Oglasilo
DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED
LETO XVII	PETEK, 3. JULIJ 1987  ŠTEVILKA 6
Izdelava strojev realna osnova razvojnim _____________ambicijam_________________
Današnji izjemno težak in zaskrbljujoč vsak dan, ko v prvi vrsti dominirajo ekonomske težave, ko smo kot družba v celoti izjemno obremenjeni s krizo, iz katere se bomo rešili v nadaljnjem obdobju petih do desetih let, kot pravijo strokovnjaki, s krizo rezultatov, ko načrtujemo in prisegamo na pravo, življenje pa nas vleče v povsem drug ko io se k, ki nas vsakodnevno preseneča do tolikšne mere, da pogosto dvomimo predvsem zato, ker se skoraj po načelu vse izkrivi, stopnjuje našo zaskrbljenost in nezadovoljstvo. To je utrinek sedanjega časa, to je presek v prekretnici, ko družba kot celota prehaja v novo obdobje realne ekonomije (koder ob neizprosnem zakonu trga gospodujejo ekonomske zakonitosti, ne glede na družbeno ekonomsko ureditev), to je obdobje, ko se preživi lahko le z delom, ki je zavestno vodeno in usmerjano v uresničevanje pravih ciljev ob pravem času.
To je tudi obdobje trpkega spoznanja, ko se grenko spominjamo življenja od darov in navideznega udobja, to je preobrat, ki nas bo postavil v realen svet, ki ni sentimentalen, temveč trd in neizprosen, to je streznitev, ki jo čutimo, ki daje prednosti sposobnejšim, pridnim in smelim.
Zakaj tak uvod? Predvsem zato, ker smo dei okolja, ki nas obkroža, ker smo odvisni predvsem od rezultatov svojega deta, in tudi zato, ker iščemo svoje nadaljnje usmeritve v ozko trasiranih smereh razvoja, k čemur smo z načrtovanimi razvojnimi ambicijami tudi sami prispevati. Trdo delo, ki se začenja z realizacijo razvojnih ciljev, ko iščemo odgovore na vprašanje KAKO, ob znanem KAJ, je vmesna faza pri reševanju problema, ki zahteva veliko znanja, veliko iskanja, ki ni vedno poplačano z uspehom, ki predvsem zahteva visoko stopnjo ustvarjalnosti. Če bi se zgledovali po naših vzorih, potem lahko rečemo ustvarjalnost vseh
zaposlenih in kar resen spopad s sredino, ki pogosto hromi našo učinkovitost takrat, ko nihamo v dilemah ali delati stvari prav ali delati prave stvari — kot pravi dr. Matjaž Mulej.
Kot po stažu mladega delavca na Upu me navdušuje usmeritev tovarne na področju zahtevne proizvodnje strojev in naprav, ki jih uporablja lesnopredelovalna industrija in vse dosedaj pokrenjene akcije, ki so izpeljane do te mere, da osnove za ustvarjalno delo na tem področju obstojijo. Če se ponovno sklicujemo na zglede, ki vlečejo, se v mnogoterih primerih pokaže, da se je taka industrija rodila vzporedno s predelovalno proizvodnjo, z ljudmi, ki so izjemno dobro poznali tehnologijo izdelave in naprave, ki so si skoraj v načelu s svojimi inovacijami obstoječe stroje tudi bistveno izboljšali in posodobili.
Dobro vemo, da samo navdušenje nad stvarjo ni dovolj.
Kaj hitro se srečamo s tistim znanim KAKO, S ČIM, KDAJ, v kakšni kvaliteti, s kakšnimi prevzemnimi pogoji itd.
Tu so v ospredju resne stvari in poleg osnovnih strokovnih problemov še vrsta dopolnilnih zahtev in pogojev, ki jih narekuje pozitivna zakonodaja.
Upoštevati moramo dejstvo, da so naše sposobnosti omejene in da je znanje ob ustrezni organizaciji deta naše osnovno orodje, s katerim lahko računamo. Ob doseženem realno lahko pričakujemo napredovanje tudi na teh povsem novih področjih, vendar le pod pogoji, ki so nujni in potrebni, da bi se načrtovano uresničilo.
Enako pomembni so pri takem delu vsi činitelji, ki zaokrožujejo celotno aktivnost:
—	hitro odzivanje na zahteve porabnikov — naročnikov
—	zanesljive konstrukcije in izvedbe strojev in naprav, saj vemo, da sta kakovost izdelave in zanesljivost v obratovanju
danes na prvem mestu med sicer enakovrednimi kriteriji
—	konkurenčna sposobnost (v osredju je navadno cena, včasih tudi kratek rok izdelave)
—	obvladovanje rokovne komponente v celoti, s čemer se učinkovito gradi »image« proizvajalca, ki je v sicer hudem konkurenčnem boju še kako pomemben
—	dobra servisna dejavnost
Našteti smo veliko nalog. Tudi nadaljnja razdelava stvari in dajanje posameznim aktivnostim pravo mero je nujna, če hočemo, da bo delo, pri katerem sodeluje vrsta nastopajočih, usklajeno teklo.
Da bi bilo tako, si moramo pom'agati s pomagali (če se bomo veliko učili delati), saj ob tolikšni stopnji medsebojno povezanega strokovno zahtevnega deta drugače ne gre. Predvsem pa ne smemo zanemarjati razvoja dejavnosti, torej kom-(nadaljevanje na 2. str.)
Proizvodna hala TO Filbo
V TO Rečica dobili novega direktorja
Za novega direktorja so člani DS TO REČICA na predlog razpisne komisije enoglasno izbrali dipl. ing. organizacije dela HENRIKA Blažiča.
Henrik se je rodil 22. 3. 1943 v Kranjski gori. Obvezno osnovno šolo je zaključil v Kranjski gori leta 1958 in istega leta nadaljeval šolanje na Tehniški srednji šoli. lesarski oddelek v Ljubljani. Šolanje je zaključil leta 1962 in se zaposlil v takratnem Med-zadružnem podjetju Jelka Radovljica, kjer je z izjemnim znanjem hitro napredoval od skladiščnika žaganega lesa do vodja žagalnice. Že v naslednjem letu pa je bil razporejen na delovno mesto vodje EE Podnart. Po od-služenju vojaškega roka je zopet prevzel delovno mesto vodenje EE v Podnartu, ki ga je opravljal do leta 1971, ko je bil imenovan za obratovodjo LIO Podnart. Še isto leto je bil zaradi organizacijskih sprememb v DO LIP Bled razporejen na delovno mesto vodje priprave dela v Tovarni Bled. To delo je opravljal
vse do konca leta 1973, ko je bil imenovan za organizatorja poslovanja in vodjo AOP, ki se je z leti preimenovalo v vodjo sek-
Seminar za tehnični kader
V mesecu maju smo organizirali seminar za vodje proizvodnje in ves tehnični kader naše delovne organizacije.
Seminar je bil na Bledu v hotelu Svoboda. Udeležilo se ga je skupaj 31 slušateljev: 13 iz TO Tomaž Godec Boh. Bistrica, 7 iz TO Rečica, 2 iz TO Podnart, 6 iz TO Filbo in 3 iz DSSS.
Seminar je obsegal naslednji temi:
1.	Odnosi med ljudmi (medsebojni odnosi, reševanje konfliktov, delo z delovnimi invalidi
Predavatelj dipl. psih. Franc Čop iz DO Veriga Lesce
2.	Naš trenutni gospodarski položaj glede na razvoj v svetu in perspektive za nadaljnji razvoj
Predavatelj dr. Lojze Sočan, direktor Inštituta za tržne raziskave Ljubljana
Predavanja so bila aktualna, kvalitetna in zanimiva.
Odnosi med ljudmi so v današnjem času vedno bolj občut-
ljivi. Pravočasno reševanje konfliktov je pogoj za dobro de-
lo.	Zato je taka tema za vodstvene delavce več kot koristna.
Tudi zaposlovanje invalidov je občutljivo področje, zahteva veliko truda in razumevanja za njihove težave.
Pri drugi temi je dr. Lojze Sočan prikazal naš trenutni gospodarski položaj, zaostajanje v razvoju glede na razvoj v svetu in perspektive za izhod iz gospodarske krize.
Če bomo nadaljevali s sedanjo ekonomsko politiko, ki dejansko daje prednost uvozu pred izvozom, se bomo težko izkopali iz težav. Enako velja za administrativno vodenje gospodarstva, ki ga krepi zvezna administracija, namesto da bi vzpodbujala tržne in ekonomske zakonitosti.
Glede na aktualne teme in priznana strokovnjaka je škoda, da udeležba na seminarju ni bila večja.
Blaževič
(nadaljevanje s 1. str.) ponente, ki je usmerjena v jutrišnji dan, pa ne samo z novimi izvedbami, tudi z racionalizacijami, izboljšavami, standardizacijo in uvajanjem sodobnih metod dela.
Ker tudi nas sedaj žulijo predvsem trije osrednji problemi: 1. osvojitev proizvodnje žag za optimirno rezanje lesa,
2.	urediti učinkovito (ne birokratsko) organizacijo deta in vzpostaviti nove, nujno potrebne kombinacije na relaciji kupec — SPP — TOZD — kupec,
3.	sanirati zamude pri izvajanju dei tako za domače naročnike kot za zunanje investitorje, predpostavljamo, da bomo to dosegli z ustreznim načinom delegiranja nalog in osebno odgovornostjo za sprejete delovne obveze in z graditvijo vzdu-
šja razumevanja, da gre za skupen problem sodelujočih in za delovne naloge, ki morajo biti realizirane 100 % skladno s predhodnim dogovorom.
Prav tako je pomembno, da bomo svoje delo tudi ustrezno popularizirali in bili bolj odprti tudi za kritiko in nadaljnje sugestije, ki vodijo k uspešnemu delu.
Naj zaključimo z mislijo iz uvoda. Takrat, ko so bile razmere zaostrene, se je iz njih črpala moč za razvoj in nova iskanja, ki so ponovno rodila sadove, vendar vedno po načelu: kolikor vložiš — toliko dobiš, pa še to z določeno stopnjo tveganja — riziki, ki so redni spremljevalci vnaprejšnjih odločitev. Tudi sedaj ne more biti drugače.
torja za AOP. Po letu 1978 se je ukvarjal izključno z računalništvom.
Leta 1967 se je vpisal kot izredni študent na I. stopnjo VŠOD v Kranju in jo uspešno zaključil leta 1970. Želja po znanju je bila osnovna vzpodbuda,
da je leta 1977 nadaljeval študij na II. stopnji VŠOD v Kranju in ga prav tako uspešno zaključil leta 1980.
Na novem delovnem mestu mu želimo, da bi s svojimi bogatimi delovnimi izkušnjami uspešno vodil TOZD Rečico.
Le dobro vzdrževani stroji so pogoj za kvalitetno proizvodnjo
priznanje
LIP - fel££>_____________
Zb &OLÙOUTUO S0J>fi0VAN3£ m DObM fOi>iòVU£ ODHOSS Ob bS~i£mci C0HM£tlC£
Gvido
Sklepi samoupravnih organov
Izredna seja delavskega sveta TO Rečica (18.6.1987)
1.	Izhajajoč iz potrebe trga, sprejetih naročil in konstantnih zakasnitev pri odpremi se uvede nadurno delo ob sobotah, in sicer:
— v obratu vrata se dela : 20. in 27.6., 11., 18., 25. julija ter 1. avgusta 1987 s tem, da dela vsako soboto tista izmena, ki v tem tednu dela na dopoldanski izmeni. Tako bo opravila vsaka izmena tri delovne sobote.
—	Oddelki v obratu vrata, ki delajo samo v eni izmeni, opravijo nadurno delo v soboto 27. 6. in 11. ter 18. julija 1987.
—	Delavci v posrednem vodenju in administraciji (tudi skladiščniki) v tem času opravijo en delovni dan v neposredni proizvodnji v obratu vrata. Izjema sta dva delavca v obratu žaga, ki ta delovnik opravita v svojem obratu. Razpored napravita Globočnik — Kocjančič. Delavcem iz posrednih služb se delo v proizvodnji obračuna po 141 točk.
—	Pri opravljanju nadurnega dela v proizvodnji so izločeni delavci, ki delajo v turnusu (vratarji, čuvaji-gasilci, kurjači) ter delavci na delih neposrednega vzdrževanja.
2.	Delo v kuhinji se organizira tako, da bo poskrbeljeno za prehrano v vseh sobotah, ko se opravlja nadurno delo.
3.	V obratu žaga se dela tri tedne v podaljšanem delovnem času, to je nadaljuje z delom v popoldanskem času po štiri ure dvakrat v enem tednu.
4.	Nadurno delo so dolžni opravljati vsi delavci po razporedu, kot je navedeno v gornjih sklepih. Opravičeni so samo tisti delavci, ki so v tem času na bolovanju ali koristijo daljši redni letni dopust. Koriščenje dopusta v drugih primerih na delovne sobote ni dovoljeno.
5.	Sklep o opravljanju nadurnega dela ne velja za delavce v skladu z 79. čl. Pravilnika o DR.
6.	Vse delovne sobote se obračunajo kot nadure.
7.	Na prvem zasedanju DS TO v mesecu avgustu poda vodja priprave proizvodnje analizo o rezultatih nadurnega dela ob sobotah.
8.	Vodja oddelka za splošne zadeve naj prouči možnost organiziranja mesečnih proizvodnih sestankov.
9.	DS je obravnaval poročilo o izidu referenduma, ki je bilo opravljeno 11. junija 1987 ter ugotovil, da je za sprejem sprememb in dopolnitev Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD ter delitvi sredstev za OD (45., 46., 74., 75., 76., 77., 78., 78.a„ 78.b., 78.C., 83. in 104. člen) od skupno 296 zaposlenih glasovalo ZA: 172 ali 58,10%.
Za sprejem sprememb in dopolnitev Pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj (členi od 49/1 do 49/10) je od skupno 296 zaposlenih glasovalo: ZA: 159 ali 53,71 %.
Od skupno 296 zaposlenih se je referenduma udeležilo 244 ali 82,43 %.
Na podlagi podanega poročila DS ugotavlja, da so bile spremembe in dopolnitve obeh samoupravnih aktov TO s p r e j e t e.
Delavski svet TO Mojstrana (26. 5.1987)
1.	Potrdil je povišanje cen za storitve — usluge. Uporabljati se pričnejo od 1.6.1987 dalje.
2.	Potrdil je predlagane člane komisije za izvedbo referenduma v TO Mojstrana. Za predsednika je imenoval Jeglič Stanislava, za njegovega namestnika Gruden Vladimirja, za člana Lojevec Marjano in Troha Janeza za njuna namestnika pa Udir Romana in Veber Darinko.
3.	V javno obravnavo je posredoval spremembo pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in razdelitvi sredstev za OD.
4.	Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje centra za marketing.
5.	Potrdil je prednostno listo prosilcev za stanovanja.
6.	Potrdil je nabavo prevoznega termogena 40.000 Kcl.
7.	Ugodil je prošnji Zdravka Močnika za opravljanje dela v popoldanskem času.
Skupna disciplinska komisija je izrekla naslednje ukrepe: v TO Tomaž Godec
Prenehanje delovnega razmerja
—	Janezu Ravniku (pogojno za 1 leto)
—	Darku Strgarju (pogojno za 1 leto)
—	Jožetu Čudnu (pogojno za 3 mesece)
J
>*
Srečanje z amatersko pesnico Jano Beravs
Vse leto smo učenci naše šole pridno brali in tekmovali za Cicibanovo in Finžgarjevo bralno značko. Ob zaključku smo povabili med nas amatersko pesnico Jano Beravs. Zanimalo nas je, kako poteka življenje pesnice.
Vprašanja so kar vrela iz nas in tovarišica nam je z veseljem odgovarjala. Prve črke in številke se je naučila prav na naši šo-
li.	Zelo rada je prebirala in recitirala pesmi v črni mali bajtici — ob domači hiši. Tam se je skupaj z otroki igrala svet gledališča, cirkusa, šole, gostilne .. . kako lep je bil svet tam pod slivami.
Prvo pesem je napisala v 8. razredu OŠ, posvetila jo je svoji
prijateljici Pavli. Žal pa pesmi nima ohranjene. Za pisanje jo je navdušil oče. Tudi sam je rad pisal. Že v osnovni šoli je prebirala pesmi, a za pisanje je časa manjkalo. Po končani osnovni šoli je odšla v Ljubljano, na gimnazijo pedagoške smeri z željo, da bi postala učiteljica slovenskega in angleškega jezika. Učiteljica ni postala, zaposlila se je na LIP-u, kjer še danes dela. V tem času je pisala pesmi ter jih objavljala v LIP-ovem Glasilu. Največ pesmi je napisala v času od leta 1974 dalje. V 23 letih je napisala okoli 500 pesmi, piše pa osebno-izpovedne, prigodne, domoljubne in lirične pesmi. Veliko pesmi je posvetila svoji materi in svojim najdražjim.
Svoje zbirke še ni izdala, čeprav je to njena največja želja. Sodelovala je na natečaju za pesnike amaterje v Grimščah, Gradišču in leta 1982 je v Valjevu predstavila dve pesmi: Svetloba in Vem, da pride.
Tovarišica Jana nam je na srečanju 25. junija letos predstavila nekaj svojih pesmi. Nasmejali smo se ob hudomušni pesmici Izidorček, prvošolček. Ob za-
ključku srečanja nam je povedala svojo domoljubno pesem Otroci domovine.
S svojo poezijo popestri proslave v krajevni skupnosti Rib-no. Rada sodeluje s kulturnim društvom Rudi Jedretič. Tudi mi učenci jo bomo še velikokrat povabili med nas.
Učenke 4. r. OŠ Ribno Lidija, Nuša in Helena
Praznik borcev
V zgodovini naše revolucije je 4. julij zelo pomemben datum. Tega dne je politbiro CK KPJ sklenil na seji v Beogradu, v hiši Vladislava Ribnikarja na Dedinju, naj prerastejo sabotažne akcije v vseljudski odpor proti sovražniku. Odporniške skupine so postali partizanski odredi. Dalje je sklenil ustanoviti glavni štab partizanskih odredov pod vodstvom maršala Tita. Imenoval je partizane — borce in določil peto-krako zvezdo za njihov znak. Aktivisti so sprejeli odločitev o vsesplošnem oboroženem uporu vsega ljudstva v Jugoslaviji.
Borci so nosili na svojih zastavah zapisano geslo bratstva in enotnosti in pod tem geslom so se borili z vsemi silami v najstrašnejših okoliščinah ter zmagali.
Vprašamo se, kaj je dvigalo partizane v tej težki borbi? Vojska je zrasla iz ljudstva, povezovala jih je misel na novo osvobojeno domovino, novo federativno Jugoslavijo. Ni bilo lahko, to so bila težka leta, leta bojev skoraj golorokih partizanov z oboroženimi sovražnikovimi silami.
Mlade generacije, ki so se rodile daleč po končani revoluciji, spoštujejo pridobitve vojne, vojaško se usposabljajo, delajo za SLO in NZ, kajti nikogar ne potrebujemo, da bi se vmešal v naše politično delo in življenje.
Rast YU 1987
Jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti od 28.5. do
5.	6.1987 v Dvorani mladosti na Reki
Reka z veliko industrijsko tradicijo posebno v metalurgiji, naftno predelovalni industriji, deloma v ladjedelništvu je letos že petnajstič zapored organizirala razstavo izumov, tehničnih izboljšav in novosti.
Tu je kraj, kjer se zbirajo proizvajalci, investitorji, finančniki, uvozniki, izvozniki ter poslovni ljudje za prenos in realizacijo inovacij. Tu je pregled novih proizvodnih, tehnoloških in tehničnih dosežkov; srečanje inovatorjev in izmenjava izkušenj, novi stiki za plasiranje dosežkov, transfer tehnologije in znanja pri nas kot tudi v tujini.
Letos je bilo opaziti večje število tujih razstavljalcev kot prejšnja leta. Udeleženci so bili iz SSSR, ČSSR, Madžarske, DR Nemčije, USA, Bolgarije, Poljske, Italije in
V.	Britanije.
Od domačih razstavljalcev so bili prisotni: delovne organizacije (s 456 eksponati), društva izumiteljev (s 56 eksponati), šole in fakultete (s 93 eksponati), samostojni razstavljalci (s 25 eksponati).
Eksponati so bili predstavljeni kot modeli, fotografije, risbe, makete ali filmske projekcije.
Najobsežnejše je bilo področje široke potrošnje: elektronika, strojna in gradbena oprema, izolacijski materiali, avtomehanizacija (antene, kabli), bela tehnika, modelarski izdelki, pomagala v zdravstvu, farmacevtski in kemični izdelki, izkoristek energije in področje ekologije.
V sklopu z razstavo so potekala tudi posvetovanja, demonstracije novih izdelkov, filmske projekcije, na voljo pa je bil tudi strokovni vodič.
Del razstavnega prostora je bil namenjen za fotografski material, življenje in delo izumitelja Nikola Tesle.
Tu ni manjkalo tudi samostojnih obrtnikov z najrazličnejšo ponudbo proizvodov, ki jih je bilo mogoče tudi kupiti.
Naj omenim izmed mnogih razstavljalcev slovenska predstavnika, ki sta sodelovala z že znanimi eksponati:
— Brest Cerknica
Proti požaru odporna vrata: Vrata so enokril-na brez brazde, lepega izgleda, opremljena z mehanizmom za samo-zapiranje. Krilo je lahko površinsko obdelano: z dekorativnim laminatom, s furnirjem, z dekorativno folijo, z osnovno folijo, lakirano v željeni barvi. Negorljive plošče NE-GOR, katere v celoti
ustrezajo določilom najbolj zahtevnih predpisov s področja protipožarne zaščite. Le-te uporabljajo za predelne stene v industrijskih, upravno administrativnih, hotelskih zgradbah, v ladjedelništvu ..., za stropne konstrukcije, za izdelavo ognjevarnega pohištva, za podloge termoakumulacijskih peči...
— Lesonit Ilirska Bistrica
je predstavil že znani program POLO. To je
omara s smučnimi vrati, ki se dimenzijsko
prilagaja vsakemu prostoru, tako po višini, globini in dolžini. Furnirane zidne in stropne obloge v naravni barvi ali luženih niansah. To je plošča vlaknenka, oplemenitena s furnirjem in mela-minsko prevleko. S tako površino in načinom izdelave je neprimerno bolj odporna proti mehanskim poškodbam.
Podobno temu bi lahko tudi v naši DO izkoristili neštete možnosti in mogoče že znane stvari poudarili.
Ana Šifrer
Tekmovanje enot prve medicinske pomoči
14. občinsko tekmovanje civilne zaščite, enot prve medicinske pomoči
V soboto, 13. junija je v športni dvorani Podmežaklja potekalo 14. občinsko tekmovanje enot prve medicinske pomoči. Tekmovanja se je udeležilo 49 ekip iz jeseniške občine, med njimi tudi ekipa TO Mojstrana v sestavi Lojevec Marjana, Robič Mojca in Lavtižar Albina. Uvrstili smo se na solidno sedmo mesto s 118 točkami in 35 % porabljenega časa.
Marsikoga bo zanimalo, kako tako tekmovanje poteka, zato nekaj besed o tem. Tekmuje se v uniformi civilne zaščite, vsaka skupina treh tekmovalcev pa mora imeti s seboj torbico prve medicinske pomoči s predpisano vsebino. Tekmovanje se prične s preverjanjem znanja vodij trojk, tako imenovana triaža. Tekmovalec dobi pet slikovnih primerov raznih bolj ali manj hudih poškodb. Pred komisijo odgovarja najprej, komu izmed poškodovancev bo nudil neodlo-
žljivo pomoč, nato vrstni red oskrbe, vrstni red transporta in položaj ponesrečenca. Če mu vse uspe brez napake povedati, si tekmovalec lahko pridobi 30 od 120 možnih točk. Ostalih 90 točk pa si lahko pridobi trojka na praktičnem prikazu oskrbe poškodovanca. V tem delu tekmovanja ekipa dobi en slikovni prikaz (od približno petdesetih) in prikaže oskrbo in transport z nosili, na namišljenem ponesrečencu. Tukaj se meri čas in pravilni postopek. Npr. za poškodbo trebuha je določen čas oskrbe 6 minut t. j. 100 %. Če ekipi uspe to opraviti v treh minutah, je to 50 %. Tako na koncu dobimo seštevek točk za pravilno postopanje in odstotek porabe časa.
Čeprav nam to tekmovanje vsako leto vzame par ur časa in zahteva od nas nekaj znanja, nam tega ni žal. Smo pa zato bolj brez skrbi; če bi se komurkoli od vas kaj hudega zgodilo, bomo znali pomagati in upajmo, tudi pravilno.
LM
Vedno pripravljeni za delo
V mesecu maju smo organizirali dve očiščevalni akciji v našem počitniškem domu na Seči. Prva akcija je potekala 23. in
24.	maja, ko je skupina 16 delavcev opravila glavna dela. Toda ostalo je še nekaj čiščenja in tako so žene in dekleta zadnjo nedeljo v maju generalno očistile dom in okolico.
Iz domače prakse vemo, kako se hitro nabere prah po stanovanju. Sobe v našem domu so čakale pridnih rok. Največ truda so zahtevale kopalne banje pod tuši, nekatere se kljub sodobnim očiščevalnim sredstvom nikakor niso očistile kot bi želeli. Po sobah so čez zimo kraljevale male domače živali, ki smo jih likvidirali. Z naglico tod nič ne opraviš, saj vsaka soba zahteva natančnost in je ura časa veliko premalo.
Vreme nam je bilo naklonjeno in po opravljenem delu smo posedeli pred domom in malo pokramljali.
1.	junija so v naš dom pripotovali blejski četrtošolci za teden dni Šole v naravi. Dom je bil nared, očiščen in pripravljen sprejeti prve goste.
Prav bi bilo, da bi se drugi delavci odločili za skupne akcije. Tako pa gredo vedno eni in isti, kakor da imajo samo oni preveč prostega časa. Pred začetkom akcije se vedno vprašujemo: kdo bi še šel tja dol in nas bo zadosti? ,
Seveda ni tu dnevnic. Toda zakaj bi sleherno delo gledali le skozi denarna očala? Tu in tam kakšen dan pa lahko poklonimo družbi, kajne?
40 let Industrijskega gasilskega društva Tomaž Godec Boh. Bistrica
Že štiri desetletja naši gasilci vzorno varujejo premoženje TOZD-a Tomaž Godec. Ta skupna prizadevanja so se kaj kmalu pokazala. Gasilska tehnika se je ob pomoči LIP-a in drugih DO izpopolnjevala. Gasilci so tako pridobili nova orodna vozila, nove črpalke in druge gasilne naprave. Investicijski programi naše TO so vključevali tudi potrebe IGD, naši samoupravljalci so pokazali popolno razumevanje za našo dejavnost.
Razvoj IGD je povezan z rastjo delovne organizacije in samega kraja. Nova tehnologija zahteva tehnično dobro opremljeno in tudi kadrovsko sposobno gasilsko organizacijo. Tem zahtevam naše IGD sledi. Z razumevanjem vodstva DO in TO in samoupravnih organov za izboljšanje požarne varnosti se nam je uresničila dolgoletna želja: dobili smo kombinirano gasilsko vozilo s cisterno in vodnim topom.
Naši plani so bili sestavni del razvoja delovne organizacije. Z delom smo vedno zadostili zahtevam po izboljšanju opreme. V 40 letih ni bilo večjega požara, da mu ne bi bili kos.
Vsa vložena sredstva v sodobno opremo so zahtevala tudi sposobne kadre, ki so bili in so še v vsakem trenutku pripravljeni in usposobljeni za vsako akcijo reševanja in gašenja. Naša dejavnost zahteva stalno izobraževanje kadrov, ki mu tudi sledimo. Dosegamo dobre rezultate na gasilskih tekmovanjih po vsej Sloveniji.
Ob okroglem jubileju čestitamo vsem članom društva, se zahvaljujemo za nesebično delo in doseganje skupnih ciljev ter želimo, da bi še naprej delovali v smislu humanosti in pomoči za vso našo skupnost.
Ushnovihlji PJGD „Tomaž Godec Boh.Biseca.
Kronika društva
IGD je bilo ustanovljeno leta 1947, ki so ga sestavljale manjše preventivne skupine. Naša lesna industrija se je razvijala, tako tudi naš obrat in možnost požarov je naraščala. Tako je na pobudo pok. Miloša Ravhekarja, pok. Franca Lesarja, Janeza Medje, Ludvika Šuligoja, Nika Talerja, pok. Mirka Ravnika, pok. Jakoba Kuster-la in še nekaterih pokojnih tovarišev nastala prva gasilska četa, ki
je nadaljevala z delom prejšnjih grup, vendar v bolj organizirani obliki, kar je dalo tudi veliko večje uspehe.
Njen prvi poveljnik je bil Jakob Kusterle, vendar le za krajši čas, za njim je prevzel poveljstvo Miloš Ravhekar. Začelo se je bolj organizirano delo na področju preventive kot redne akcijske dejavnosti. Najprej je bilo treba nabaviti orodje in opremo. Nova motorna črpalka je svojemu namenu služila dolgo vrsto let. Število članstva je od prvotnih 20 članov stalno naraščalo, zato se je leta 1950 četa organizirala v industrijsko gasilsko društvo, ki obstaja še danes. Prva gasilska tekmovanja zabeležimo že leta 1948 na Jesenicah in potem vsako leto do današnjih dni.
Z razširitvijo obrata pa so se pokazale potrebe po boljši opremi IGD in strokovni usposobljenosti kadrov. S pomočjo podjetja in udarniškim delom smo leta 1950 zgradili gasilski dom, v katerem hranimo orodje in opremo. Razvili smo svoj prapor, na katerega smo ponosi.
V zgodovini našega IGD smo dosegli veliko uspehov — tako članice kakor člani in upamo, da bomo še naprej našo TO, naš kraj in ljudi varovali pred požari.
Starostna in kadrovska struktura članstva
Člani od 18 do 30 let	15
Članice od 18 do 30 let	5
Člani od 31 do 45 let	3
Člani od 46 do 60 let	14
Članice od 46 do 60 let	2
Člani nad 60 let	4
Skupaj	43
Gasilec brez izpita	9
Gasilec I. stopnje	18
Nižji gasilski častnik	6
Častnik	2
Častnik I. stopnje	3
Strojniki	7
Sanitejec	1
Sodnik občinskega ranga	1
Sodnik republiškega ranga	6
Iz starostne strukture je razvidno, da je v IGD vključeno premalo mladih. Da pa bodo mladi radi pristopili v gasilske vrste, je odvisno od vodstva TO in članov IGD.
Dober strokovni kader je prvi pogoj za uspešno delovanje društva. Občinska gasilska zveza skrbi za strokovno usposabljanje s tečaji za izprašane gasilce, nižje častnike, častnike, strojnike itd.
Člani IGD Tomaž Godec
Člani IGD Tomaž Godec v letih 1956-57
Materialno-tehnična opremljenost društva
Dobro delovanje vsakega GD je v veliki meri odvisno od materi-alno-tehnične opremljenosti.
Oddelek požarne varnosti je opremljen tudi za gašenje požarov s topom
Društvo ima gasilski dom, tri vodne bazene (150, 250, 400 m3), kombinirano gasilsko vozilo Zastava VP 2400/300. V avtu je vgrajeno: cisterna 2500 litrov, motorna črpalka 1600 litrov, rezervoar za peniino sredstvo 300 litrov, na vitlu naviti dve cevi za hitro gašenje, na vrhu avtomobila montiran vodni top. Pri opravljanju dejavnosti je nepogrešljiv gasilski kombi, ki služi za orodje, motorno črpalko, tip avtomatik — Rosenbauer, motorno črpalko Magirus, ki je že dotrajana. Društvo ima še: prevozni gasilski top na vodo in peno, agregat
5,5	KW, UKV zveze, 5 dihalnih aparatov, 22 plinskih mask, potrebno količino tlačnih in sesalnih cevi ter ostalo orodje in opremo. Poleg navedenih tehničnih sredstev imamo še druge manjše aparature, ki so nenadomestljive pri požarih.
Lesna industrija se vsak dan bolj veča, objektov je vse več in tudi več nevarnosti požara. V naši TO je precej vnetljivih tekočin, finega lesnega prahu, zato je gašenje odvisno od hitre intervencije, to pa je mogoče samo s sodobnimi napravami.
Društvo se mora še naprej kadrovsko in tehnično izpopolnjevati, da bo lahko preprečevalo požare in reševalo skupno premoženje.
Preventiva v TO
Hiter tehnično-tehnološki razvoj zahteva moderen pristop zaščite pred požarom. Z naglim razvojem delovne organizacije, uvedbe novih tehnoloških postopkov in nabavo modernih strojev se je povečala požarna ogroženost v temeljni organizaciji.
V vse novo vgrajene investicije bi morali vključiti elemente požarne varnosti.
Glavni kreator požarne varnosti v obratu je delavec sam, ki bo primerno organiziran in usposobljen največ prispeval, da do požara sploh ne pride.
Na tekmovanju
BITI GASILEC
Biti gasilec pomeni biti človek, ki je pripravljen v trenutku nesreče priskočiti na pomoč sočloveku in obvarovati premoženje pred izgubo.
Spet v drugem trenutku, ko življenje teče mirno, pa pomeni gasilec biti človek, ki je pripravljen mnogo storiti za svojo skupno usposobljenost in varnost.
Praznovanje 40-letnice IGD Tomaž Godec dokazuje, da je v gasilskih vrstah združena neizmerna moč po srčnosti, nesebičnosti, požrtvovalnosti, sposobnosti in visoki družbeni zavesti.
Jože Hodnik
Uspešni veterani
Veterani v IGD
Gasilsko društvo ima v svojih vrstah skupino veteranov, to so člani nad 50 let starosti in se še zmeraj udeležujejo gasilskih tekmovanj. Poleg vseh obveznosti se udeležujejo gasilskih tekmovanj v občinskem in republiškem merilu in dosegli vidne uspehe. Z njihovim delom se je operativno stanje dvignilo na višjo stopnjo.
Zahvaljujemo se za njihov trud in nesebično požrtvovalno delo.
GASILSKA
Mi tovarišev smo četa, zdrav, krepak gasilski rod, za pomoč vsem srca vneta, so nam vedno in povsod.
Če zavratno kdaj nesreča, kogar-koli doleti, straža naša je čuječa, v hipu rog se oglasi.
Ne ovira mraz, vročina, klic ne moti sred noči, vedno rada vsa družina bližnjemu v pomoč hiti.
In za nami bo mladina, zrasla v nov gasilski rod, da pred ognjem imovina, vama vedno bo povsod.
Ob tej priložnosti vabimo vse zaposlene v naši temeljni organizaciji, da se vključijo v delo industrijskega gasilskega društva.
Če želiš postati član našega društva izpolni pristopno izjavo in jo oddaj izvršnemu odboru IGD oziroma v oddelku za splošne zadeve TO »Tomaž Godec«.
Požar v Soteski (1973)
PRISTOPNA IZJAVA
Ime in priimek-------------------— rojen------kraj
poklic---------------------------------------------
Članstvo v organizacijah:--------------------------
Ali si odslužil JLA:	------------------
Ali si že bil prej gasilec:-------od-------------do
Kakšne funkcije si imel: ---------------------------
Datum:
Podpis:
Občinsko
tekmovanje gasilskih enot
Vsakoletnega tekmovanja gasilskih enot in enot požarne varnosti civilne zaščite sta se tudi tokrat udeležili gasilski enoti TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica. Glede na zavzetost pri pripravah in skrbno pripravljenih vajah uspeh ni izostal, saj je enota civilne zaščite dosegla drugo mesto z majhnim zaostankom točk za zmagovalno ekipo ELAN Begunje, lep uspeh pa je dosegla tudi gasilska enota IGD Tomaž Godec, saj je v hudi konkurenci zasedla tretje mesto. Kot priznanje za dobro pripravljenost so dobili člani oddelka CZ diplomo in srebrne značke, člani IGD pa poleg diplome bronaste značke.
Vsi nastopajoči so se pomerili v trodelnem napadu z vajo motorne brizgalne ter v štafetnem teku z ovirami. Glede na povprečno starost enote CZ (skoraj 45 let), so opravili vajo izredno dobro, pravzaprav tako dobro kot najboljši gasilci gasilskih društev z veliko mlajšimi člani, prav tako pa niso mnogo zaostajali v štafeti kljub visoki starosti. Ekipa je nastopila v sestavi; Fujs Štefan, Črnko Jože, Mlakar Jože, Smukavec Franc, Gašper
Karel, Korošec Anton, Kravanja Alojz, Sodja Roman, Samardžič Alaga in Bernjak Emil in jim gre vsa pohvala za udeležbo in vestno izvedeno vajo.
Ne smemo pa prezreti tudi uspeha enote IGD, ki je na tekmovanju pokazala dobro pripravljenost za primer požara, saj je dokazala, da zna hitro posredovati pri resničnih požarih.
Vse ekipe na občinskem tekmovanju, ki so dosegle 800 točk in več (naša enota CZ je dosegla 816 točk, enota IGD pa 852 točk v svoji kategoriji), so se uvrstile na območno regijsko tekmovanje gasilskih enot, ki bo v Kranju kot izbirno tekmovanje za sodelovanje na republiškem tekmovanju v Kopru.
Na občinskem tekmovanju je nastopilo preko 40 ekip v članskih, mladinskih in ženskih konkurencah tako gasilskih enot društev kot enot CZ. Večino prvih mest pa so osvojili gasilci tovarne Elana iz Begunj, s čimer so dokazali, da so še vedno najboljša organizirana gasilska enota naše občine in z uspehi samo še nadaljuje.
JŽ
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA
MaoyijlcA______
PODELJUJE Sta h'v t'
a	JIL
TEKMOVAI NI I NOTI
IIIs TOMAŽ flOlfcC ioiMoik C l
ZA SODELOVANJE NA OBČINSKEM GASILSKEM TEKMOVANJU
, ' ' V LETU.........
v slta.-iv6.wg?
v.,

NA§1
LJUDJE
Anton Golc
mi je ob obisku z njegovim veselim nasmehom zaželel iskreno dobrodošlico. To je bilo trdno zagotovilo, da se bo najin pogovor odvijal v prijetnem in veselem vzdušju.
Začela sva z njegovim življenjskim obdobjem, ki se je pričelo pred 58 leti na Rečici in kot je sam ob svoji 50-letnici dejal, je starega očeta rešil skrbi, da je priimek pri hiši ostal, napol v šali, napol v verzih je nadaljeval, ko se je v šolo podal, se s šolskim uspehom ni bahal in po hitrem postopku je učen mož postal. Prvo grenko razočaranje je skupaj z mnogimi zavednimi Slovenci doživel med vojno, ko je bil skupaj z družino izseljen v tujino, kjer je živel v pomanjkanju in strahotnem terorju. Po vojni se je izučil za kolarja in od tega poklica ni imel nič denarja. Njegova prva zaposlitev je bila v gradbeni stroki in v naslednjih treh letih na takratnem Državnem posestvu Bojanje v Ljubljani.
Srečno naključje za njega, predvsem pa za zaposlene na Rečici, ga je leta 1951 pripeljalo v naše podjetje, kjer je več kot 30 let vse do upokojitve opravljal zahtevno in odgovorno delo vodje v takratni zabojarni in v kasnejšem obdobju delo razvr-ščevalca žaganega lesa. Svojo bogato delovno pot je v podjetju zaključil kot vodja sortirnice. O opravljenem delu je pripovedoval z velikim ponosom, prirojeno skromnostjo in svojevrstno šegavostjo, s katero je v vseh letih razveseljeval svoje sodelavce. Nešteto dogodkov se spominja tako živo, kot bi se to dogajalo šele pred kratkim. Najbolj pa mu je ostal v spominu dogodek, ko se je pred več kot 25 leti v zimskem času odpeljal z motornim kolesom na sestanek delavskega sveta v Bohinj in si spotoma grel premražene roke ob razgreti izpušni cevi motorja. Tudi to doživetje je po tolikih letih kronal z veselim nasmeškom v pomislek mlajšim delavcem, s kakšnim zanosom so opravljali svoje delovne in samoupravne dolžnosti.
Tone ni poznan samo kot dober delavec, zato mu vzdevek duhovni vodja TO Rečica resnično pristaja. Vsem zaposlenim v TO Rečica bodo ostale v spominu neponovljive vloge dobrega dedka Mraza, s katero je razveseljeval nadebudno mladež zaposlenih delavcev TO Rečica.
Tudi pustnim šalam se ni izneveril in iz leta v leto v stilu poeta spesnil nešteto verzov na račun dela, težav in uspehov. Še danes se živo spominja duhovitih verzov, ki jih jev vlogi župnika recitiral sodelavcem
Tudi mi imamo Dudi, ki se strašno trudi.
Jutri že bo dlake snela, in po žagi šmirati začela.
Zgube v podjetju ne bi blo, če v kašo vse bi šlo.
To bi bila zlata jama
namesto šihta, pri otrocih naj bo
mama.
Oh kje so tisti zlati časi,
ko s pustom podal se je po vasi.
Na tan bil je frej,
zato rad doživel bi tisti čas,
ko pustni dan bo praznik naš.
Resnično bogata je njegova zakladnica pustnih šal, v katerih se prepletajo vsakdanje težave v delovnem okolju in našem širšem prostoru.
Nič manj pomembno ni bilo njegovo športno udejstvovanje, kjer je bil vedno zaželjen tekmovalec v smučarskih tekih, na sankaških tekmovanjih in neumorni organizator in idejni vodja »Bukovega pokala«.
Vzporedno z vso to bogato dejavnostjo je v vseh letih dela z enako vnemo sodeloval v delu samoupravnih organov in v družbenopolitičnih organizacijah, za kar je prejel visoko odlikovanje občinskega sindikalnega sveta Radovljica »srebrni znak sindikata Slovenije«. Ob tem ne smemo pozabiti, da je v vseh letih dela od ustanovitve IGD aktivno sodeloval pri delu te humane organizacije.
Pogovor je stekel tudi o njegovem delu na domu, kjer s skrbnostjo dobrega gospodarja nadaljuje delo svojih prednikov.
Naj bo to skromna zahvala našemu Tonetu za njegovo vztrajno delo, ko je nešteto delovnih ur popestril s prijetnim humorjem.	(jj?
Akcije za športnika LIP-a za leto 1987
Do 21. 6. 1987 so bile organizirane in izpeljane naslednje tekme:
1.	Pohod v Dražgoše — 12. 1.1987
2.	Sindikalno prvenstvo v sankanju — 26. 1. 1987
3.	Občinsko sindikalno prvenstvo v ST — 31. 1. 1987
4.	Sindikalno prvenstvo LIP v ST — 7. 2.1987
5.	Pohod na Stol — 22. 2.1987
6.	Občinsko sindikalno prvenstvo v VSL — 1. 3. 1987
7.	Prvenstvo LIP v VSL — 8. 3.1987
8.	Lesarijada — 21. 3. 1987
9.	Pohod na Porezen — 22. 3. 1987
10.	Zimske igre SOZD GLG — 28.3. 1987
11.	Sindikalno prvenstvo v odbojki — 4. 4. 1987
12.	Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju (b. p.) — 4. 4.1987
13.	Pohod na Dobrčo — 11. 4. 1987
14.	Pohod na Komno — 25. 4. 1987
15.	Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki — 14.—27. 4. 1987
16.	Pohod na Blegoš
17.	Prvenstvo LIP v streljanju z zračno puško — 9. 5. 1987
18.	Občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju — 16. 5. 1987
19.	Letne igre SOZD GLG — 25. 5.1987
20.	Pohod na Golico — 30. 5. 1987
21.	Pohod na Vrtačo — 6. 6. 1987
22.	Prvenstvo LIP v malem nogometu — 13. 6. 1987
23.	Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu — 16. 6. 1987
24.	Občinsko sindikalno prvenstvo v kolesarstvu — 20. 6. 1987
25.	Pohod na Špik — 21. 6. 1987
V naštetih tekmah in pohodih je sodelovalo 52 žensk in 168 moških. Na tekmah so bile ženske boljše, kar pa nam to tudi povedo njihove točke.
Slovesno v KS Ribno
19. junij 1942 je za krajevno skupnost Ribno pomemben zgodovinski dan, ker so tedaj odšli med partizane prvi ribenski fantje in možje na Jelovico.
Prav na ta dan praznujejo krajani svoj praznik.
Letos je bilo v Ribnem še posebej slovesno. V četrtek, 18. junija so gasilci GD Ribno in Selo izvedli mokro gasilsko vajo, prikazali reševanje v Zadružnem domu v Ribnem. V petek je v Zadružnem domu gostoval moški pevski zbor Bohinj pod vodstvom dirigenta Edija Zaveršni-ka. Zapeli so 16 pesmi, žal pa je bilo le malo poslušalcev. Janko Kersnik — član DPD Svoboda
pa je pokazal nekaj lepih diapozitivov o naših vaseh ter njenih lepih naravnih lepotah. V odmoru je popestril program harmonikar Gabrijel Skumavec s šopkom narodnih pesmi.
Naslednjega dne popoldan so se otroci ribenske osnovne šole pomerili v krosu pod Ribensko goro. Zvečer pa je igralsko društvo DPD Svoboda Rudi Jedretič uprizorilo izvrstno angleško komedijo Hobson v škripcih. To komedijo so prvič predstavili domačemu občinstvu. Tokrat pa se je gledalcev nabralo za polno dvorano. V teh časih smeh še kako prav pride.
Vesna
Blejski četrtošolci v šoli v naravi
V prvih dneh letošnjega junija je naš dom na Seči spet oživel. Osemdnevna šola je v stiku z naravo obsegala tudi vzgojno izobraževalne cilje. Poleg šole plavanja so pedagoški delavci približali otrokom estetsko in kulturno vrednost krajev naše slovenske obale.
Kako so preživljali naši otroci urice, kako so potekali dnevi poletne šole? Zabeležili smo njihove misli, njihova doživetja .. .
—	Vsi zaspani na igrišče! Jutranje telovadne vaje pri tov. Cenetu.
—	Bili smo v koprski luki, občudovali velike ladje, ogromna dvigala...
—	Piran je znamenito staro morsko mesto, občudovali smo glavni trg s spomenikom slavnega violinista Tartinija.
—	Ležimo na obali, nekateri se že kopajo, drugi cvilijo, tudi jaz hitim, da se bom vmešala v to cvilečo gnečo.
—	Hrana je odlična, češnje so zrele, hodimo v kratkih hlačah, imamo se zares super.
—	Obiskali smo Postojnsko jamo, vozili smo se z malim vlakom. Kar nehote smo sklanjali glave, da bi se umaknili malim in velikim kapnikom. Kako skrivnosten je ta podzemeljski svet!
—	Popoldne je zabavno, igramo nogomet in med dvema ognjema. Zvečer pa ples, quiz, joj! kakšne zabave! Urša je obljubila, da bo z mano plesala!
—	Nepozaben je pogled na sečoveljske soline, nekako zamirajoče in zapuščene mežikajo pod nami v soparnem soncu. Sol je darilo morja in zelo je težko delo: pridobivanje soli. Možje žuljavih rok v ranem jutru grabijo na kupe soli.
Otroci in učitelji OŠ Bled se zahvaljujejo kolektivu LIP Bled, da so omogočili bivanje v domu, ki je zares čudovit in daje slehernemu varen počitek. Otroci so silno hvaležna bitja in svoje spomine na poletno šolo 87 bodo ohranili v spominu vse življenje.
T.F.
Lestvica desetih najboljših tek-
movalk:
1.	Jelka Rakuš	178	točk
2.	Ristič Albina	153	točk
3.	Cerkovnik Ivanka 150 točk
4.	Šifrer Ana	136	točk
5.	Mencinger Branka 123 točk
6.	Urankar Marija 90 točk
7.	Veber Anica	83	točk
8.	Zupan Lidija	72	točk
9.	Cerkovnik Polona 52 točk
10.	Kaiser Jasna	48	točk
Lestvica desetih najboljših tekmovalcev:
1.	Zdravko Zalokar	123 točk
2.	Mirko Rakuš	95	točk
3.	Janez Malej	75	točk
4.	Janez Pikon	70	točk
5.	Anton Cerkovnik	63	točk
6.	Franc Lapajne	53	točk
7.	Mirko Lapajne	46	točk
8.	Anton Mencinger	42	točk
9.	Marjan Knaflič	40 točk
10.	Stanko Ažman	38	točk
V tej razvrstitvi pa še ni upoštevano prvenstvo LIP in občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu.
Rakuš
Gorenje (154. k.), 5. Rakuš Jelka, LIP (150 k.), 11. Cerkovnik Ivanka LIP (125 k.), 14. Mencinger Branka, LIP (120 k.), 21. Sinkovič Janja, LIP (86 krogov)
Ženske nad 40 let
1.	Mrak Angela, Elan (159 krogov), 2. Podlipec Malči, Elan (145
k.	) 3. Ristič Albina, LIP (141 k.),
5.	Urankar Marija, LIP (133 k.)
Moški nad 40 let
l.	Knaflič Anton, Veriga (178 krogov), 2. Lotrič Franc, Veriga (174 k.), 3. Biček Jože, Obrtno združenje (174 k.), 15. Črnko Jože, LIP (148 k.)
Moški do 40 let
1.	Vidic Vojko, Iskra Otoče (182 krogov), 2. Kozinc Boris, OŠ Lesce (177 k.), 3. Kokalj Rudi, Elan (174 k.), 9. Sodja Boris, LIP (166 k.), 14. Lisec Milan, LIP (161 k.), 21. Kusterle Darko, LIP (153 k.), 42. Knaflič Stane, LIP (134 k.), 48. Rakuš Marko, LIP (130 k.), 79. Zalokar Zdravko, LIP (100 k.)
REZULTATI
občinskega sindikalnega prvenstva v streljanju z zračno puško za leto 1987
Tekmovanje je bilo 16. in
17.	maja 1987 v dvorani kulturnega doma v Mošnjah v izvedbi strelske družine Mošnje. Na tekmovanju je nastopilo 181 strelcev, od tega 52 žensk in 129 moških.
Ženske do 40 let
1.	Štular Andreja, PTT Radovljica (158 krogov), 2. Benčina Irena, LIP (157 k.), 3. Lehner Darja,
Ekipno ženske	
1. Elan Begunje	64 točk
2. LIP Bled	47 točk
3. PTT Radovljica	35 točk
Ekipno moški	
1. Veriga Lesce	79 točk
2. Iskra Otoče	57 točk
3. Elan Begunje	35 točk
9.—10. LIP Bled	9 točk
Ekipno skupaj	
1. Elan Begunje	99 točk
2. Veriga Lesce	89 točk
3. Iskra Otoče	64 točk
4: LIP Bled	56 točk Rakuš
Za lepši vsakdan
330 upokojencev šteje društvo upokojencev Dovje-Mojstrana, v tem številu pa je kar 12 LIP-ovih upokojencev.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1953. Ob 30-letnici društva pa so prodobili svoje lastne klubske prostore. Dejavnosti, s katerimi se društvo ukvarja, so: športno-rekreativne, proslave, srečanje starejših in invalidnih upokojencev in predavanja. Enkrat v tednu pa se sestanejo žene — upokojenke. Vsako leto priredijo tudi izlet, letos so obiskali Topolščico. Delno krijejo
stroške z izkupičkom od vzdrževalnih del na gozdni cesti. Delovne organizacije jim pomagajo s finančnimi pomočmi, LIP Bled je brezplačno pripravila leseni opaž za društvene prostore.
Moram izreči pohvalne besede DO LIP Bled, ki skrbi za svoje upokojence v različnih oblikah: srečanja, denarne pomoči, regresi in tudi pogrebne pomoči. Društvu želimo veliko poslovnih uspehov, posebej pa zdravja, ki ga še kako potrebujemo v jeseni življenja.
Zima Srečko
Upokojenci Mojstrane ob urejanju okolice okrog društvenih prostorov
Gorenjska in njena zgodovina
V taborišču Mauthausen v Avstriji, kjer je med zadnjo svetovno vojno bilo postreljenih in umrlih mnogo nedolžnih ljudi, med njimi tudi številni Jugoslovani, je bila konec meseca maja žalna komemoracija, ki jo vsako leto organizira na ta dan posebni odbor za ohranjevanje spomina na strahotne dneve divjanja nacizma, ki je v tem taborišču, imenovanem »taborišče brez povratka«, pokončal na desettiso-če ljudi vseh narodnosti Evrope, še največ iz držav Poljske, SZ in Jugoslavije. V taborišču je bil ubit in nato sežgan v krematoriju tudi vodja bohinjskega upora, revolucionar in vsesplošni odlični organizator in športnik Tomaž Godec, čigar ime nosi naša temeljna organizacija v Bohinjski Bistrici.
Žalne komemoracije se je udeležilo preko 40.000 ljudi iz mnogih dežel. Mnogo je bilo posameznih žalnih slovesnosti pred spomeniki posameznih narodov, med drugimi je bila komemoracija tudi pred jugoslovanskim spomenikom, katere se je udeležilo mnogo občanov naše domovine od Triglava do Gevgelije, nekaj je bilo med njimi tudi takih, ki so grozote taborišča preživeli. Centralna slovesnost pa je bila na središču taborišča, kjer so polagale posamezne delegacije v spomin vence in se poklonile žrtvam fašizma.
Na predlog organizacije ZB je naša delovna organizacija financirala izdelavo in montažo spominske plošče borcu in revolucionarju Tomažu Godcu. Spominska plošča, ki jo je odkril ob zvokih žalne koračnice predsednik delavskega sveta TO Tomaž Godec, Janko Ravnik, delegacija tovarne pa je položila na ploščo venec, se nahaja prav na zidovih krematorija in prav pod oknom, kjer je tovariš Tomaž Godec preživel zadnje ure svojega življenja.
Žalne komemoracije ob odkritju spominske plošče se je udeležilo preko 1000 ljudi, poleg občanov naše domovine tudi veliko število naših delavcev, ki živijo na začasnem delu v Avstriji in Nemčiji. Ob odkritju plošče so naši zdomci pripravili lep kulturni spored, v katerem so sodelovali tudi osnovnošolci šole Dr. Janez Mencinger iz Bohinjske Bistrice, ki so pod vodstvom tovarišice Dragice Cve-trežnik zapeli lepo domačo pesem in izvedli deklamacijo.
Naslednik Marije Terezije Jožef II je podredil cerkev državni oblasti, podelil svobodo vsem veroizpovedim. Šolstvo je imela na skrbi država. Ukinili so romanja, praznike, obrede; samostane pa so pustili le tiste, ki so imeli bolnišničen namen, druge so ukinili. Župnije so bile reorganizirane, duhovniške službe so uskladili z državnimi.
Prišel je čas francoske revolucije, ki je odmevala po vsej Evropi. Francoska okupacija je zajela Gorenjsko v letu 1809. Po sporazumu v Shönbrunu je morala Avstrija Franciji odstopiti del slovenskega ozemlja, Trst, Pazinsko ozemlje in del Hrvaške. To je bilo obdobje Ilirske province, središče francoske oblasti je bilo v Ljubljani. V tem času so Slovenci pridobili marsikaj: leta 1810 je bil vpeljan slovenski jezik v šole, cerkev ni imela več nadzora nad šolstvom. Odpravili so tudi osebno podlož-ništvo.
Za odpravo kmečkega podlož-ništva pa Francozi niso preveč-hiteli. Intendant za Gorenjsko opozarja v odloku 17. junija 1811, da morajo kmetje še opravljati tlako ter dajati dajatve.
Naša delegacija, ki so jo sestavljali poleg predstavnikov naše DO tudi nekateri preživeli taboriščniki iz naše občine in člani ZB NOV občine Radovljica, je bila presunjena nad tem, kar je videla v taborišču, po muzejih. in ostalih stavbah, ki so še ohranjene in pričajo o grozotah taborišča, prav tako pa je bila presenečena nad tako množičnim obiskom proslave in dobro izvedene organizacije komemoracije. Vsi udeleženci so si bili enotni: nikoli več se kaj takega ne more in ne sme ponoviti, kar so poudarjali tudi vsi govorniki na proslavi.
Francozi so na Gorenjskem zelo upoštevali župana Ivana Borštnika iz Cerkelj, v Škofji Loki jim je bil zelo vdan Martin Kuralt, profesor in duhovnik. Na Bledu pa so precej pozornosti namenili Ignacu Novaku, bivšemu upravitelju gradu. Od kod izvira ime Ilirska provinca? To izvira iz prepričanja, da so bili Iliri neposredni predniki južnih Slovanov.
Iz časa francoske okupacije je zelo zanimiv dogodek, ko so se blejske žene vpisale v zgodovino. Leta 1812 so prodali na dražbi opremo grajske kapele z zvonovi vred. Za naslednje leto je bila napovedana dražba cerkvene opreme otoške cerkvice. Večjo vrednost sta pomenila srebrn in zlat križ. Vest o dražbi pa je razburila prebivalce Bleda in vse okolice. Pooblastili so Jero in Jaka Klinarja (upravitelja gostilne pri Petranu), da naslovita prošnjo na ljubljansko vlado. Davčni upravitelj iz Radovljice se je pogovoril z blejskim županom, kako izvesti dražbo. Žene pa so se zbrale v otoški cerkvici in neprenehoma zvonile z zvončkom želja. Davčni upravitelj se je kasneje vrnil s cenilcem in prosil župana, da mu oskrbi prevoz na otok. Pomočnik Anton Potočnik se je vračal z otoka skupaj s številno množico mož in žena. Žene so vpile in rotile, da morajo počakati na odgovor deželne vlade. Vse čolne so od obale pdrinile na sredino jezera. Toda davkar ni odnehal. Poslal je po župana, da osebno izsili prehod na otok. Novak je ukazal, da se uporabijo čolni iz nasprotne strani pri Ribiču. Davčnega upravitelja so spremljali nadgozdar, orožnik in 6 logarjev. Toda nihče (med čolnarji) se ni upal zameriti ženam. Nekako je davkarju in cenilcu uspelo dobiti majhen čoln, toda žene so pridrvele k obali in posredovati so morali orožniki. Najbolj ognjevita bojevnica je bila Uršula Ferjan, doma iz Želeč.
O tem znamenitem dogodku je Ludvig Germonik spisal veseloigro leta 1868, ki je doživela lep uspeh.
Božo Benedik
(se nadaljuje)
Odkritje spominske plošče v Mauthausnu
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAJ 1987
Gasilci hite, hite
Gasilci hite, hite, da požar pogase, zgodila se je nesreča, gasilec sopeče:
»gasilci na noge,
delavcev	pripravnikov
TO Tomaž Godec Boh. Bistrica	428	
TO Rečica	297	4
TO Mojstrana	92	
TO Podnart	78	
TO Filbo	115	
TO Trgovina	27	
DSSS	109	4
Skupaj:	1146	8
vsak na svoje proge«.
Gasilci hite, hite, da za njimi se praši, še najbolj tisti se boji, ki požar zaneti, saj bo kaznovan, kot si zasluži.
Gasilci hite, hite, da požar pogase.
ZAPOSLILI SO SE
— v TOZD Tomaž Godec:
Cirila ŠORLI, 1966 - NK, Franc ZALOKAR, 1967 — PK, Franc MLAKAR, 1967 — PK, Marko ARH, 1966 - PK, Janez MENCINGER, 1966 — SS;
Jesen
Jesen je prišla,
listje odpada,
gozd v raznih barvah je,
vse na zimo pripravlja se.
—	v TOZD Rečica:
Matjaž DEŽMAN, 1967 - K;
—	v TOZD Mojstrana:
Brane MRAK, 1968 — Ks, Marjan CERKOVNIK, 1966 Boris OLIP, 1967 — PK
—	v TOZD Filbo:
Milan ČUDEN, 1968 — K, Roman STARE, 1967 — K;
Jeseni moramo poskrbeti, da nas zeblo ne bo, da nam bo toplo.
Jesen nas obdari, z mnogimi plodovi, zrelimi in sočnimi, da vsak najraje bi pojedel jih.
—	v TOZD Trgovina:
Marija ŠKANTAR, 1962 - VS
-	v DSSS:
Marjeta
Moji junakinji Marjeti, nova hiša zgori, zato se v staro vseli, toda komaj v peč zakuri, tudi ta hiša zgori.
Ker Marjeti hiša zgori, se med gasilce vključi, da pokaže jim Marjeta, kako hiša se gasi.
Toda gasilstvo lahko ni, to Marjeta ugotovi, in njen načrt se izjalovi, vendar se odloči in gasilce prosi,
naj ji pokažejo, kako hiša se gasi.
Marjeta se gasiti nauči in kupi si opremo.
Sedaj je Marjeta vama, zato se v drugo hišo vseli, če pa začne goreti,
Marjeta gasiti začne.
Zdravko POPOVIČ Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled
Gvido MELINK, 1946 - VS, Jakob REPE, 1943 - VS, Božo INTIHAR, 1957 - VS, Jože KASTELIC, 1934 - VS.
Ohranjanje izročil NOB preko radijskih valov
ODŠLI IZ DO:
—	iz Tomaž Godec:
Jakob REPE, VS — prerazporeditev, Štefan ARH, PK — sporazumno, Andrej GRM, PK — JLA, Marjan ZORČ, K — sporazumno, Alojz ARH, SŠ — upokojitev;
—	iz TO Rečica:
Darko MEGLIČ, PK — JLA Jože KASTELIC, VS — prerazporeditev v DSSS, Jože PUNGARŠEK, NK — izjava delavca, Alojz KELBL, PK — upokojen, Danica PRISTOV, PK — upokojena;
—	iz TO Mojstrana:
Janez MEŽNAR, P — inv. upokojitev
—	iz TO Filbo:
Tadej KOVAČIČ, K — v JLA, Marija ŠKANTAR, VS - prerazporeditev v TO Trg.
—	iz DSSS:
Marjeta ARH, SS — delo za dol. čas
Že skoraj dve desetletji vsako nedeljo dopoldne Lokalna radijska postaja Triglav na Jesenicah oddaja zelo široko odmevno oddajo »MI PA SE NISMO UKLONILI...« Programira jo radijski sosvet delegatov jeseniške in radovljiške obcinè, ki skrbi tudi za zbiranje potrebnih gradiv, predvsem še od živečih pričevalcev dogodkov NOB na območju obeh občin, katerim je oddaja tudi posvečena. Sosvet je
na marčevski seji med drugim sklenil, da bo težiščna tema letošnjih oddaj 50-letnica prihoda tov. Tita na čelo KPJ, kongres KPS na Čebinah in jubileji v zvezi s pregnanstvi naših ljudi v taborišča. Sosvet zavoljo tega želi dobiti čimveč gradiva od posameznikov, ki so pripravljeni tudi sicer sodelovati v oddajah »v živo«. Dobrodošli bodo prispevki tudi mlajših avtorjev.
Prednosti tekočega računa
RODILI SO SE: Biljani MOHORIČ (TO Podnart) - hči
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in dedija se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem LIP-a Mojstrana za izrečene besede sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči hčerki:
Veronika Mrak in Milka Močnik z družinama
Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik Vinko Čuden, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
Tekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan, ki ima redne prejemke (osebni dohodek, pokojnina, drugi viri) in pravilen odnos do finančnega poslovanja.
Morda bi bilo še najenostavneje opisati prednosti tekočega računa, tako da ga primerjamo s hranilno knjižico. Imetnik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpolaga s svojim denarjem, tudi če je na poti ali morda bolan. Imetnik tekočega računa potrebuje gotovino le za drobne izdatke, večino drugih obveznosti pa lahko poravna s čeki ali drugimi oblikami negotovinskih nakazil. Tako lahko za plačevanje rednih obveznosti, kot so naročnine, plačila komunalnih storitev, obročna odplačila in drugo, poblasti banko. Banka spremlja spremembe stanja sredstev na tekočem računu in o le-teh redno obvešča imetnika.
Do trenutka, ko imetnik izda ček ali ko banka po pooblastilu imetnika poravna določene ob-
veznosti, je denar na tekočem računu obrestovan. Zato in zaradi postopne porabe sredstev so obresti na tekočem računu lahko ob koncu leta še enkrat tolikšne, kot pri enakih dohodkih in izdatkih na hranilni knjižici.
Pri tem pa s čeki razpolagate vedno z vsem svojim denarjem. Pravilo, da se najboljša priložnost za nakup ponudi tedaj, ko s seboj nimamo denarja, za imetnika tekočega računa ne velja, vendar le pod pogojem, da je na tekočem računu dovolj denarja. Izjemoma pa lahko imetnik tekočega računa z dovoljenjem banke razpolaga tudi z denarjem, ki ga na tekočem računu ni.
Možnost prekoračitve kritja na tekočem računu občani bolj poznajo po bančnem izrazu »limit«. Gre za kratkoročno posojilo, ki je namenjeno za pokritje trenutnega primanjkljaja ob nepredvidenih izdatkih ali v času večjih sezonskih nakupov.