Osebne vesti. Trije novi kanoniki Ijubljanskega kapitlja. Ljubljanski kapitelj je dobil tri nove gos>pode kanonike: dr. Alojzija Zupana, gimnazijs_.ega profesorja v Ljubljani; dr. Gregorja Žorjava, profesorja na ljubljanskem učiteljišču. in Jožefa Šimenca, uršulinskega spirituala v Šlvofji Loki. Za upravnika kopališča Rog. Slatina je imenovan g. Ivan Gračnar, dosedaj vršilec dolžnosti upravnika istotam. Čestitamo! I-esreče. Dve nesreči na Koroškem. V Prevaljah je padel z visokcga drevesa llletni Jožek Vidmajer. Poškodoval se je hudo na čelu in si zlomil dvakrat desno roko. Tožko poškodovanega so odpeljali v bolnico v Slovcnjgradec. — Po zdravniško pomoč v bolnieo v Črni se je zatekel iključavničar I. Ulc, fcaterega je vgriznil na dvorišču neke gostilne v Mežici pes v obraz in mu prizadjal težjo poškodbo. Že zopet požar v Razvanju pri Mariboru. Pozno na večcr je zgorelo v Razvanju pri Mariboru posestnikvi Tožefu Lašiču gospodarsko poslopjc s krmo in z raznim poljsikim orodjem. Škoda 40.000 Din. Smrtna prometna nesreča. Na cesti cd Slovenske Bistrice proti Sp. Ložnici je peljal z voli posestnik Franc Ajd iz Gladomaša. Na vozu je sedela njegova 281etna hči Justina. Nasproti mu je pripeljal tovorni avto z zaboji za jabolke. Ker se voznik ni pravočasno ognil, je prišlo do trcenja med obema vozili. Vsled sunka je padla z voza Justina, si prebila lobanjo, da so izstopili možgani in je izdahnila v naročju očeta. Težka nesreča na cesti Kovač Štefan Samec se je peljal v temi v spremstvu na motornem ikolesn. Pri Paki je zadel na cestnem ovinku v voz, na katerem so se peljali gasilci iz nasprotne strani. Samca je vrglo s ikolesa proti vozu in je dobil težke poškodbe. Njegov tovariš, mlinarski pomočnik Stanko Žitko, si je pretr-esel možgane in se še tudi sicer na znotraj težk-o poškodoval. Oba so prepeljal v bolnico v Slovenjgradcc. Utonil v slatinskem vodnjaku. Blizu Ivanjcev v Slov. goricah se je zgodila izredna nesreča, da je človek utonil v slatinskem studencu. Posestniški sin Anton Perko in Brcznikov hlapoc Jože Kovačič sta se podala k slatinskemu studenc« na travniku »Ujtrce« ne daloč od Ivanjcev. Vodnjak je globok 3 mctre, slatine je v njem 2 in pol m. Pri zajemanju jc padla Kovačiču v vodnjak vcdrica in še ikavelj, s katerim ,je skušal poscdo izvleči. Kovačič se jo podal na dom gospodarja in se vrnil z drugim hlapcem. Zajcmala sta s škafom tal<o dolsro iz vodnjaka sla- tino, da je bMo v njem še pol mctra vode. Kovačič je stiščal v vodnjak lestvo in se spustil v notrajnost po vedrioo in kavelj. Hlapec Časar se ni brigal, zakaj Kovačiča ni tako dolgo iz vodnjaka. Ker ga predolgo ni bilo in se ni odzval na iklice, je pogledal v vodnjak in videl, da je bil zalit od vode čez glavo. Kovačiča so potcgnili iz vodnjaka mrtvega. Pri spuš.anju po lestvi ga je omamila ogljikova ikislina, ikatero vsebuje slatina, in je utonil v omaniljenosti. Hiša pogorela. V Pečovnlku pri Ceiju je pogorela radi slabega dimnika liiša posestnika Franca Gajšeka. Smrtna nesrečr na progi. Mcd pdstajama Litija in Sava jc razpostavil kaplar Miodrag Markovič stražo. Po opravljenem poslu se je vračal po sredini proge in je srečno zdrknil mimo njega vlak proti Savi. Kaplar je gledal za njim, a žalibog je privozil po drugcm. tiru tovorni vlak. Lokomotiva to vornega vlaka je vojaka sunila v hrbet, ga vlekla nekaj časa seboj in ga je našel kretnik mrtvega. Nesreča letala. V Debecah blizu Javorja pri Litiji je ponesrečilo letalo, v katerem sta bila pilot Dušan Breznik in njegov tovariš Davorin Ernejc iz Ljubljane. Pri naglem zaokrenu jima je zmanjkalo brzino in letalo je trešcilo na tla. Pilot in spremljevalec sta lc lažje poškodovana. Hada nesreča delavca. V kamcnolomu tovarne »Bratje Piatnik« na Njivicah pri Radečah pod Zidanim mostom je bil zaposlen delavcc Martin Knez iz Žlebnika, iki je tolkel gramoz. Iz ncznanega vzroka se je odtrgala velika skala, iki je podsula Kneza. Ko so ga izvlekli z veliko težavo izpod gramoza. je imel revež razmesarjeno tev zlomljeno levo nogo in zmcčkano desno roko. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Ljubljano. Zidanica pogorela. V Kavcah pri Ye~ likih Brusnicah v okolici Novega mosta je uničil ogenj zidanico posestnikvi Francu Dožclancu. Zgorelo je tudi procej scna in poljskih pridelkov. Razne novice. Tri slovesne blagoslovitve. Zadtijo nodeljo dnc 22. t. m. popoldnc je prevz. škof dr. Ivan Tomažič slovcsno blagoslovil prenovljeno cerkvico sv. Barbare na Kalvariji v Mariboru z novo kalvarijsko skupino, katero je mojstrsko napravil iz umetnega !kamna znani ikipar e. Tvan Sojč. - Pri Sv. Bolfanku nad V DRUGIH DRŽAVAH. Španska vlacia v krizi. Dne 20. sept. je odstopila španska vlada. Do krize je prišlo, ker je ministrski predsednik Lerroux hotel odpraviti tri ministrstva. Radi vladne krize so po Španiji na vidiku nemiri. Za slučaj nemirov je izjavil notrajni minister, da je pripravljenih 35.000 mož redne policije in 10 tisoč mož policijskih napadalnih oddolko\c Plliilsfer ar. n. MreH m dveli Isiiorih. V Konjicah. Zadnjo nedeljo 22. septenmbra se je šil v Slovenskih Konjicah sijajno obisikani ljudski tabor na vrtu Katoliškega doma v trgu. Ko je stopdl gospod minister na govorniški oder, ga je navdušeno pozdravilo na tisoče mož ter fantov iz konjiškega okraja. Predsedoval je zboru dr. Macarol iz Konjic. Minister dr. Krek se je uvodoma številnim zbranim ganljivo zahvalil za potrpljenje, katerega je posebno pokazal konjiški okraj v dobi JNS. Povdarjal j<e stalnost sedajne vlade, ki temelji na sodelovanju, ljubezni in zaupanju naroda. Dotaknil se je zadnjih 5. majskih volitev pod Jevtičem in podčrtal janicarstvo v Sloveniji, ki preži in čaka, da začne med Slovenci z novimi preganjanji. Da bo enkrat konec strastnega preganjanja, je treba zanesti v naše politično življenje več poštenosti in možatosti. Konec mora biti že enkrat vlade na bajonetih. Nasprotniki sedajne vlade so ravnali, fco so bili sami pri krmilu, povsem drugače. Spremenili so vse preko noči. Sedajna vlada pa hoče skrbeti po stranki za državo in hoče urediti javno življenje tako, da bo mogevsak mož in fant pristopiti k svobodnim, tajnim in neodvisnim volitvam. Ob koncu je govornik povabil v novstranko JRZ vse odkrite ter poštenSlovence in odklonil vse one, ki so preganjali naše brate in sestre. Delati hočemo za skupnost državedokazati hočemo, da so naše slovenskkoristi združljive s koristmi skupndržave. Ker Slovenec, zato Jugoslovančimbolj Slovenec, tembalj JugoslovanZa ministrom Krekom je govoril bivši poslanec g. Franjo Žebot, g. Mai*o Kranjc in dr. Sevšek. V Ptuju. Zadnjo nedeljo so slavili v Ptuju 40letnico delovanja prosvetnega društvaOb desetih je bila sv. maša, katero'je opravil ptujski prošt g. Greif. Po službbožji se je vršilo prosvetno zborovanjekaterega je vodil ptujski odvetnik ter znani pisatelj g. dr. Remec. Glavni prosvetni govornik je bil g. dr. Fr. Sušnik iz Maribora, ki je podal prosvetne smer nice v duhu svetni&kega Slomšeka. — Med njegovim govorom se je pripeljal na tabor gospod minister dr. M. Krek, ki je govoril o važnosti prosvetnega dela na naši severni meji. Za ministrom je navduševal zbrane benediški dekan g. Franc Gomilšek in še drugi. Oba tabora sta dokazala, da je naše dobro ljudstvo pod sedanjo vlado venda že enkrat svobodno zadihalo in jasno kaže z obilnim •obiskom, da odobrava z navdušenjem dr. Koroščevo p-olitično delo. Pri zaprtfa, ločsijali \ vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec 691 naravne FRANZ ] OSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. FčFD «¦¦ ¦ *¦.-..--.- KATOmKIML^v^ Mučenik spovedne molčečnosti. IJieteklo nedeljo, 22. septembra, je preteklo 110 let, kar je bil umorjen katoliški duhovnik, ki ni hotel izdati spovedne tajnosti. Bil je to pater Peter Marielux iz reda sv. Kamila. Zgodilo pa se je v pomorskem mestu Callao v državi Peru (v Južni Ameriki). Južno-ameriške države, ki so bile kolonije Španije, so po dolgotrajnih bojih vrgle raz sebe jarem španske nadoblasti. Tako se je tudi zgodilo v državi Peru, kjer so vstaši ruspeli s svojim osvabodilnim bojem. Le nad mestom Callao ob morju je še vihrala španska zastava, ki jo je pogumno branil špan&ki general Rodil. Med posadko, ki je hudo trpela vsled bolezni in gladu, je pod vodstvom stotnika Montera nastala zarota, ki je hotela mesto predati peruansikim vstaŠem, kateri so mesto oblegali. General Rodil pa je prišel ^aroti na sled ter je dal 13 zarotnikov (španskih častnikov in vojakov) ustreliti. Ali morda ni bilo več zarotnikov? Ali ustreljeni zarotniki niso imeli tajnih zaveznikov? Te misli so mučile španskega generala, in to tem bolj, ker obsojeni zarotniki pred ustrelitvijo niso hoteli nič povedati. Kako priti iz te nesigurnosti? General se spomni vojaškega duhovnika španskih vojakov patra Petra Marieluxa, ki je tudi zarotnike spoveda1, bil med njimi v zadnjih trenutkih življenja ter jih spremil na morišče. Ta mora vedeti vse podrobnosti zarote ter tudi obseg, ki ga je zavzela. Da ga poklicati. Zahteva od njega, naj pove, česa so se spovedali zarotniki in ali imajo še kakšne zaveznike. Duhovnik zmaje z glavo in mirno reče: »Kar sem slišal v spovedi, ne smem povedati.« »Vi ste izdajica«, zakriči razburjeno general, »kakor onih 13 izdajic, ki so bili pred eno uro ustreljeni!« Duhovnik odgovori: »Nisem izdajica napram kralju in državi. Nočem pa tudi biti izdajica napram Bogu. Nikdo nima pravice od mene zahtevaU taikega izdajstva.« »Prisilil vas .—pšlo mesto v oblast peruanskih vstašev< Eako vzgaja mladino narodni socializem. Narodni socializem razširja v Nemčiji nemško vero, to je, starogermansko poganstvo. Te vere se zlasti mladina oprijema. Z odpadom od krščanstva raste med mladino sovraštvo do krščanstva. O tem naslednji dokaz: V Wuppertalu na Westfalskem je zunaj cerkve stal misijonski križ. Člani Hitlerjeve mladine, dečki in mladeniči 15 do 17 let, ga pograbijo ter odneso na svoje športno vežbališče. Tam začnejo s puškami in pištolami streljati na križ, češ, da je to najboljša tarča za strelske vaje. Ker so se te »strelske vaje« deloma vršile v noči, so mladeniči razsvetlili prečnik križa, da so boljše videli cilj. Posebno so vzeli na piko tablico z napisom »Jezus Nazar. Kralj Judov«. Ko so jo sestrelili s križa, so s huronskim vpitjem zakričali: »Kralj Judov je padel«, »Dol s kristjani in židi!« Potem so vzeli tablico in jo pritr-dili na hiši nekega židovskega trgovca^ To bogoskrunstvo dokazuje, kako se širi poganstvo in z njim nesramna drznost in surovost med nemško mladino, ki se v tem oziru v ničemer ne razlikuje od boljševiške ruske mladine. Državna oblast ni zoper to bogoskrunstvo ničesar storila. Ko so verni katoličani z duhovništvom na Celu to bogoskrunsko dejanje javili pristojni obIasti, je dala zapreti ne narodno-socialistične zločince, marveč domačega kaplana. Erščanski pozdrav. Naš list je ugotovil, da po nekaterih šolah vsiljujejo otrokom pozdrav »Zdravo!«, ter zahtevai krščansko vzgojo otrok po vseh olah ter kot njen zunanji izraz poi-Arav: »Hvaljen Jezus! - Vekomaj, Amen!« »Glas naroda« k temu pripominja, da je naš list s tem pokazal »lastnosti, ki so vse prej ko krščanske«. Po tej logiki bi torej zahteva po krsčanskem pozdravu bila nekrščanska!! Taki logiki patent! ,,Slov. Gospodar" stane : celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.— Kmalu po smrti prve žene se ]e seznanil z natakarico Ivano Milavec, ki je razpolagala 6 prihrankom 20.000 Din in za slučaj možitve ji je bila zasigurana dota 40.000 Din. Tudi v tem slučaju je preslepil obdolženec zaročenko, da je podpisala podobno ipogodbo, kakor prva žena. Po pogodbi je prepustil on njej hišo v Krčevini, ona pa njemu 60.000 Din. — Kmalu po sklepu omenjene pogodbe je bila poroka. Komaj je bil zakon sklenjen, že je dohitela Ivano ista žalostna usoda kakoir njeno prednico. Začeli so ee prepiri. Šušterič je bil svoji ženi nezvest in je obkladal potrpežljivo ženko z vsemi mogočimi surovostmi kljub temu, da mu je že nodila deklico. Nezvesti mož je skrbel z vso zlobnostjo, da je postalo življenje žene ob njegovi strani uprav neznosno. Prišlo je do sodnijske ločitve zakona. Mož je bil obsojen, da mora plačati ženi odškodnine 50.000 Din in 500 Din m&sačne yzdrževalnine za otroka. Žena in otrok sta V Parizu se je poročil 821etni angleški lord Monteagle of Brandon z 8iletno Julijano Spring Rice. ostala še tudi po izreku ločitve s Šušteričem pod skupno streho v biši Gregorčičeva ul. 7 v Mariboru. Obdolženec ni mogel zadostiti od sodnije ob ločitvi mu naloženih pogojev in radi tega je bil v največji nevarnosti, da mu prodajo celotno imetje. Iz strahu pred prodajo je, kot pravi obtožnica, zasnoval morilni načrt. Pustil je napeljati v svojokrojaško delavnicoplin, čeravno je porabil od decembra lanskega leita do koncem januarja 1935 komaj 1 kub m plina. Soba njegove delavnice in soba, v kateri je bivala žena z otrOkom, ima skupen dimnik. V ta dimnik je ipustil napraviti posebno luknjo tako, da je uhajal ves dim v ženino sobo. Dne 31. januarja je zapustil Šušterič zgodaj delavnico in je naročil pomočniku, naj zvečer zapre delavnico, ker je imel po zatrdilu obdolženca samo pomočnik ključe. Po opieu obtožnice pa je prišel s posebnimi ključi Šušterič v noči v delavnico in je za- kuril v pači. Zadelal je diinnik. V peč pa j« vtaknil tudi likalnik s tlečim ogljem. Stru^ peni plin je imel edino izhod v sobo žena. Proti jutru je ugasnil ogenj v peči. Šušterič je odvil petelina na plinski cevi in se podal v evojo eobo. Ko je zjutraj odklenil pomočnik delavnico, ga je vrgel nazaj vzduh po plinu. Zaprl je petelina in obvestil policijo. Policija je odprla stanovanje žene. V postelji sta lgižali v tesnera objemu in že mrtva žena in hčarkica. Kmalu nato se je prikazal tudi Šušterič iz svoje sobe in je glumil zastrupljenje s plinom. Prepeljali so ga v bolnioo, kjer so ga pa kma.lu ai-etirali in predali mariborskemu okrožnemu sodišču. Sodna obravnava se je vršila dne 20. sept. Na razpravi je obdolženec tajil krivdo, a je la bil obsojen na dosmrtno ječo. Zagovornik obsojenca je prijavil priziv Palača v Niirii8jciMu3 v Kiiicii je ^uurovai :iznnje am nemsKi paiiament ali »rajhstag« pcd vodstvom Kitlerja.