se prec istile. Spre-menila si se.« »Z e od nekdaj sem drugac na,« se je uprla. »Vem, da si nekaj posebnega. Vsaj sama o sebi tako mislis .« »Zdaj boste pa s e rekli, da sem domi-s ljavka?« »To ti tako pravis .« »Sicer pa mi je danes vseeno za vse. Prevec sem utrujena.« Nastala je tis ina. Dolga, predolga tis ina. Valerija je zac utila, kako se ji zavest gosti in kako jo vse bolj vlec e v globok spanec. Potem je aparat nad njo ponovno oz ivel in zapiskal. V bolnis ko sobo je vnovic pribrzela medicinska sestra. »Za boz jo voljo, Valerija! Dihaj-te!...Dihajte!« Valerija je nagonsko zadihala in spet v polsnu s tela vdihe in idihe. Ena, dva, vdih, tri, s tiri, izdih. Dihaj punca! Dihaj! Ena, dva, vdih, tri, s tiri, izdih. »Lulat moram.« Medicinska sestra ji je pod zadnjico nastavila kahlo. Valerija se je polulala in imela je obc tek, da je polulala celo posteljo. A to je bil samo obc utek. »Je zdaj v redu?« Valerija je pokimala. »Je, v redu je.« Ugotovila je, da ima na roki kanal z infuzijo, na vratu pa rano s cevc ico. Po cevc ici je odtekala odvec na kri pomes a-na z motno rjavo tekoc ino. Ob pasu je imela plastic no vrec ko, kamor se je tekoc ina stekala. Krasno, je pomislila, zdaj sem pa z e kot android. Zaprla je oc i in zavzdihni-la. Le kako se bo vse skupaj konc alo? »Tako kot sama z elis ,« se je zdaj vno-vic oglasil mos ki glas. Valerija je c utila, kako ji je v glavi zavrs alo. »S e vedno ste tu?« je rekla mos kemu v popolni c rnini. Pogled nanj jo je s ele zdaj pos teno pretresel. »Tu bom dokler bos to z elela,« ji je dejal. »Ampak, slis ala sem, da so angeli varuhi vedno nekje v bliz ini.« »Nisem te vrste angel varuh.« »Kdo pa ste potem v resnici?« Mos ki je precej dolgo molc al. »Tvoja smrt sem.« Valerija je c utila, kako ji je samodejno vzdrhtelo telo, kako jo zebe in kako osupla je nad tem, kar je bila pravkar slis ala. »Moja smrt? Hecno.« »Zakaj?« »Mislila sem, da Matilda prihaja s koso v rokah.« »To so pripovedke. Smrt vidis tak-s no, kot jo sam hoc es videti. Ti me pac vidis kot prijetnega mos kega.« »Je to narobe?« »Ne. Smrt je taks na kakrs na je c love-kova zavest ob trenutku smrti.« »Ampak – kaj to pomeni, da si v res-nici z elim umreti?« »Ne. Z ivela bos in doc akala starost. S ele potem te bom spet obiskal.« »Prijazni ste.« Mos ki se je zasmejal. »Vsem se ne zdim taks en.« »No ja.« »Zdaj pa se vzdrami! Moras se!« Valerija se je stresla v hladu in pov-sem odprla oc i. S ele zdaj se je zares v celoti ovedla tega sveta. S ele zdaj se je ovedla, da mora dihati in pregnati s ib-kost iz svojega telesa. Zmagala bo. Kak-s en rak neki! To je samo stopnja na poti njenega dozorevanja. Pogledala je bolnico na sosednji pos-telji, ki je tiho jokala. Valerija bi ji rada povedala, da naj se ne boji, naj zbere pogum in se na novo sestavi. Z ivljenje je dragoceno, dokler traja. In niti smrt nima te moc i, da bi temu oporekala. ČRNA SMRT Tanja Mencin, Slovenija SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA Uptur se je zbudil zaradi nenavadno moc nega sonca. Premoc no je bilo in preblizu. Sonce ni bilo nikoli tako blizu. Zdaj je bilo z e hladno obdobje, kmalu bodo z neba zac eli padati mrzli beli puhki. Zato zdaj ne more sijati moc no sonce. Ampak to sonce sploh ni bilo toplo in brenc alo je. Spustilo se je na tla pred njegovo votlino, zaslonjeno z veja-mi in potem nehalo svetiti in brenc ati. Bilo je podobno ogromni skali, samo da je bilo tako gladko, kot kamenje v bliz -nji reki. Nenadoma se je v tem soncu – skali pojavila odprtina in skoznjo je stopilo neko zelo c udno bitje. Po obliki je bilo sicer podobno Upturju, vendar je imelo ogromno glavo in namesto krznenega oblac ila nekaj belega in gladkega. Od nekod so se pojavile c udno zvezane bele veje, ki so vodile od te odprtine do tal in bitje je stopilo po njih ter se spus-tilo na tla. Uptur se je odloc il, da ne bo pokazal strahu, ampak bo pogumno branil svoj dom pred tem vsiljivcem. Moc no je odsu-nil veje, ki so zastirale njegov vhod, v roko vzel bliz njo odlomljeno vejo in s ponosnimi koraki stopil iz votline. Takrat pa je tisti novi naredil nekaj neverjetne-ga. Snel je svojo ogromno glavo in znot-raj je imel s e eno, normalne velikosti. Takrat je oc itno s ele opazil Upturja, proti njemu je pokazal z roko, nekaj se je zabli-skalo in Upturja je zmanjkalo. »Ha, a si videl, kako ga je odneslo!« se je zasmejala Altaya. »A si nora, saj ga ni bilo treba ubit! Samo da sva pristala, že mahaš s tem svojim blasterjem! Pa zakaj si snela čela-do, kako veš, da ti ne bo ratalo slabo?« »Ma kaj blebetaš, saj ga nisem do kon-ca, samo na 35% sem imela naravnano jakost. Čez par ur se bo zbudil z glavobo-lom in se čudil, kdo ga je po buči kresnil. Zrak je pa itak OK, saj si videl odčitke atmosfere, ko sva se spuščala dol.« »No, prav,« je rekel Hexor, »kaj bova zdaj z njim? Že na preletu sva videla, da so v fazi neandertalcev. Kaj praviš, se malo poigrava z njim?« »Kaj bi se ti igral?« ga je sumničavo pogledala Altaya. »Ma, preko miselne komande mu narekujeva kako koristno zadevo. Si videla, kako te je hotel z vejo? Sploh ne znajo uporabljat orodja. Povejva mu, kako se izostri kamen in naredi sekira. Bo glavni frajer v svojem tropu. Čez tisoč let nama bojo pa hvaležni, da sva pospe-šila njihovo evolucijo.« Altaya ni dolgo razmišljala. Saj sta uradno na absolventskem izletu in v taki priliki se je pač treba zabavat. Vklopila sta oranžni gumb na konzoli v ladji in v mikrofon narekovala navodilo. »Tako, to je opravljeno,« je bil zado-voljen Hexor. »Kaj bova pa zdaj počela? Stavim, da nisi še nikoli seksala v vesolj-ski ladji …« Uptur se je poc asi predramil. Druge-ga sonca ni bilo vec . Glava ga je bolela in imel je c udne sanje. Spomnil se je, kako ga je njegovo pleme nagnalo v to osamljeno votlino. Ni znal tako dobro najti gozdnih jagod in ostale hrane, vec jim je pojedel, kot nabral. Pa so ga izg-nali, da se prez ivi sam, c e se zna. Do zdaj je bolj kot ne stradal, ampak nekaj se je spremenilo. Nekaj, kar ni razumel. Kar naenkrat je zac util potrebo, da poi-s c e dva kamna prav posebne oblike. Ko ju je nas el, ju je zac el udarjati enega ob drugega, dokler ni manjs i kamen postal plos c at in oster na enem koncu. Uptur se je zadovoljno odpravil proti svoji naselbini z novo pridobitvijo v roki. Rojaki so ga nezaupljivo gledali, ko jim je pokazal oster kamen in kako se ga naredi. Potem je iz drevesa strgal srobot, ter z njim pritrdil kamen na odlomljeno vejo. Vzel je velik in trd sadez , katerega so vedno s tez avo odpi-rali tako, da so ga metali ob tla. Ampak vredno se je bilo potruditi, saj je bil pod trdim ovojem zelo sladek. Z novim orodjem je usekal po sadez u in ta se je razklal na pol. Divjaki so ostr-meli, potem pa so hitro planili po nepri-c akovani pojedini in Upturju nosili nove sadez e, da jih odpre. Vesoljska turista sta prizor opazovala iz primerne višine, da ju niso opazili. Hexor je skušal še malo izkoristiti samo-to v kabini, pa ga je Altaya odrinila, da se je udaril ob konzolo. »Daj mi zdaj mir, a ne vidiš, da gle-dam. Lej, kako ga zdaj častijo, kakšna sprememba! So pa res smešni ti divjaki, tako so primitivni, še čudno, da niso lju-dožerci … Hej, kaj pa utripa ona oranžna lučka? Da nisi kaj pokvaril?« »Kaj? Joj, miselna komanda se je vklo-pila. Najbrž sem se zadel vanjo, ko si me porinila. Ma saj nima veze, tudi če je pos-lala kak ukaz. Itak sva previsoko, da bi koga dosegel. Dajva, spokajva se od tu, greva nazaj v letovišče na našem plane-tu. Danes zvečer bo huda žurka, pa vsa pijača zastonj, tam res nočem manjkat.« Divjak najbliz e Upturju je dobil c uden obc utek. Kar naenkrat je vedel, kako bi tudi on lahko postal tako pameten in znal nove rec i. Pograbil je velik kamen in z njim razbil Upturju glavo. Ostali so odskoc ili in zaren-c ali nanj. Ampak on jim bo pokazal, da je vse v redu. Nauc il jih bo, kako biti bolj pameten. Upturja bodo skupaj razkosali in pojedli. Potem bodo vsi tako pametni kot on. Njihov rod bo zavladal nad vsemi osta-limi.In nikoli, nikoli jim ne bo zmanjkalo hrane. EVOLUCIJA Tejka Novšak, Slovenija SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA Rezultat iskanja slik za neanderthal tribe Leo se je prebudil in pogledal okrog po neznani sobi. Pri vsakem premiku glave je c util ostro bolec ino v vratu, kot da bi mu kdo z noz em rezal v meso in mis ice. »Kje za vraga sem?« je pomislil. Pogledal je desno in ob oknu videl spec ega mos kega v sosednji postelji. Zraven postelje je bilo stojalo za zdravi-la, s katere je visela plastic na vrec ka s cevko napeljano mos kemu v roko, nad njo pa je visel, z usnjenim trakom pritr-jen roc aj, da bolnik laz je vstane iz pos-telje. «Kaj delam v bolnici?« si je rekel ko je ugotovil kje je. Po rdec i svetlobi vzhajajoc ega sonca, ki je barvalo bele stene sobe je sklepal da je jutro. Poskus al se je dvigniti v sedec i poloz aj, vendar je to misel hitro opustil ko je c util ostro bolec ino v rokah, ki so bile povite od prstov pa skoraj do vis ine ramen. Bolela ga prav vsak mis ica katero je napel ko se je pos-kus al dvigniti. »Auuuuu,« je vzdihnil od bolec ine, in se nemoc no ulegel nazaj na posteljo, ko je zaslis al glasove na hodniku, ki so se pribliz evali. Vstopili so starejs i zdrav-nik in dve sestri in se ustavili pri vzno-z ju njegove postelje. Zdravnik je vzel v roko list papirja, ki je bil pritrjen na tablico s katero je opremljena vsaka postelja, na katerem so zapisani podat-ki o pacientu. »Pozdravljeni, jaz sem vas zdravnik Andrej Potoc nik, vi pa ste v bolnis nici v Mariboru, kamor so vas pripeljali vc eraj popoldan, potem ko ste imeli nesrec o s kolesom. Imam nekaj vpras anj za vas.« »Kar vpras ajte.« je rekel. »Povejte mi, c e se spomnite, kako vam je ime, koliko ste stari in kje z ivite?« »Sem Leo Golob, star sem devetin-dvajset let, stanujem pa v Loki.« »Mogoc e veste kateri dan je danes in katerega leta smo?« je z vpras anji nada-ljeval zdravnik. »Sreda, deseti junij, dva tisoc devet .« »Zelo dobro. Se spomnite da ste imeli nesrec o?« »Ne. Spomnim se, da sem vc eraj po sluz bi, okrog tretje ure popoldan, s el kolesarit. Bil je zelo lep dan in sem se na hitro odloc il in se peljal na Areh. Na vrhu pri Rus ki koc i sem srec al bivs ega sos olca iz fakultete s katerim sva izme-njala nekaj besed, nato pa sem se spus-til v dolino. Ampak samega spusta pa se ne spomnim. Pravzaprav je to vse c esar se spomnim. Kaks ne so pos kodbe? Je kaj hujs ega?« »Brez skrbi, dobro ste jo odnesli. Gos-pod, ki je videl nesrec o in poklical res e-valce, je rekel da ste leteli nekaj metrov po zraku, potem ko ste se zaleteli v zas c i-tno ograjo. Nato pa ste se kotalili po hri-bu, dokler niste oblez ali kaks nih sto met-rov niz je v jarku. Pripeljali so vas nezave-stnega, popraskanega in obtolc enega, ampak nimate nobene hujs e rane in nobenega zloma. Udarili ste z glavo in utrpeli pretres moz ganov, zato boste ostali nekaj dni na opazovanju.« Oddahnil si je ko je slis al zdravniko-ve besede, nato pa se je poskus al spom-niti padca, zdravnik in sestri pa so med-tem z e stopili do drugega pacienta. »Hej! Spis ?« ga je iz razmis ljanja pre-budil glas mos kega v sosednji postelji. »Jaz sem Gabriel. Ti pa si Leo, c e sem prav slis al prej?« se je predstavil mos ki in se prijazno smejal. »Prav si slis al,« je odgovoril in prija-zno pokimal v pozdrav. »Potem si tudi slis al kaj se mi je zgodilo, da sem pristal tukaj? Zakaj pa si ti tukaj?« je vpras al. Povedal je, da se je onesvestil med voz njo v sluz bo in z avtomobilom trc il v drevo ob cesti. Zlomil si je nogo in dve rebri, ampak ker s e ne vedo zakaj se je onesvestil, mora ostati v bolnis nici da naredijo s e nekaj dodatnih preiskav. Tako sta se pogovarjala s e nekaj c asa, dokler Leo ni zaspal. Spal je vec ino dne-va in celo noc . Naslednji dan ko se je zbudil in kljub bolec inam naredil nekaj korakov po sobi, je Gabriel z e pris el od nekod. »Moral sem si malo pretegniti noge. Kasneje lahko greva malo na sprehod, c e z elis , da pretegneva noge. In nujno potrebujem cigareto.« je rekel in mu pomez iknil, nasmejan in dobre volje kot prejs nji dan. Po viziti sta oblekla plas c e in ods la iz sobe. Gabriel je vodil, Leo pa mu je sledil. S la sta v majhen park pred bolnis nico in usedla na klopco. Gabriel je priz gal ciga-reto in kadil, Leo pa je se je naslonil nazaj, zaprl oc i in se nastavil soncu, ki je kljub zgodnji uri z e prijetno grelo. »To te bo ubilo nekega dne.« je rekel Leo. »Od nec esa je treba umreti.« mu je odgovoril, se nasmejal in pomez iknil. »Si poroc en?« je Gabriel zac el pogovor. »Ne s e. Imam punco, Maja ji je ime. Z iviva skupaj z e skoraj devet let, ampak nisva poroc ena. C eprav mislim da si to z eli.« je odgovoril Leo. »Kaj pa si ti z elis ?« je vpras al Gabriel. »Tudi jaz se z elim poroc iti z njo, ampak prej bi rad naredil nekaj iz svoje-ga z ivljenja. Z elim si da bi bila ponosna name. Rad bi je bil vreden, ji dal vec mojega c asa, se ji bolj posvec al, ampak ta sluz ba me ubija. Vsak dan sem v pisarni devet ali deset ur na dan, delam delo ki se mi upira. In ker nisem zadovoljen s sluz bo se potem midva prepirava. Zac a-ran krog je to.« je povedal. »Saj vem, da ljudje nimajo sluz b in ne zasluz ijo niti za golo prez ivetje, jaz pa se pritoz ujem. Ampak kaj naj, c e pa nisem srec en. Ves c as berem knjige in si razbijam glavo, da bi ugotovil kaj bi lahko delal, da bi zjutraj kar skoc il iz postelje in komaj c akal da zac nem. Ne vem zakaj ne morem biti kot vec ina in preprosto biti zadovoljen in srec en, s tem kar imam?« Gabriel ga je poslus al in prikimaval, nato je rekel. »Nic ni narobe s tabo c e si z elis nekaj vec od z ivljenja, c eprav se dostikrat zdi da bi bilo boljs e c e bi bil drugac en in bil zadovoljen s tem kar imas . Imas kaks en hobi v katerem se lahko izgubis in pozabis na c as ali pa si ga imel kot otrok?« Leo je globoko vdihnil, se naslonil nazaj, zaprl je oc i in glasno izdihnil. »Kot najstnik sem poskus al veliko rec i, napisal sem nekaj pesmi, nekoc sem narisal strip, sicer je imel le nekaj stra-ni, ampak sem bil ponosen nase, imel sem tudi zvezek v katerega sem pisal zgodbe. Sanjaril sem da bom slaven pisatelj, in bom pisal knjige s katerimi bom osrec eval ljudi ki jih bodo brali po vsem svetu.« je povedal. Nekaj trenutkov nista spregovorila nobene besede in sta bila zatopljena vsak v svoje misli in se predajala sonc -nim z arkom. »Zakaj pa ne postanes pisatelj? Mogoc e nam vesolje, s tem ko nam je nekaj vs ec in s tem ko v nec em uz iva-mo, sporoc a da moramo poslus ati srce in delati to kar nas veseli. Ampak ljudje z al najvec krat delamo to c esar sploh ne maramo, ker moramo zasluz iti denar da lahko prez ivimo in potem pozabimo na nas e darove, ki so nam bili poloz eni v zibelko.« je rekel Gabriel, vstal in zac el poc asi hoditi proti vhodu bolnis -nice. Leo mu je brez besed sledil in raz-mis ljal o njegovih besedah. Ko je pomi-slil kako se bi poc util ko bi ljudje brali njegove knjige, knjige ki jih je on napi-sal, z njegovim imenom na platnicah, se je poc util z ivega in izpolnjenega. Po kosilu sta spet s la na sprehod, da pretegneta noge. »Kje pa je tvoja punca, nisem s e videl da te bi obiskala?« je vpras al Gabriel, v dvigalu. »Prej ti nisem vsega povedal po res-nici. Pred tremi dnevi sva se sporekla in je s la z mamo na morje. Sva se dogovo-rila da se nekaj dni ne slis iva in premis-liva kako naprej.« je priznal. »Ljubim jo, in vem da tudi ona mene, ampak,…« je dodal in za trenutek mol-c al. »Vse bi naredil drugac e, c e bi se s e lahko enkrat vrnil nekaj let nazaj.« je zakljuc il. Pris la sta do iste klopce in se usedla, Gabriel je priz gal cigareto in nekaj raz-mis ljal, Leo pa ga je opazoval in se vpras eval zakaj popolnemu tujcu govo-ri o svojem z ivljenju. »No povej kaj bi naredil drugac e c e bi lahko s el nazaj v c as ko sta bila z Majo s e svez e zaljubljena?« Leo je za nekaj trenutkov pomislil, nato pa zac el. »Ravno takrat ko sva se zac ela dobivati sem se vpisal na fakulteto za elektrotehniko. To me ni veselilo, ampak ker nisem vedel kaj bi poc el v z iv-ljenju, se mi je to takrat zdela najbolj logic na odloc itev. Predvideval sem da bom kot inz enir elektrotehnike, kasneje brez problema dobil sluz bo.« je zakljuc il z vidnim obz alovanjem. »Ampak c e bi dobil s e eno moz nost se ne bi vpisal na fakulteto, ampak bi vztrajal s pisanjem. S el bi s el na kaks en tec aj kreativnega pisanja in postal dober. Pisanje je edina stvar v kateri res uz ivam in v kateri bi z elel postati dober. Majo pa bi zasnubil takrat kot sem to z e planiral. Nekako po enem letu in pol kar sva bila skupaj, sem z e naredil nac rt, kako jo bom zasnubil in kako bo srec na, ampak sem se ustras il in si premislil. In potem s e dvakrat.« »Kaj mislis , je moz no da, obstaja paralelni svet, v katerem z ivimo z ivlje-nje, ki je plod drugac nih odloc itev, kot smo jih sprejeli v tem z ivljenju?« je res-no vpras al Gabriel, nato pa se nasmejal in pomez iknil, kot je imel navado to storiti vec krat. Kasneje zvec er je Gabriel z e spal, ko je Leo pozvonil sestri, ki je bila tisto noc dez urna. »Kaj se je zgodilo?« je vpras ala, ko je c ez minutko prihitela v sobo. »Glava me boli in ne morem zaspati. Trudim se z e vec kot dve uri. Lahko dobim mogoc e nekaj proti glavobolu?« jo je vpras al Leo. »Seveda. Vam takoj prinesem nekaj.« je rekla in ods la iz sobe. »Tukaj imate tableto proti bolec i-nam, c e pa s e potem ne boste mogli zaspati pa pojejte s e to modro, ki vam bo pomagala zaspati.« je rekla in mu dala kroz nik z dvema tabletkama. »Kar obe vzamem« si je rekel in ju popil z kozarcem vode. V nekaj minutah je zaspal. Naslednje jutro se je prebudil in pogledal okrog po sobi in opazil isto rdec o svetlobo ki je bil opazil pred tre-mi dnevi ko se je prvic zbudil tukaj. »Deja vu« je pomislil. Poskus al se je dvigniti v sedec i poloz aj, ko je c util ostro bolec ino v rokah, ki so bile spet povite od prstov pa skoraj do vis ine ramen. Takoj zatem pa je zaslis al glaso-ve na hodniku ki so se pribliz evali. Vstopil je njegov zdravnik in sestri, ter se ustavili pri vznoz ju njegove postelje. Zdravnik je pogledal list papirja, ki je bil pritrjen na tablici in se obrnil k nje-mu. »Pozdravljeni, jaz sem zdravnik Andrej Potoc nik. Kot vidim so vam z e vc eraj zvec er naredili preiskave. Nic ni narobe z vami razen nekaj odrgnin, za vsak primer so vas obdrz ali c ez noc na opazovanju. Po viziti vam bo sestra pri-nesla odpustnico, vas a z ena pa je z e na poti k vam z vas imi oblac ila in greste domov« je rekel zdravnik. »Z ena? Lepo se slis i.« si je rekel sam pri sebi. »Kje pa je Gabriel?« je rekel, ko je opazil da je bila njegova postelja prazna in pospravljena. »Gabriel?« je zac udeno vpras al zdra-vnik. »Pacient ki je bil z mano v sobi zad-nja dva dni?« je vpras ujoc e odgovoril Leo. »Kako to mislite dva dni? Pripeljali so vas vc eraj popoldan, potem ko ste doz iveli nesrec o s kolesom in odkar ste tukaj ste sami v sobi. Saj se spomnite da so vas pripeljali?« je vpras al zdravnik in pogledal sestri, ki so bile prav tako zac udene kot zdravnik. Leo je zaprl oc i in poskus al razumeti kaj se dogaja. »So bile samo sanje? Nemogoc e, c e pa se spomnim vsake podrobnosti. Kaj se dogaja z mano?« je pomislil. »Mogoc e veste kateri dan je danes in katerega leta smo?« vpras a zdravnik. »Mislim da je petek, dvanajsti junij, dva tisoc devet .« je vidno zmeden odgovoril Leo. »Danes je sreda deseti junij« je rekel zdravnik in pokazal Leu mobilni telefon na katerem je bil viden datum. »To so verjetno posledice udarca z glavo. Utrpeli ste hud pretres moz ga-nov in kot moz na posledica so tudi halucinacije ali blodnje. To bi moralo izzveneti v nekaj dneh.« »Mogoc e pa so res bile samo bolj z ive sanje.« je rekel, c eprav tega ni ver-jel, ampak je hotel da zdravnik c imprej odide in ga pusti samega. »Nemogoc e da so bile samo sanje, ampak res imam roke bolj povite kot sinoc i oz. v sanjah in vse me boli kot tis-ti prvi dan. Je moz no da je to od udar-ca?« je premis ljeval ko je ostal sam. »Dobro jutro dragi. Kako se poc utis danes?« je rekla Maja ko je stopila v sobo in ga objela in poljubila, tako kot ga ni z e leta. »Dobro jutro.« je rekel Leo zmeden. Bila je Maja ampak,... leps a kot kadar-koli prej. Oblec ena v svetlo krilo in z barvnimi vzorci okras eno bluzo, ravno prav nalic ena z drugac no pric esko je bila videti kot samozavestna poslovna z enska, katere navadni smrtniki ne upajo niti prav pozdraviti in z izrazom na obrazu ki je izdajal ljubezen in naklonjenost do njega. »Kako to da si postrigla in pobarvala lase in kako si oblec ena? C udovita si. In kako to da nisi na morju z mamo?« je Leo spras eval v eni sapi in se je ni mogel nagledati. »Zakaj pa bi bila na morju z mamo? In kaj je drugac e z mojo pric esko in oblac ili? Uboz c ek moj, pa si res moc no udaril z glavo.« je rekla in se nasmehni-la ter ga poljubila na c elo. Ko sta odhajala iz bolnis nice je Leo, zunaj pred vhodom, pogledal proti par-ku in kar obstal ko je opazil da na klop-ci sedi znan mos ki. »To je Gabriel!« je skoraj vzkliknil in podzavestno, s pos- pes il korakom, zac el hoditi proti njemu. Gabriel ga je pogledal, se nasmejal in mu pomez iknil. »Gospod Golob! Sem vas a velika obo-z evalka. Mi lahko prosim podpis ete vas o knjigo?« zaklicala mlajs a z enska in stopi-la pred njega s knjigo in pisalom v rokah. »Mo-mo-mojo knjigo?« je komaj spra-vil besede iz ust in vzel v roke knjigo, na kateri je pisalo: Leo Golob »DEJA VU«, v zgornjem desnem kotu knjige pa je v rumenem krogu z velikimi tiskanimi c rkami pisalo »SVETOVNA USPES NICA, PREVEDENA V VEC KOT 30 JEZIKOV!« Bil je tako presenec en, da je skoraj pozabil, da je hotel v park. Pogledal je proti klopci, na kateri s e je nekaj sekund nazaj sedel njegov prijatelj, ki je sedaj samovala sredi parka pod vroc im poletnim soncem. Pogledal je s e okrog, c e ga bi kje videl odhajati ampak v nek-je v sebi je vedel da ga ne bo videl. »Kaj mislis , je moz no da, obstaja paralelni svet, v katerem z ivimo z ivlje-nje, ki je plod drugac nih odloc itev, kot smo jih sprejeli v tem z ivljenju?« se je spomnil Gabrielovega vpras anja in se nasmehnil. PARALELNI SVET Viktor Car, Slovenija SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA VIKTOR CAR (»NOVOPEČENI« AVTOR) Rodil sem se leta 1979 na Ptuju. Konc al sem osnovno s olo Borisa Kidric a v Kidric evem, v srednjo s olo pa sem hodil v S olski center Ptuj in sicer za poklic elektrikar elek-tronik. Leta 2005 sem se ob delu vpisal v program strojni tehnik v S olski center Ptuj. S tudirati sem zac el leta 2007 na Fakulteti za strojnis tvo v Mariboru in leta 2012 diplomiral kot inz enir strojnis tva. Na zac etku leta 2012 sem se vpisal s e v program za mednarodnega varilnega inz enirja na ins titutu za varilstvo in ga konec leta zakljuc il. Od leta 2013 sem zaposlen kot varilni inz enir v Mariboru. V branje in knjige sem se zaljubil z e v prvih razredih osnovne s ole in me spremljajo celo moje z ivljenje. Pisati pa sem zac el kot najstnik. Pisal sem kratke zgodbe in celo narisal kra-tek strip. Ampak potem sem dal pisanje na stran za kar nekaj let, do nedavnega ko sem napisal nekaj kratkih zgodb. Rezultat iskanja slik za viktor car INSOMNIA (NESPEČNOST) – C e imate probleme s spanjem, imamo pravo res itev za vas. Vas i problemi bodo odpravljeni za zmeraj! Za majhno ceno kraljestva lahko z e danes poskrbite, da izginejo ZA VEDNO! Ponujamo vam c udovito res itev doktorice Maleficent Zlobe, ki je odprla klinike po vsem svetu. Od letos je njena klinika na voljo tudi pri nas, v Sloveniji! Njena metoda je enostavna, vendar izredno uc inkovita – imenovala jo je »metoda z vretenom«! Konkurenca je poskus ala s podobnimi metodami, na primer: z jabolkom, prepariranim z razlic nimi substancami, ki so klini-c no dokazano s kodljive. Ob tem je seveda mnogo bolje, da si iz jabolk naredite jabolc ni zavitek, kakor da umrete zaradi napa-c no diagnoziranega ugriza v jabolko. Prav zato je »METODA Z VRETENOM« vaša najboljša izbira! Rezultati so neverjetno zanesljivi! Preverjeno! Uporaba je izredno eno-stavna! Pic ite se na vreteno in v trenutku boste c vrsto zaspali. Nic vas ne bo prebudilo. Ne sosedje, ki se prepirajo do onemoglosti, ne piskanje tovornjakov, ki vozijo vzvratno, ne c is c enje stanovanja, ki ga s tulec im sesalcem izvaja vas zakonski partner. Prav nic vas ne bo zmotilo v spanju pravic nega! V kolikor pa se boste z eleli prebuditi, pa je dovolj le, da vas poljubi kaks en princ ali princesa! Enostavno, ali ne? Pokličite 666-666-666 takoj in naroc ite se na seanso na kliniki dok-torice Maleficent Zlobe. Prisotni smo tudi na internetu: www.metoda-z-vretenom.com. LAHKO NOČ! Pa dobro spite. INSOMNIA? – IMAMO REŠITEV ZA VAS Andrej Ivanuša, Slovenija Rezultat iskanja slik za vreteno SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA Profesor Dr. Paul Weinstein je bil eden najbolj briljantih izumiteljev, ki je svoje delo posvetil novim stvarem, kot so kibernetska stic is c a, interdisciplinarni prekinitveni zaslon ali visoko obc utljivo-stni transformacijski adapterji. Pri tem mu je, c e se je tega zavedal ali pa ne, pomagala Marianne, njegova z ena, ki je z e zelo zgodaj opazila, da ni le povprec -nez , temvec eden izmed redkih zelo nadarjenih ljudi, za katere je pac treba zelo lepo skrbeti. Bila je zatorej dovolj pametna, da je, ko sta se spoznala, ome-nila svoje izjemno zanimanje za njegove projekte, kar je pa kmalu vodilo do tega, da je vzljubila tudi njegove posebnosti. Dolgo sta z ivela povsem srec no in zadovoljno, vsak se je namrec ukvarjal s svojimi interesi. To bi lahko dejansko delovalo, c e ne bi bilo profesorjeve preti-rane natanc nosti. Seveda je bila ta njego-va lastnost do doloc ene mere kljuc nega pomena za uspes en razvoj njegovih izje-mno genialnih misli. Ampak, enkrat po zakljuc itvi serije vec projektov, je ta nje-gova natanc nost sproz ila tudi noro idejo preverjanja vsega v his i, ne le palic, ki so drz ale zavese in jih je obesila njegova soproga, temvec tudi oblog na zidovih in kuhinjskih pripomoc kov. Med tem poc etjem je naletel na razpr-s ilo proti insektom, ki je dis alo po parfu-mu. Nelagodje se je zac elo s iriti po njego-vem telesu, vse od njegovih nog pa do njegovega z elodca. Ni vedel, c e od spreja ali od njegovega vonja. Bil je nesrec en in mrk. C eprav je vedno uz ival v obrokih, ki sta jih z z eno vedno uz ivala skupaj, naen-krat odlic en krompir, popec ena c ebula in celo fino umes ana skuta niso imeli vec pravega okusa. Zdelo se mu je tudi, da njegova z ena srka kavo in cmoka z jezi-kom, ko je. Marianne je bila odlic na z ena, ob kate-ro se zlobni jeziki niso mogli obregniti zaradi slabih manir pri mizi. Seveda ni bila brez napak, ampak po drugi strani, kdo pa je? V zadnjih nekaj dnevih, ko je njen moz zac el kazati znake razdraz ljivo-sti, je postala zelo skrbna in pozorna. Enkrat, ko je videla, da je njegov vrat brez posebnega vzroka oblila rdec ica, je z e hotela dvigniti majhno c edno ogleda-lo, ki je bilo sicer mis ljeno za c esanje las. Ampak se je vzdrz ala. Moz se je vse bolj umikal v svoj kabi-net, kajti to je bil prostor, v katerega mu njegova z ena po navadi ni sledila brez izrecnega dovoljenja. Tam je vedno sedel v svojem naslonjac u, kjer je dobil z e veli-ko zamisli in idej. Poleg naslonjac a je bila, poleg drugih stvari, miza. Tam so se nalagale razne stvari, kot so enciklopedi-je, tabele, dnevniki specialistov in drugi podobni dokumenti – navsezadnje c lo-vek ne more vedeti, kaj mu bo ob zac etku njegovega dela najbolj pomagalo poiskati pravo res itev. Tako je c isto po nakljuc ju segel po kli-matskih meritvah Antarktike, saj je nje-gova z ena pred kratkim omenila, da bi vc asih lahko kam s la. Nenadoma je revija z barvnimi ilustracijami zas la v njegove roke; niti sanjalo se mu ni, kako je pris la tja. Sprva je menil, da opisuje poc itnis ke destinacije. A je bil kar malo presenec en, ko je s pogledom zdrsnil c ez strani. Moral si je popraviti oc ala, celo snel in oc istil jih je – kajti nikoli prej s e ni nas el taks nih vsebin v katerikoli njegovi stro- kovni knjigi ali dnevniku strokovnjakov. C eprav se je z e kdaj poglobil v sinusne krivulje, tangente in ocenjene pribliz ne vrednosti v zelo abstraktnih matematic -nih grafih. Ampak kar je odkril tukaj, ne le na naslovnici revije, ampak tudi na njenih straneh, so bila c edna, zelo priku-pna dekleta – ena leps a od druge. Nekatere so imele kitke, druge franz e, dosti pa jih je imelo skodrane lase. Ampak zares ga je presenetilo to, kar so imele drugega za pokazati, kajti zdelo se je, da si nobena od njih ni mogla privos c i-ti jakne ali plas c a, navkljub hladu. Kljub temu pa so nekatere svoje prihranke unovc ile v debele volnene nogavice. Kar nekaj jih je nosilo dolge c rne najlonke, ki niso bile poceni. Druge so si zgornji del telesa odele v drage in prefinjene tunike, nekatere so jim segale do kolen. Oc itno pa plac ilo, ki so ga dobile za fotografiran-je, ni zados c alo za nakup niti najbolj skromnih spodnjic. Kar je videl, medtem ko je listal po straneh, mu je skoraj vzelo dih. Ne samo, da so bile njihove mere navedene, kot da bi bili velikost prsi, s irina stegen in obseg zadnjice s portni rezultati, ne pa le podat-ki njihove anatomije. V nekaterih prime-rih so bili navedeni celo kubic ni volumni prsi, ki pa niti po najbolj nenatanc ni oce-ni niso mogli biti toc ni. Ne glede na to je vec krat preverjal in ocenjeval mere s palcem in kazalcem. Kljub s iviljskemu metru je bil popolnoma prepric an, da je pris lo do napake s strani urednika. Mogoc e se je odgovorni prep-rosto zmotil ali pa – dosti bolj verjetno – niso bili zmoz ni pravih podatkov pripisa-ti vsej tej poplavi fotografij. Profesor je znal biti zelo razdraz ljiv glede takih napak. Bil je z e tik pred tem, da poklic e svojo z eno in kric i nanjo. Nato pa se je spomnil, da ga z e tako malce boli grlo od majoneze, ki jo je jedel zvec er. Pogoltnil je svojo razdraz ljivost in zdelo se mu je, da ga je zabolel z elodec. Hkrati je doz ivel zelo z iv spomin svojega sedemnajstega leta – zdelo se mu je, da njegove misli nenadoma hitreje delujejo. Zato je vstal iz svojega fotelja in segel po centralni plos c i, ki ga je, kot vedno, ubogala brez zadrz kov. Ko je imel dobro idejo, ni bilo nobenega oklevanja. Takoj je zac el tipkati – osnutek v mikrojeziku tu, okence za sprejemne namene tam, in tudi varnostna kopija v primeru nesrec e. V delc ku sekunde je bil preplavljen z ide-jami, ki so se mu pojavile pri dolgolet-nem delu, ampak jih ni nikoli mogel upo-rabiti. Ustvaril je veliko, srednjo in maj-hno skico, medtem ko je listal po reviji, kajti nekatere vrednosti so morale biti postavljene bolj natanc no – da sploh ne omenjamo naslova revije in telefonske s tevilke. Seveda je tudi dodal doloc ene velikos-ti prsti, ki jih je izloc il iz napac nih podat-kov v reviji. Navsezadnje bi bilo kroja-c em ali lepotnim kirurgom v veliko pomoc , da bi lahko preprosto stkali prsi, prec o na laseh ali obseg stegen – ali mogoc e glez njev? – v interdimenzionalni koncept s tako natanc nostjo. Pri vec erji, ko je pregledoval krompir, je bil molc ec in c emeren, kajti nekaj je bilo narobe z barvo las. Namrec , v svojo krmilno matrico je vnesel vrednosti nor-malne svetlosti, ni pa vzel v obzir, da si vec ina z ensk dandanes barva lase. To je bilo nadlez no in sladica, ki sta jo med drugim sestavljala puding in c okoladni preliv, se mu je zdela s e bolj neokusna. Zato je povedal svoji z eni, strmec nekam vstran (medtem ko so se mu misli podile gor in dol v ozadju), da bo moral s e enkrat pogledati tehnologijo. Ampak – ko je bil enkrat spet v svojem fotelju in odru – je bilo to vse skupaj prav ustrez-no, tako da ni imel tez av z delom na finem zaslonu. Z presenetljivo hitrostjo se je znas el na sedez u svojega novega preparata, katerega delovanje je zdaj moralo biti v popolnem skladu z njegovi-mi zamislimi. Z e drugic v z ivljenju – prvic je bilo, ko je spoznal Marianne – mu je iz grla us el globok vzdih. In brez posebnega razmis -ljanja je pritisnil s tevilne majhne gumb-ke, kot ne bi nikoli poc el karkoli drugega v svojem z ivljenju. Luc i pred njim so se zac ele hitro priz igati. Naprava je zac ela brneti. S e malo je potipkal in nato odloc -no segel po velikem stikalu, ki ga je priti-snil navzdol, dokler je le s lo. Ko se je nap-rava zagnala s svetlobno hitrostjo, je zas-lis al globoko brnenje. Previdno je names-til krmilno roc ico in podobe na zaslonu so zac ele dobivati barvo. Na steklu je videl curek vode. Presenetljivo, v njego-vem nosu se je pojavil vonj parfuma in mila, zato je kihnil. Pomez iknil je pod svojimi debelimi obrvi in zac util topel vetric , ki je ga je nalahno in prijetno poboz al. Nez no je potegnil kontrolno roc ico s e bolj naprej, saj ni z elel zamuditi tega novega okolja, ki je izgledalo tako ugodno. Na s tevilc nici so s tevilke, ki so se prej hitro dvigale, ostale zamrznjene. In pozicija na metru je pokazala, da je prec kal z e veliko razda-ljo v mestu, na stotine metrov, mogoc e celo kilometrov. Kje je bil? Sladek zvok, ki ga je slis al z e nekaj minut, je postajal vse glasnejs i. Voda je prs ela proti njem. Je padel v reko? Iz oskrbovalnega zabojc ka je hitro vzel debelo brisac o, ki jo je med delom stalno uporabljal, saj si c lovek med nac r-tovanjem nikoli ne more brisati potu z obrvi dovolj pogosto. Zunaj se je z viz gan-je vetra s e okrepilo. Nas pic il je us esa in zaslis al mehko petje – gotovo je prihajalo iz z enskega grla. Nivo slepega letenja je zniz al na nic lo in se dotaknil zavese tus kabine, ki je postajala vse svetlejs a in vec ja pred njim. Ustavil se je in hitro nekaj zapisal v svojo belez nico; pod nobenim pogojem ne bo izgubil rdec e niti v tej situaciji. Iz pare in megle pred njim so se raz-krile prsi in ga pustile brez besed. Pose-dovale so c udovito krivuljo in dva roz na-ta brstic a, kot bi se profesor znas el na trgatvi. Mehko so se premikale, kot bi z enska svoje roke premikala gor in dol. Zvok vode zunaj je postajal glasnejs i. Vla-ga je zac ela pronicati v kabino. Seveda je s e ni naredil vodoodporne. Pred njegovih nosom so poleg zavese tus kabine visele brisac e, ki so zdrsele na stran. Videl je gobico za umivanje in nato posodo za milo. Bila je tudi kapa, pod katero so se gotovo skrivali bujni lasje. Z vlaz nim prstom je ponovno preveril elektronske meritve in previdno stopil na delujoc o plos c o. Pri tem je opazoval vsak korak, kajti pionirska dejanja niso mogla biti uspes na brez preudarnosti in premis ljenosti. Natanko tako kot se je bal – prispel je pol metra previsoko. Ampak preden bi se lahko umaknil nazaj, je padel v kopalno kad. Vmes se je prijel za prsi z enske, ker se ni imel, navsezadnje, kam drugam prijeti. Zakric ala je in spus-tila gobo in milo. Z e v naslednjem trenut-ku je potisnila izumitelja globoko v vodo, dokler niso mehurc ki zac eli uhajati iz njegovih ust in nosu. Ta dogodek je bil dokaj nenavaden za profesorja. Saj ne, da se ne bi s e nikoli prej okopal. Prav nasprotno, ravno nekaj dni nazaj ga je njegova z ena, v skladu s staro navado, zdrgnila z nenavadno vne-mo – s e zdaj je lahko c util sledi na svojih ramenih in hrbtu. Ne, tez ava je bila v tem, da po navadi ni s el v obleki v kopal-no kad. To obleko je vzel iz omare prav posebej za to dogodivs c ino. Problem pa so predstavljali tudi papirji in izrac uni, ki jih je stlac il v svoj z ep in bi bili lahko izgubljeni. Potreboval je dobrih pet minut, da je nas el pot iz vode. Mlada dama je izginila. Zdelo se mu je, da je opravljala telefonski klic v sosednji sobi. Zato se je po prstih odplazil in splezal na rob kopalne kadi. Bil je z e v kabini svoje naprave, ki je bila hladna in temna. Potipal je naokrog in najprej ni mogel najti stikala za luc . Nazadnje so majhne luc ke zasvetile, c isto nalahno, a povsem vidno. Zdaj pa gor in stran! Kamen se mu je odvalil od srca, ko je aparatura zopet zac ela brneti. Ko se je dvignila, se je moral moc no prijeti, saj se je zelo treslo. Skoraj ni videl koordinat na svojem zaslonu, ker je izgubil oc ala nekje v kopalni kadi. Vseeno pa se je poc util bolj mirnega. Veter, ki je napolnil kabino, ga je malce posus il. Moral je kih-niti, kajti motili so ga majhni kosmi, kot snez inke, ki so ga z gec kali. Nekaj mehkega je udarilo ob njegovo nogo. Krogla volne ali pa odeja. Zopet je, srec en, zavohal parfum. Kazalec pred njim se je premaknil. S tevilke so se zatre-sle in se obrnile. Weinstein je hitro pote-gnil roc ico proti svojemu kolenu. Blazina je zadela njegov prsi kos . Kosmi pene in peresa so se zlili z ohis jem naprave. Nekaj podobnega kot rob odeje se je dotaknilo profesorjevih lic. Moral je biti naravnost nad posteljo, zato se je spustil navzdol brez oklevanja. Na svojem kolenu je zac util radoved-no roko. Nato so debeli prsti zdrseli c ez Weinsteinov prsni kos in tilnik. Trenutek kasneje so bila njegova oblac ila odstran-jena, saj so bila zoprna, motec a in v napoto. Z enska se je znas la poleg njega. Zdelo se mu je, da ima dvanajst rok. Griz-ljala ga je ne samo po vratu in tilniku, ampak celo po us esu. Breme, ki se je naloz ilo na njegova plec a, je bilo grozno, a vseeno mu je sprva povzroc alo uz itek, saj je z enska poskusila vse poloz aje, o katerih je slis al s epetati le prijatelje – medtem pa ga moc ne, mesnate roke niso spustile. Vzdihoval je, godrnjal, stokal. C ez nekaj c asa je z enska c utno zamrmrala, da bo skuhala kavo. Profesorju skoraj ni uspelo ohraniti zavesti. Ravno pravi c as, ko je z e slis al, da voda v kuhinji vre, se je potegnil navzgor in se z zadnjimi moc mi zavihtel na napravo, ki ga bo res ila. Ampak celo na sedez u se ni mogel namestiti, nekaks en papir mu je bil v napoto. Tam je lez ala revija, ki je oc itno padla s konzole. In tako jo je, kolikor mu je njegovo izmuc eno stanje to sploh dovoljevalo, malce prelistal. Nato jo je obesil za plos c o s s c ipalkami za perilo, da je bilo vse na svojem mestu. Naprava je z e sikala in s umela, ko je z enska od zunaj potrkala po s ipi. Ko je videla, da je bil pripravljen na odhod, je izpustila vrc ek s kavo in zazdelo se mu je, da bo vsak trenutek prihrumela v napra-vo. Zato je pritisnil na pedal s plinom z vso svojo moc jo, delno tudi zato, da testi-ra zmoz nosti svoje naprave. A vozilo je trznilo in sunilo, kot bi tudi to lez alo v postelji skupaj s profesorjem. Obilne prsi so grozile, da bodo prebile steklo, ampak niso mogle premagati natanc no nac rtovane stene. Nekaj je bilo narobe. Profesor je pogoltnil slino, ko so se nenadoma debela stegna znas la ne-varno blizu kabine. Nato je bil konc no svoboden in nad oblaki, ampak zdaj je vozilo nevarno izgubljalo na moc i. Le nekaj sekund poz- neje se je okrog nje materializirala soba, oc itno nekaks ne pisarne in delovne sobe. Naprave ni mogel dvigniti navzgor, kajti rjuhe in oblac ila so mu zakrivala pogled. Nekdo, ki ga ni mogel videti, je potegnil rdec o s minko c ez njegova lica. Nenado-ma ga je zaslepil nekaks en blisk in moral je zapreti oc i – kot bi ga kdo fotografiral. Nekdo je stresel njegov sedez in opotekel se je na vrh neke z enske, ki se je ravno ukvarjala z lakom za nohte, parfumom in lepotno vodo. »Pazi, kaj poc nes ,« mu je rekla z enska, katere natanc no pritrjene prsi, ki so se delno odlepile od njenega telesa, je drz al v roki. »Se opravic ujem,« je dejal Weinstein in se opotekal naprej, kajti moral je najti nekaj za oprijem. Medtem je, delno tudi zato, ker s e ved-no ni videl c isto jasno, tudi zadnji del blondinke pristal v njegovih rokah. Ampak tudi ta del se je odcepil od preos-talega telesa. »Kaj poc nes ?« ga je kujajoc e vpras ala lepotica, ampak zdelo se mu je, da je bila vajena hujs ega. No, profesor ni nikoli mogel pustiti c esa nedokonc anega. Zato se je sklonil, da bi ponovno pritrdil vse obline nazaj na dekle, ki jih je drz al v rokah ali pa so se odkotalili c ez tla v kot sobe. V tistem trenutku so se vrata na s iroko odprla in med njimi se je pojavil zgroz en rdec obraz. »Kaj se dogaja? Kaj se dogaja?« je kri-c al mos ki, ki je moral biti producent, in si pulil lase. »Skoraj sem z e pripravljena,« je odvr-nila lepotica, ki jo je, mimogrede, Weinstein poznal iz revije. S lo je za dekle iz strani sto sedemnajst ali sto osemnajst, o tem ni bil popolnoma prepric an, ampak bo gotovo v kratkem preveril. Nato pa je producent zagledal nepovabljenega gosta. Iz grla se mu je izvilo renc anje in moz je z e bil v sobi. Weinstein se je, seveda, hitro umaknil v svojo mrmrajoc o in brnec o napravo, kljub temu da se je med odhodom uma-zala s s minko. Profesor se je tako odloc il, da ne bo udelez en v pogovoru v studiu. Bil je zelo srec en, da si je lahko obrisal s minko z lic, ko se je naprava dvigala. Napravila je z eleno zanko in se dotaknila tal v njego-vem kabinetu. Bitje srca se mu je pospe-s ilo, ko je slis al svojo ljubljeno z eno, ki je z omelom c istila nekatere njegove izume – stvari, za katere je dobro vedela, da se jih ne bi smela dotikati. Kljub temu je ravno drsela po njih s svojimi prsti, kot bi bila zaposlena z uganko, ki je ne bi mogla res iti sama. »Se ti ne zdi,« je vpras ala in malce zar-dela, ko je z napravo ne prevec nez no pristal blizu steklene posode, polne kus -c arjev in lignjev, »da te ni bilo s e kar dol-go brez dovoljenja?« »S e kar dolgo?« Pogoltnil je slino. S pogledom je os inil stari kronometer, ki je za vsak primer, zaradi njegovega obc asnega skepticizma glede moderne tehnologije, visel poleg digitalne opreme. Prav zares ga ni bilo skoraj cel dan – in zdaj je zac util zelo moc no kruljenje v z elodcu. Z ena mu je pomagala iz sedez a, kot bi bil bolan. Oc istila je blazine in glavno plo-s c o s svojim pernatim omelom, nato pa ji je skoraj zastalo srce, ko je nas la par spo-dnjic, nedrc ek in steklenic no parfuma v kabini. Imel je tez ave z pojasnjevanjem tan-gentnih neenakosti, napak balistic nega materiala in zmogljivosti tovora naprave. Tudi neverjetno tez ko je bilo pojasniti njeno obnas anje. Kakorkoli, zelo dolgo je trajalo, da se je njegova z ena pomirila. Pomagalo je, da je svoj izum izgnal na podstres je, kjer je kmalu pozabil nanj – s e posebej, ker je bil pec en krompir zares boljs i, kot je s e pred kratkim menil. Od takrat ni profesor izumil prav popolnoma nic esar podobnega. Le vsake toliko s e prelista tisto revijo. Potem pa jo kakor lahko hitro skrije pod svojo blazi-no, na kateri zdaj po navadi poc iva, ko se njegova z ena pojavi pri vratih. Takrat voha, kot bi se vonj parfuma dvigal v njen nos. Tudi veliko pogosteje bris e prah kot vc asih. Ampak to je gotovo zaradi tega, ker ni nic manj natanc na kot njen moz . In samo vc asih, ko ga temeljito drgne v kopalni kadi, se profesor vc asih nasme-hne sam sebi – kot bi se spominjal oddal-jenega prijateljskega okolja. Ampak sop-roga ga kmalu pripelje nazaj. Pravi, da ga potopi v vodo, ker naj bi bilo to zelo dob-ro za kodre. Ampak vc asih, ko je dobre volje, mu posus i lase z veliko ves c ine in veselja, dokler se ne svetijo kot novi. In to pojasnjuje, zakaj nekateri izumi, v katerega vloz imo ogromno dela in tru-da, pristanejo v ropotarnici. IZUM PROFESORJA WEINSTEINA Gerd Maximovič, Nemčija * prevedel Bojan Ekselenski SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA Gerd Maximović se je rodil 29. avgusta 1944. Je upokojeni uc itelj. Pisateljsko pot je zac el kot fan nems kega fandoma. Tudi svojo prvo zgodbo, dolgo le polovico strani, je objavil v nems kem fanzinu. Kasneje je stopil na profesionalno pot pisatelja in zac el objavljati zgodbe v razlic nih revijah (Playboy, Omni, itn). Sodeloval je na nate-c aju nems ke revije ER in z ZF zgodbo zmagal na natec aju med 70 drugimi tekmovalci. Prav tako je prejel ESFS nagrado za zgodbo The Red Crystal Planet na 5. Euroconu leta 1980, Stresa, Italija. Njegove zgodbe je vec knjigah objavil znani nem-s ki zaloz nik Suhrkamp. Ob tem je napisal nekaj humoristic nih zgodb, po zgledu Lewisa Padgetta (=Henry Kuttner) in njegovega glavnega junaka, izumitelja Gallowaya Gallegherja. Tudi na podroc ju pravljic se je poskusil in skus a dosec i v njih kvaliteto, ki jo ima v svojih romanih Stanislav Lem. Kdo vse je vplival na njegovo pisanje? Zanj je najboljs i SF pisatelj H.G.Wells z romani C asovni stroj (Time Machine), Nevidni moz (The Invisible Man), Vojna sve-tov (War of the Worlds), Otok dr. Moroja (The Island of dr. Moreau), itd. Meni, da je Wells pric el z mnogimi temami v ZF in probleme bolje opisal kakor njegovi nas-ledniki. Zanj najboljs i moderni avtor je Poljak Stanislaw Lem, ker zna zdruz iti viso-ko literarno kvaliteto z znanstveno fantastiko. Ob tem se z e vec kakor 25 let poglablja v filozofijo in je prebral mnogo del raz-nih avtorjev, tudi Kanta in Aristotela. Tako je napisal nekaj knjig in esejev s tega podroc ja. S e posebej se dotika tem, ki so skupne filozofiji in razmis ljanjem v znans-tveni fantastiki: o Bogu, kako je nastal svet (vesolje), ali ima zac etek in konec, kak-s na je nas a vloga v njem, itd. Objavljena zgodba je prvi prevod kateregakoli njegovega besedila v slovens c ino. Po COBISS v Sloveniji tudi ni nobene njegove knjige v kateremkoli tujem jeziku. ZADNJA STRAN VESOLJSKE KLETVICE Pripravil Andrej ivanuša Seveda, del filmskega SF sveta je gra-dnja tujskih jezikov. C e si izmislijo celo-tno civilizacijo na tujem planetu, je pot-rebno izumiti s e njihov jezik. A kletvice so tudi nepogres ljiv del teh izmis ljenih jezikov. Poglejmo nekaj primerov. Beseda »frak« prihaja iz nadaljevan-ke Battlestar Galactica. V angles c ini pac zamenjas srednji dve c rki v besedi »fuck« in nova kletvica je tu. Pomeni pa itak isto. Kaj pa »p'tak« ali »pahtak«? Tole pri-haja iz bodoc nosti, tiste, kjer po vesolju frc i USS Enterprise. To je z alitev v klin-gons c ini in pomeni »kurvin sin«. Upo-rabljajo jo pa tako pogosto, da lahko pomislimo, da je to edina kletvica, ki jo Klingoni poznajo. Pa s e izrec i jo je pot-rebno le takrat, ko nasprotnika ni nik-jer v bliz ini. Ostanimo s e malo v Star Trek vesol-ju. Besedo »grozit« najdemo v Star Trek: New Frontier in jo uporabljajo Xenexianci. Nekako bi ustrezala nas im kletvicam »drek«, »sranje«, »prekleto sranje«, ipd. »Naj bo sila s teboj« pravi Lucas v vesolju Star Wars in ker neznansko sovraz i Sithe, je izumil kletvico »sithspawn«, c e z eli koga obelodaniti kot »mamojebca«. Tudi tukaj so si izmislili besedo »kriff«, da oznac ijo tisto famozno »jebo«, Anglez i bi rekli besedo na »f…«. Leta 2025 v svetu dr.Who-ja uporab-ljajo besedo »cruk«, ki je spet, uganili ste: »jeba«. Nekoc se je to besedo v angles c ini uporabljalo za »primitiven nac in gradnje his e«, potem je postala sinonim za »revez i«, eto, dr.Who pa je dalec od raje in jo uporablja v opisan namen. V filmu Farscape uporabljajo besedo »dren« za »sranje«. Da se jasno ve, kako se razlikujemo od ljudi iz 26. stoletja! Niti za eno »dren« ne!