Leto XLIV — št. 49 - CENA 17 din
ffts alples
junija zelo ugoden nakup pohištva v salonu Železniki
pri plačilu z gotovino
IEHGLAS
KAKO NA POČITNICE
Kranj, torek, 25. junija 1991
gotovinski kredit tudi na 18
Jutri zvečer bo razglašena samostojna Slovenija
Uresničitev plebiscitne odločitve
Akte o razdružitvi pripravljajo po Sloveniji in Hrvaški tudi v Makedoniji. Slovenija in Hrvaška pa bosta neodvisnost razglasili sočasno.
Po sestankih vodstev Slovenije in Hrvaške, stalnih zasedanjih vodstva Republike Slovenije, usklajevanju osamosvojitvenih aktov po strankah in po včerajšnji zaprti seji slovenske skupščine naj bi bilo vse pripravljeno za dan D, za dan slovenske samostojnosti. Danes ali jutri naj bi se slovenski parlament sestal na javni seji in sprejel usklajene osamosvojitvene dokumente. To se bo zgodilo v sredo zvečer ob pol devetih v slovenski skupščini, ob devetih pa bo pred skupščino državniško protokolarna inavguracija nove države kot uvod v slavje povsod po Sloveniji. Pred skupščino bodo ob 21. uri prišli predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik republiške skupščine dr. France Bučar in predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle. Po raportu poveljujočega častnika bo Milan Kučan pregledal častno enoto teritorialne obrambe, nato bo imel slovesni govor, nakar bodo zaigrali slovensko himno in sedanjo slovensko zastavo zamenjali novo. V eno uro trajajočem programu bodo zasadili lipo in jo posvetili, v kulturnem programu pa bodo zaigrali Beethovnovo Odo radosti, ki je himna Evropske skupnosti, predstavili izbor iz slovenske glasbene in leposlovne tvornosti (sodelovalo bo okrog 200 pevcev), nastopili pa bodo Slovenski oktet, igralec Polde Bibič in
in skupina Pepel in kri. Slavje bo zaključeno z ognjemetom in pritrkavanjem zvonov, vse skupaj pa bo uvod v vseslovensko slavje.
Na dejanje osamosvojitve smo povabili predstavnike drugih držav, drugih jugoslovanskih republik, vključno s predstavniki armade. Nekateri od njih so prisotnost že potrdili, vendar imen sekretariat za informiranje še ni dal v javnost. Udeležba tujcev bo odvisna od tega, kakšna bo vsebina dokumentov, ki jih bo sprejela slovenska skupščina. V Ljubljano že prihajajo številni tuji novinarji.
Po Sloveniji in Hrvaški ima razdružitev kot eno od možnosti prihodnjega življenja tudi Makedonija. Tak predlog je pripravila makedonska vlada. t
Slovencem je več ali manj jasno, pod kakšnimi pogoji in pritiski začenjamo samostojno pot. Po obisku povabljenih gostov in državnikov bomo sodili, kdo nas priznava in s tem priznava tudi pravico do samoodločbe in življenja v svoji državi. Trenutni politični interesi ter stalnice politične strategije Evrope in sveta so nam ta trenutek ovira. Vendar imamo v Jugoslaviji in po svetu tudi prijatelje, zagovornike in somišljenike. • J. Košnjek
Jubilej prvega slovenskega zdomskega društva v Nemčiji
Triglav je star 20 let
Slovensko kulturnoumetniško društvo Triglav v Stuttgartu je konec preteklega tedna slavilo 20. obletnico delovanja. Pokrovitelj društva je kranjska občina.
Stuttgart, 23. junija - S četrtkovim večernim srečanjem vodstva Slovenskega kulturnoumetniške-ga društva Triglav v Stuttgartu, ki je bilo pred 20 leti ustanovljeno kot prvo zdomsko društvo Slovencev v Nemčiji, z delegacijo
pokrovitelja društva, občine Kranj, ki sta jo sestavljala predsednik in tajnik občinske skupščine inž. Vitomir Gros in inž. Branko Grims ter predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič, se je začelo praznovanje jubileja.
Triglavovo priznanje tudi kranjski občini - Na sobotni slovesnosti y počastitev 20. obletnice Slovenskega kulturnoumetniškega društva J "glav «z Stuttgarta so podelili posebno priznanje tudi kranjski občini, ki je nad 10 let pokrovitelj društva. Priznanje je sprejel predsednik kranjske občine inž. Vitomir Gros. Levo: predsednica društva Triglav Ana Stu-hec.
Združilo ni le Slovencev iz Stuttgarta in okoliških mest, ampak iz vse pokrajine Baden - VViirten-berg in tudi od drugod. Značilnost tokratnega praznovanja je tudi ta, da se je prvič javno predstavilo Združenje slovenskih podjetnikov iz Baden VViirtenber-
ga, ki želi stkati trdnejše gospodarske vezi s Slovenijo, ne samo med slovenskimi podjetniki in
Slovenijo, ampak tudi nemškimi podjetniki in nami. V tej pokrajini, najbogatejši v Nemčiji, je med uspešnimi poslovneži kar nekaj Slovencev. V soboto zvečer
je bila osrednja proslavitev jubileja, ki se jo je udeležilo blizu 1000 ljudi. Razen delegacije iz
Kranja se je slovesnosti udeležil tudi član predsedstva Republike
Slovenije dr. Dušan Plut, predstavniki   mestnih   in deželnih
oblasti ter zastopniki drugih slovenskih in neslovenskih društev v Nemčiji. Naši rojaki so nazdravili samostojnosti Slovenije in z
aplavzem sprejeli besede dr. Pluta, da bo v sredo objavljena samostojna Slovenija. Predsedniku predsedstva Slovenije Milanu Kučanu, ki je napovedal prihod na proslavo, vendar je bil zaradi
obveznosti doma zadržan, so poslali pozdravno brzojavko. • J. Košnjek, slika G. Šinik
V četrtek se začenja Svetovni slovenski kongres
Prebujeno slovenstvo
Svetovni slovenski kongres naj premaga delitve in utrdi spravo kot način priznavanja razlik.
Ljubljana, 25. junija - V
četrtek, 27. junija, ob dese-»tih dopoldne se bo v Cankarjevem domu začel prvi Svetovni slovenski kongres, ki bo po prvem zasedanju postal ustanova, ki bo povezoval na ideji slovenskega občestva, na občutju za slovenstvo, kjerkoli kdo živi, Slovence doma in na tujem. Kongres bo v četrtek, petek in soboto zasedal v Ljubljani na plenarnem zasedanju in po komisijah (gospodarska komisija bo začela delati že v sredo), delegati bodo izvolili organe kongresa, obiskali pa bodo tudi Slovence v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V nedeljo bodo udeleženci kongresa in gostje odšli v Celje, kjer bo prva seja novoizvoljenega odbora in družabno srečanje. Svetovni slovenski kongres izdaja tudi svoj časopis Slovenski svet, ki bo poslej redno izhajal. Na tretji strani objavljamo pogovor s Spomen-ko Hribar, predsednico konference za Slovenijo. • J. Košnjek
Množični 21. zbor aktivistov na Poljanah - Več kot dva tisoč nekdanjih borcev in aktivistov z vse Gorenjske in tudi od drugod se je v nedeljo dopoldne zbralo na prireditvenem prostoru na Poljanah nad Jesenicami. Zbrane sta pozdravila predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Stane Križnar in Oto Kelih, SDP Jesenice, slavnostni govornik pa je bil Iztok Žagar, predsednik Pokrajinskega odbora aktivistov OF za Gorenjsko. Borci so s tega zbora poslali protestno izjavo slovenski vladi, s katero zahtevajo takojšnji odstop sedanjega slovenskega javnega tožilca Drobnica. Hkrati zahtevajo tudi, da 27. april razglasi za državni praznik Republike Slovenije in dela prost dan. Foto: D. Dolenc
Gorenjska bo proslavljala
V vseh gorenjskih občinah in številnih krajih bodo jutri, 26. junija, proslavili razglasitev samostojnosti države Slovenije
GOPACK
PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766
Na Jesenicah bo prireditev ob 19.30 na Trgu Toneta Čufarja, če bo vreme slabo, pa v Gledališču Tone Čufar. Nastopili bodo pihalni orkester jeseniških železar-jev, folklorna skupina Triglav z gorenjskimi plesi, svoje pesmi pa bosta predstavila Damjan Jen-sterle in Boštjan Soklič. Po slavnostnem govoru predsednika skupščine občine dr. Božidarja Brudarja pa bodo posadili lipo.
V Kranju bodo osamosvojitev svečano proslavili na Trgu revolucije ob 20. uri. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine Vitomir Gros, po posaditvi in posvetitvi lipe ter dvigu slovenske zastave pa bo kulturni program.
V radovljiški občini bo osrednja prireditev v Radovljici. Od 18.45 do 19.30 bo igrala gorjan-
Vse se odvija po scenariju
Prva dražba ni uspela
Kranj, 2 L junija - Narok je trajal natančno sedem minut, v tem času je sodnik Vojko Protar ugotovil, da so pogoji za prodajo Elana izpolnjeni, vendar m bilo nikogar, ki bi ga bil pripravljen kupiti za 75 milijonov mark.
Kakor je bilo moč pričakovati, Tovarna športnega orodja Elan Begunje v stečaju na prvi dražbi, ki so jo pripravili ua kranjskem sodišču, ni bila prodana. Odredba b prodaji Elana je bila 7. junija objavljena na oglasni deski sodišča, 12. junija pa v Delu, zoper njo je sodišče prejelo ugovore podjetja Elan Trade tJubljana, finančne organizacija Dividenda iz Ljubljane in Andreja Ceča iz Ljubljane, vendar ugovori ne zadržijo odločitve stečajnega senata.
Pogoji za prodajo Elana so bili torej izpolnjeni, vendar pa nihče ni bil pripravljen zanj ponuditi 75 milijonov mark, kolikor je znašala izklicna cena. Kdor bi želel sodelovati na dražbi, bi moral vplačati kavcijo v višini 98 milijonov dinarjev.
Vse se torej odvija po scenariju Elanove stečajne ekipe, ki jo vodi Igor Triller, vse kaže, da bodo Elan kot pravno osebo kupili njegovi upniki. Dražbo bodo seveda ponovili. • M. V..
1
ska godba na pihala, ob pol osmih pa se bo v bližini ekonomske šole začela prireditev, na kateri bodo po slavnostnem nagovoru predsednika občinske skupščine Vladimirja Černeta posadili lipo, v kulturnem programu pa se bodo zvrstili igralca Miran Kenda, Alenka Bole-Vrabec, oktet LIP Bled, Strune iz Zasipa, folklorne skupine iz Srednje vasi, pevski zbor Vezenine Bled, harmonikarji radovljiške glasbene šole in drugi. Veselo razpoloženje se bo potem s prireditvenega prostora razširilo po mestu.
V Škofji Loki bo ob 20.30 na Mestnem trgu začel igrati, po zvonjenju in pritrkavanju ter dvigu slovenske zastave pa bo govoril predsednik občinske skupščine Peter Hawlina. Po krajšem kulturnem programu, v katerem bosta nastopila škofjeloški oktet in oktet Jelovica, bo na parkirnem prostoru pred občino svečana posaditev lipe, nastopila pa bosta tudi folklorna skupina Tehnik in pihalni orkester Skofja Loka. Slovesno razglasitev pa bodo proslavili tudi v krajevni skupnosti Železniki. Ob 20.30 bo na trgu pred cerkvijo slavnostni govornik predsednik sveta KS Jernej' Gortnar. Nastopila bosta tudi Pihalni orkester Alples Železniki in Moški pevski zbor Ratitovec.
V tržiški občini bodo kresovi zagoreli in osamosvojitev oznanili zvonovi jutri, praznovali pa bodo Tržičani v četrtek zvečer, ker bo v sredo seja občinske skupščine. Tako bo v četrtek, 27. junija, ob 20. uri na parkirnem prostoru za občinsko stavbo najprej zaigral tržiški pihalni orkester, po dvigu zastave in slovenski himni bo govoril predsednik občine Peter Smuk, posadili pa bodo tudi lipo. V kulturnem programu bosta nastopila pevski zbor Peko in folklorna skupina Karavanke.
RADIO
31.3 Fn
STEREO
DANES PRAZNUJEMO
s&3
ROJSTNI DAN
(3©II^SSyj©IEHGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 25. junija 1991
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Hitler in Stalin
V soboto, 22. junija, je minilo 50 let, odkar je Hitler napadel Stalina in se tako zapeljal v podvig, ki je zapečatil njegovo od smrti gnano usodo. Dotlej bleščeč politični in vojaški vzpon se je sicer tega leta (1941) še nadaljeval, a že prva ruska zima ga je skoraj povsem zaustavila; po porazih v bitki za Stalingrad in v tankovskem obračunu pri Kursku pa je šlo le še navzdol in nazaj - vse do Berlina. To so znana dejstva in tu nas zanimajo samo nekatere primerjave med obema monstroma, pošastnima osebama, ki sta poosebili in zaznamovali največji politični zablodi našega stoletja - nacizem in stalinizem. Hkrati prisluhnemo odmevom, ki se po vsem skupaj slišijo še v našem času.
Nacizem in stalinizem sta izraz krize kapitalizma, v kateri so se do kraja zaostrila nekatera družbena nasprotja, nastala že v prejšnjih stoletjih; nasprotja med razredi in narodi so se sprevrgla v fizično iztrebljanje celih slojev družbe (kapitalistov, kulakov, inteligence, duhovščine...), "manjvrednih" narodov, kakršni so bili za Hitlerja slovanski in "degenerirajočih" človeških ras, kakršna naj bi bila po njegovem judovska. Oba "socializma" (ne pozabimo: nacizem = nacionalni socializem) sta torej zaznamovana s silnim in brezumnim sovraštvom. V nacizmu se celotna nacija razrednim razlikam navkljub poenoti v sovraštvu do Židov in manjvrednih ljudstev, v stalinizmu pa v pogromu na "parazitske" družbene sloje. Seveda ob pogledu na to pošastno sliko ne smemo zamolčali relativne ekonomske uspešnosti obeh modelov. Hitler je v pripravah na vojno znal polno zaposliti vse prebivalstvo, kar je čisto nasprotje stanja, ki je v nemški družbi vladalo pred njim; polna zaposlenost, ki jo je omogočil nemški okupator, je v začetku navdušila tudi številne Gorenjce, nekatere pa prevzema še danes, denimo koroškega deželnega (eks)glavarja J. Haiderja. Tudi sovjetska družba je v fazi "primitivne socialistične akumulacije " kapitala (E. Preobraženski) dosegla zavidljive uspehe v udejanjanju temeljne boljševiške formule (komunizem = oblast sovjetov + elektrifikacija). Socializem si je za nalogo zastavil "dohiteti in
prehiteti" kapitalizem, kakršnega so v njegovih očeh predstavljale ZDA. Ves čas je računal, da se bo slednji pogubil sam. Nacizem mu je bil znak samouničevanja kapitalizma, povsem zgrešeno pa je ravnal, ko je ob koncu dvajsetih let razglasil nacionalsocialiste in socialdemokrate za dvojčke; tako je onemogočil levo koalicijo, na volitvah pa je zmagala nacionalistična desnica.
Po zmagi nad Hitlerjem je sovjetski sistem še naprej tekmoval z Zahodom. Najnovejše analize kažejo, da je bila ena od podmen sovjetske okupacije Češkoslovaške ta, da se vojaško čimbolj približajo zahodnonemškim mejam; računali so namreč, da se bo val študentskih in delavskih nemirov, kije leta 1968 zajel vse razvite kapitalistične dežele, sprevrgel v splošni zlom le-teh, s čimer bi nastale ugodne razmere za sovjetsko intervencijo in dokončni obračun. No, iz te računice ni bilo nič. Nasprotno: kapitalizem je obvladal svojo krizo ter v sedemdesetih in osemdesetih letih dosegel tako nesluten tehnološki, gospodarski in siceršnji razvoj, da ga sovjetski tip družbe ni mogel več ujeti. Nasledek tega dejstva je zlom realsocializma leta 1989.
Hitler, nezadovoljni dedič versajske Evrope in eksekutor rasnega sovraštva in Stalin, ki je nasledil in pogubil Leninovo dediščino, sta poosebila sva od treh sistemov, ki so se borili za svetovno prevlado v tem stoletju. Hitlerjev se je zlomil že leta 1945, sovjetski šele 1989, ostaja ameriški, kije profuiral in se okrepil v spoprijemu s prvima dvema. Madžarski filozof G. Lukacs je svoj čas izjavil, da je najslabši socializem še vedno boljši od najboljšega kapitalizma; mislil je na stalinizem, kije, kakršenkoli že je bil, nosil levji delež v obračunu s hitlerizmom in po letu 1945 onemogočil, da bi v svetu prevladal le en, ameriški model. A zdi se, da se zdaj dogaja prav to.
Čudna so pota zgodovine. Gorbačov in Jelcin, prisilna upravitelja tistega, kar je ostalo od leninskega in stalinskega kolosa, sta danes v bistveno slabšem položaju od tistega, kar je v ameri-. škem zavetju nastalo iz razrušene Nemčije in s čimer upravlja kancler Kohl. Ta je nedavno izjavil, da žrtve stalinizma niso nič bolj upravičene in manj strašne od žrtev nacizma. Po svoje ima prav. Saj je vprašanje, ali je bilo res smotrno in potrebno, da toliko milijonov umre za vse te malovredne razredne, nacionalistične in rasistične "ideale". Eno pa je gotovo: če bi v svetu prevladal le eden od obeh, Hitlerjev ali Stalinov sistem, potem si niti takih vprašanj ne bi mogli zastavljati!
Krajevni odbor SKD v Šenčurju
Po začasnem krajevnem odboru SKD, ki je bil imenovan na sestanku članov, 30. marca lani, bo uradni ustavni zbor KO SKD Šenčur v četrtek, 27. junija, ob 20. uri v prostorih AMD Šenčur.
O političnem trenutku, nalogah krajevnega odbora in delavnem programu bodo spregovorili funkcionarji OO SKD Kranj.
Kranjska vlada na izredni seji
GLAS
Ustanovitelj ia izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS. KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-
kom na dogajanjih na Gorenjskem
PreJatrfaik Časopisnega srcta: Ivan Bizjak
Direktor
ia glavi oredalk: Marko Valjavec
Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar. Štefan Žargi_
Oblikovanje: Igor Pokorn
Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prcvc_
Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik_
Tbk: Podjetje DELO — TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana__
Uredništvo: Moše Pijadeja I. telefon: 211-860, 211-835, lelefax: 213-163_
Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax:
(064) 215-366
Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.—13.30, ob sredah do 16.30 (Cesta JLA 16)_
Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 17,00 din. Naročnina: trime":čni obračun; za drugo trimesečje 1991 412,50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7/91).
Socialni program, ki to ni
Kranj, 21. junija - Izvršni svet Skupščine občine Kranj se je danes sestal že drugič v tem tednu z željo, da bi gradivo z naslovom Socialni program, pravočasno prišlo na dnevni red občinske skupščine, ki ga je zahtevala. V razpravi so ugotovili, da pripravljen program komaj zasluži svoj naslov, saj predstavlja obravnavano zagotavljanje socialne varnosti v občini le drobec socialne varnosti - le določen in omejen socialni korektiv, ki se državljanom lahko zagotavlja v naši družbi. Najširši temelj te varnosti je gospodarstvo in njegov položaj, zato bi temeljiti socialni program terjal njegovo temeljito analizo, ki bi skupaj z republiškim socialnim programom lahko predstavljala okvir za oblikovanje in izvajanje socialne politike. Ker čas in razmere takega pristopa ne dopuščajo, so se dogovorili, da pripravljeno parcialno gradivo vseeno pošljejo v nadaljnjo obravnavo.
V uvodni obrazložitvi je Francka Marchel v imenu pripravljal-cev gradiva poudarila, da se sestavljala zavedajo pomanjkljivosti predloženega. V razmerah, ko veljajo še vsi stari zakoni in sporazumi o načinih in obsegu zagotavljanja socialnino-skrbstvenih in socialno-varstvenih pomoči in ukrepov, materialne možnosti pa se ob znanem stanju v gospodarstvu realno zaostrujejo, so pod naslovom Socialni program pripravili povzetek republiških izhodišč in analizo poročila o socialno varstvenih pomočeh v občini v preteklem letu s poudarkom na stanju decembra 1990 in gibanjih v prvih štirih mesecih letos. Resnično novost predstavljajo le predlogi in ukrepi, ki jih narekujejo ugotovljene razmere ter doslej vložena prizadevanja za iskanje novih oblik zaposlovanja. Podatki kažejo, da je največ sredstev porabljenih (nad planom) za subvencioniranje stanarin, za do-
plačila v zavodih ter začasne pomoči za zaščito družine, zato se predlaga, ob veljavnem sistemu čistega osebnega dohodka na družinskega člana glede na republiško povprečje osebnega dohodka
v preteklem letu, še nekaj dodatnih kriterijev. Tako naj bi po novem ne dobivale subvencij stanarin družine, ki imajo v lasti osebni avtomobil (razen izjem, pri katerih zdravstveno stanje to
nujno terja), skupna enkratna denarna pomoč družine ne bo mogla biti višja od 8.000 din in subvencija za oskrbnine otrok v vrtcih ne bo več priznana v družinah, kjer je eden od staršev, ali oba, brezposeln. Sicer pa se na ravni občine dodeljuje le 34 odstotkov sredstev socialnovarstve-nih pomoči, ostalo pa iz republiškega proračuna po kriterijih sprejetih v republiki. Iz programa in zakonodaje, ki je v pripravi je razvidno, da se v prihodnje
Poudarki iz govora Iztoka Žagarja na zboru aktivistov
S partizanskim bojem smo vstopili v svet, v Evropo
# Noben poziv komunistov na skupni boj proti okupatorju ne bi uspel, če v narodu samem ne bi bilo domovinske ljubezni, privrženosti idealom svobode in demokracije in spoznanja, da druge poti ni, kakor pot odpora in boja. Zato so vsi pozivi bivših režimskih strank, da je treba čakati in sprejeti okupatorja kot višjo silo, proti kateri se ne moremo boriti, ostali brez odziva.
# Naša odločitev takrat je bila ne samo strateško zrelo in edino možno politično dejanje, marveč tudi moralno dejanje, dejanje naše vesti pred dilemo, ali kloniti in se vdinjati okupatorju, ali pa iti v boj z narodom in za narod.
9 Naš boj ni bil ozko nacionalističen, nego je bil po svojih osnovnih ciljih in vrednotah obče človeški in tesno vpet v svetovno demokratično fronto boja za drugačen svet v osvobojeni domovini. Partizanski boj je bil po svojih družbenih in etičnih vrednotah v pn'ih vrstah boja demokratičnih sil sveta, kljub napakam in zmotam, ki so nas spremljale. S to in s takšnim bojem in takrat smo vstopili v Evropo in v svet. Po njej nas je svet spoznal, priznal in nas cenil. 0 Smešni so in za nacionalne interese Slovenije škodljivi postopki nekaterih naših sedanjih politikov, ki skušajo zanikati pomen in značaj narodnoosvobodilne antifašistične vojne in rahibilitirati kvizlinštvo in sodelovanje s fašističnim okupatorjem. To Evropa ne more sprejeti, kajti sodobna demokratična država in družba v Evropi temelji na izkušnjah in izročilu antifašističnega boja. Skupaj s fašizmom so bile namreč v večini držav Evrope, ne samo v Evropi, poražene tudi vse domače skrajno desne, fašistoidne politične grupacije in se niso nikdar opomogle. Rehabilitacija domobranstva, ustaštva in četništva nem ne odpira vrat v Evropo. • Lokalizmi, ki državne simbole, zastave, grbe, formiranje nacionalnih gard in temu podobno postavljajo iznad drugih demokratičnih in človečanskih vrednot in realnih gospodarskih interesov, nas ne bodo pripeljali v Evropo, niti iz krize, v kateri se nahajamo. Evropa nas bo priznala, če bomo upoštevali mednarodno sprejeta pravila igre.
načrtuje še zmanjšanje tega deleža, saj naj bi še nekaj občinskih pristojnosti prešlo na republiko.
Več lahko stori občina na področju zaposlovanja. Zato je za to področje, ki je prav v Kranju izredno zaostreno pripravljen poseben program. Poleg "klasičnih" ukrepov (zagotavljanje lokacijskih prostorskih pogojev, odlog plačil prispevkov v podjetjih in obratovalnicah, kjer so zaradi finančnih težav ogrožena delovna mesta, pomoč pri pridobivanju kapitala) so v načrtu in pripravi javna dela pri pogozdovanju, delu z ljudmi v blokovskih naseljih in pri odvozu, skladiščenju, po-
Brdo, 21. junija - Dva minula petka so sindikalni aktivisti podjetij, ki so vključeni v Svet kranjskih sindikatov, izkoristili za izobraževanje. Pripravili so jim namreč seminar, na katerem so jim predstavili vlogo sindikata v sedanjih razmerah, kolektivno pogajanje, tarifni del kolektivnih pogodb, reševanje problematike presežnih delavcev in varstvo delavskih pravic. - Foto: J. Cigler
pravilih in prodaji starih premetov ter načrt pospeševanja rač; voja drobnega gospodarstva. P1' slednjem so v občinskem pr°ra' čunu zagotovljena sredstva # ugodna posojila v višini 4,5 n# jona. dinarjev, v teku pa so tudi aktivnosti za ustanovitev agercl' je za razvoj občine.
V razpravi je bila, poleg % omenjene ugotovljene parcialno sti pristopa, ugotovljena tudi "J-ja po pristopu, ki bo predvsem omogočil ljudem, da se zaposlij0 oziroma usposobijo za delo in poslitev, opozorjeno je bile "a skrajno realnost, ki jo terjajo w ostrene gospodarske razmere, I" utegnejo položaj ljudi še hudo zaostriti in nujnost priprave različnih scenarijev reševanja socialnega položaja ljudi v tem letu glede na možna gibanja ter skrajno omejene finančne možnosti' Danih je bilo tudi nekaj novih idej, s katerimi bodo pripravlje"1 program do skupščinske obrav' nave dopolnili. • Š. Žargi
V sredo na tržiški skupščini
Tržič, junija - V sredo, 26. junija, bodo na 14. redni seji zasedalivSl trije zbori občinske skupščine.
Odborniki bodo razpravljali o osnutku dopolnitve srednjeročnega plana občine Tržič za obdobje 1986-90, sprejemali bodo predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem re; du in miru v občini Tržič, predlog o spremembi odloka o določitvi enotnega matičnega območja občine Tržič, o prenosu ustanovitelj' stva Radia Tžrič na Skupščino občine Tržič. Odločali bodo o pode-lit vi plaket mesta Tržič za leto 1991 in o nekaj imenovanjih, kdo bo direktor Doma Petra Uzarja Tržič in ravnatelj Osnovne šole heroja Grajzarja Tržič. Nekaj sprememb bo doživela občinska voli'' na komisija, izvolili pa bodo tudi sodnike Sodišča združenega dela v Kranju. Tokrat bo prišla na vrsto informacija o izvedeni sistema; tizaciji delovnih mest v upravnih organih občine Tržič - na zadU1 seji je prav za to točko dnevnega reda zmanjkalo časa - danih P? bo tudi nekaj odgovorov na delegatska vprašanja: kako je z lokad' jami v Seničnem in kateri grb Tržiča je pravi. • D. D.
STRANKARSKE NOVICE
Protestni shod Stranke za enakopravnost občanov
»Pravo na Karavanke!«
Jesenice, 24. junija - Stranka za enakopravnost občanov je s tremi pj* j testnimi shodi v enem dnevu in z načrtovanim zaprtjem predora Kan vanke nameravala opozoriti slovensko in širšo javnost, kako da so v n<j slovenski državi množično kršene pravice Neslovencev, ki da se jih j skriminira na vseh področjih. V Kranju in v Tržiču je prišlo na s" kakšnih 20 članov in simpatizerjev, na Jesenicah pa okoli 100. ( Predsednik jeseniške podružnice Vejsil Horozovic je »mini"13 ni broj hrabrih« spodbudil, da so prišli iz hladne sence na žgoče s" ^ ce, in nadaljeval: »...Vrača se leto 41, ko bomo Jugoslavijo tu«1 ^ gozdov branili. Če nas bo kdo provocira), bo nosil posledice... J3?1:, oborožuje Slovence, mi pa smo goloroki. Se bomo branili s kun' skim nožem? /Medklic: tudi s kuhinjskim nožem, če bo treba.) Z3^. ker nimate šol, vas mečejo iz služb! Kaj pa Janša: mar sploh more ti navaden vodnik tudi minister? Ni res, da pozivamo JLA, a & : treba, smo ji na razpolago! Slišali ste poziv muslimanske stranke, se muslimani ne udeležijo tega shoda, pred dnevi pa so šli k Izetbej^ vicu jokat...« Preden je nastopil gost, predstavnik Romov Omerović, ki je pronicljivo spomnil, da so Romi že zdavnaj v Evf0L je dvakrat zmanjkalo elektrike, kar se je štelo za provokacijo. Na*, pila sta tudi dva »zaresna« provokatorja, ki ju je Marojevi'* spremstvo s krepkimi prijemi nemudoma odstranilo. Tretji pr°v°j|j. tor, starejši Jeseničan, užaloščen, ker je gneča okoli mikrofonov .( rektno ovirala dostop do bifeja zadaj, si je drznil reči: »Izginite fj1 .{ izpred oči.« Nakar je bil rahlo sunjen z govorniške ploščadi- £ i žejnemu domačinu na napušču spodrsnilo, so za njim zavpil,: bog te kaznio!« ^
Prvak stranke Dragiša Marojević: »... Za 118 tisoč ukinjeni« i, lovnih mest so kupili orožje. Ali Bavčar res misli, da bomo podpj ^ tako močne sile, ki so zdaj pred tunelom... Kučan mije sam rekel. ^ v Sloveniji ni človeških pravic... Hočemo ustavo in vse pravice.' država nam dolguje 30 milijard nemških mark... Obvestili s™0,^ cka zato, ker nočemo biti ekonomska emigracija kjerkoli v Jugos' ^ ji, smo pa lahko ekonomska emigracija v Avstriji. Naj posreduje ropska skupnost...« «\.''
Nato so šli v spremstvu neštetih TV kamer, tudi satelitske SA ^ »pravo na Karavanke«. A že na križišču pri Hrušici so jih obr ^ okrepljene policijske sile, ki so bile razporejene vse do tunela- j smo pred bolnišnico prehitevali vračajočo kolono prepotenih, j. njimi ni bilo prvakov stranke. Pešačenje od Hrušice do občine v y nosni vročini je bilo očitno zares le za »minimalni broj hrabrih*- ^ pa se je gospod Dragiša Marojević pred kolono hrabrih nemu0 .-0> postavil pred občino, kamor so vkorakali z gromkim: »Jugos'a. $ Jugoslavijo...« Sledila je konferenca za novinarje, z variacija"1 isto temo. • D. Sedej
Socialistična stranka Slovenije
Minister naj se opraviči (i
Ljubljana, 25. junija - Poslanec naše stranke Jože Smole je Pffv skupščinskim avditorijem povedal, da ga je gospod Andrej Capu'' vi skupščinski avli ozmerjal s sodrgo. Minister je bil ob Smoletovi wQ navzoč v dvorani, vendar ni reagiral. Zahtevamo, da se gospod.%j ster opraviči našemu poslancu Jožetu Smoletu, pravi izjava ozir zahteva Socialistične stranke Slovenije.
Stranka demokratične prenove Škofja Loka
Javna tribuna o osamosvajanju ol
Škofja Loka, 25. junija - Stranka demokratične prenove lZ[rjtitJ' je Loke organizira za svoje člane, simpatizerje in občane javn° , no na temo Osamosvajanje Slovenije. Tribuna bo v četrtek, 27.) (I ob 18. uri v večnamenskem prostoru šole Borisa Ziherla na ' 0pii^' Škof ji Loki. Na tribuni bo sodeloval član vodstva stranke in rep" poslanec Peter Bekeš. • J. K.
Torek, 25. junija 1991 h
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN OTISSMMJGLAS
PRED SVETOVNIM SLOVENSKIM KONGRESOM
Spomenka Hribar, predsednica Konference za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa
Dvojno dozorevanje Slovencev
Slovenci dozorevamo državotvorno in občestveno. Postajamo zrel narod, ki počasi, z muko, opravlja s svojo preteklostjo in se usmerja v prihodnost. Seveda pa je mogoče o sožitju govoriti šele ob medsebojnem priznanju razlik, razmišlja v intervjuju za Gorenjski glas Spomenka Hribar, v Sloveniji najodgovornejša za uspeh Svetovnega slovenskega kongresa, ki se bo začel v četrtek, 27. junija.
Štejemo vas za pobudnico in glavno organizatorico bližnjega Svetovnega slovenskega kongresa. Kljub začetnemu nezaupanju je večina slovenskih političnih strank in tudi raznih organizacij pristopila k svetovnemu slovenskemu kongresu. Je to znak, da je vaš cilj dosežen, da vaš trud ni bil zaman?
"Ne gre samo za moj trud. Gre za trud kar precej ljudi. Predvsem moram omeniti gospoda Vlada Habjana, ki je prvi to idejo javno povedal in od tedaj naprej nas dela kar precej. Lahko bi rekla, da je to eden največjih slovenskih projektov. Glede pristopa posameznih društev, zvez in posameznih političnih strank pa moram povedati, da res pridno pristopajo. Moram pa reči, da kolektivni pristop ne pomeni, da so vsi člani neke politične stranke že člani Svetovnega slovenskega kongresa, ker je članstvo v Svetovnem slovenskem kongresu individualno. Kolektivni pristop pomeni samo moralno podporo tej ideji."
Koliko ljudi se bo v četrtek, na dan začetka Svetovnega slovenskega kongresa, zbralo v Ljubljani in v Celju?
"Po statutu naj bi bilo približno 200 delegatov, pri čemer velja načelo paritete. Kolikor delegatov bo iz tujine, toliko Jih mora biti iz Republike Slovenije. Ostali so seveda vablje-f!1 gostje in obiskovalci. Koliko Jih bo, je ta hip še vedno težko feči, ker so razmere v Sloveniji m Jugoslaviji takšne, da se ljudje preprosto bojijo tvegati priti k nam. Posebej smo vabili tiste ljudi, katerih naslove imamo, katerih naslove smo dobili, 'Judi, ki so se nam posebej oglasili, ali naslove, ki sva jih z pspo Puharjevo nabrali, če tako rečem. Te smo vabili posebej, vsi drugi pa so dobili vabi-\ v.ot Pri'ogo k Rodni grudi, Naši Sloveniji in tako naprej."
Nam lahko v kratkem strnite f'Ue Svetovnega slovenskega kongresa kot nestrankarske, nepolitične, nevladne organizacije, ^ar vi posebej poudarjate? . To poudarja gospod Hab-Jan. To je originalna zamisel, to poudarjam tudi jaz, ker menimo, da nam je takšna ustano-Va, nestrankarska, nevladna, neideološka še kako potrebna, ker smo Slovenci žal še vedno Prav boleče razdeljeni prav po ■Geoloških kriterijih. Svetovni slovenski kongres želi biti prav ta ustanova, ki naj bi vse spore med nami presegala. Temeljni f'lji Svetovnega slovenskega kongresa so ohranitev slovenstva in čutenja za slovenstvo, kjerkoli že živimo, potem omogočanje slovenske države ozi-r°ma ta trenutek osamosvajale, potem narodna sprava kot način bivanja, kot način sožitja med nami, Slovenci, pri čemer sprava predpostavlja razlike ^ed nami, kulturne in tudi po-*. ne,, razlike v načinu življe-Ja, saj so naši ljudje raztepeni P° vsem svetu, in šele po pričanju teh legitimnih razlik je mogoče govoriti o sožitju. Naslednji cilj je internacionaliza-'Ja slovenskega vprašanja v Primeru, če bo to potrebno, če D° imela Slovenija večje težave Pn uveljavitvi svoje osamosvo-nv' ^eveda pa pri internacionalizaciji mislimo tudi na to, oa Slovenija mora priti na poli-,cni zemljevid sveta. Nas v em smislu še rie poznajo, še ne
vedo, kjer smo, kdo smo. Torej, preko Svetovnega slovenskega kongresa želimo svetovno politično javnost seznaniti o Sloveniji. Cilj pa je tudi vzpostavljanje vezi med slovenskimi ustvarjalci kjerkoli živijo."
Nekateri izražajo ob kongresu pomisleke, da bo to kongres v drugi svetovni vojni poraženih sil.
"Glejte. Svetovni slovenski kongres je že po sami ideji usmerjen v prihodnost, ker izhaja iz predpostavke sprave, da travme in probleme preteklosti presežemo. Seveda je pa vse to Še tukaj živo. Če rečem poenostavljeno: domobranci se bojijo, da bi bil Svetovni slovenski kongres preveč rdeč, slednji pa se bojijo, da bo predvsem bel, eni in drugi pa se spravljajo name, hkrati pa moram reči, da se tako eni kot drugi obračajo name. Vsaj videti je, če sem malo neskromna, da sem ta hip le tista, ki povezujem. Resnično si bom prizadevala, da bo Svetovni slovenski kongres naš kongres, kongres vseh, da bi se vsakdo lahko v njem prepoznal, da ne bi ne ena ne druga stran triumfirala. Za triumf nimamo prav nobenega razloga. Pač pa se bomo lahko veselili, če nam bo uspela osamosvojitev. Če nam bo uspelo, da enkrat presežemo te razdore in spore, da bomo sposobni živeti drug ob drugem in drug za drugega. Lahko rečem, da smo v resnici do te mere zreli, da se vsi, eni in drugi, zavedamo pomembnosti tega, da postanemo končno država in narodno občestvo, da na kongresu ne bo nobenih takšnih stvari, da bi imel kdo slab občutek. Tudi samo vabilo, ki smo ga poslali vsem ustanovam in tudi političnim strankam, je šlo v smeri preseganja nasprotij in da ljudi na tej ali oni strani vedo, da so vabljeni in da je kongres ustanova vseh."
Pogosto poudarjate, da so že same priprave na kongres strnile Slovence doma. Se ta strnitev kaže tudi med Slovenci na tujem, recimo v Kanadi, v Argentini?
"Tudi na tujem jih je in prav prijazne novice prihajajo tako iz obeh Amerik kot iz Avstralije, da ljudje po 40 letih končno sedajo skupaj, se pogovarjajo in se dogovarjajo. Seveda pa gre to počasi. Kdor bi hotel hitro, bi naredil večji razdor, kot je bil doslej. Travme minevajo zelo, zelo počasi. Tega se mora zavedati vsakdo, kdor želi delovati v smeri nekega preseganja razlik. Nobene nestrpnosti, samo potrpežljivost, počasi, z občutkom, s spoštovanjem drug do drugega."
Bili ste v Združenih državah Amerike, v Kanadi, v Argentini. Slišimo, da je posebno v Argentini še vedno dosti nezaupanja do domovine, kljub demokratičnim spremembam. Ste vi dobili tak vtis?
"Seveda je nezaupanje. 45 let življenja ti ne moreš kar tako izbrisati. V teh letih so bili ti ljudje izbrisani iz slovenskega narodnega telesa. Izobčeni. Z volitvami se teh. zamer, tega strahu, tega nezaupanja ne da preprosto zbrisati. Vendar, ljudje, ki prihajajo iz Argentine, na primer Gallusov pevski zbor, in tudi drugi, ki so videli Slovenijo, so jo zadihali, če tako rečem, tega strahu in nezau-
panja nimajo več oziroma mnogo manj. Z njimi se da zelo lepo sodelovati in pogovarjati, ko seveda odpadejo tiste prve pregrade."
Vsi vam zastavljajo to vprašanje in tudi jaz ga vam bom. Kako je z ljudmi, ki zaradi medvojnih zločinov ne bi smeli k nam. Na zadnji novinarski konferenci ste povedali, da je takih ljudi sedem.
"Spisek je nastal tako, da so preprosto izpisali imena vseh, zoper katere je sprožen preiskovalni postopek v različnih občinah. Ni ga delala prejšnja oblast, ni ga delala Udba, nastal je čisto na pragmatičen način. Ne gre za to, da ti ljudje ne smejo priti. Kolikor vem, jih je republiško javno tožilstvo obvestilo, da so v preiskovalnem postopku, njim pa je prepuščeno, ali bodo prišli k nam ali ne. Verjetno jih ne bo. Vsi ostali, ki pa niso dobili tega obvestila, pa so lahko brez skrbi. Sicer pa je s strahom večkrat tako kot z revmo. Velikokrat ga človek odnese s seboj v grob."
Kongres iz načelnih razlogov, da bi ostal nevladni, nepolitični, nadstrankarski, ni zaprosil za finančno pomoč republike in njenega proračuna. Denar zbira sam, seveda s pomočjo sponzorjev. Že večkrat ste dejali, da je za sponzorstvo kar precej zanimanja.
"Res nismo dali niti predloga, ko se je delal republiški proračun. Zakaj. Zato, ker želimo najprej pokazati življenjsko sposobnost sami. Živimo od sponzorstva. Slovenska podjetja, kljub temu da so v hudih finančnih težavah, nam pomagajo na različne načine: z denarjem, uslugami, z darili. Tako da od države Slovenije nismo nič dobili. So nam pa dodelili prostore, saj prostorov ne moreš dobiti kjerkoli. Ko se bo začelo pravo delo, saj kongres ni enkratna manifestacija, dejanje, ampak se bo začelo šele po kongresu mukotrpno delo sodelovanja, povezovanja, iskanja vezi s Slovenci po svetu, z ustvarjalci, kulturniki, gospodarstveniki, pa ne bo mogoče več tako kot doslej. Zadevo bo treba postaviti na strokovno osnovo, dobiti bo treba nekaj strokovnih delavcev, ki bodo redno zaposleni. Ti pa morajo imeti zagotovljeno socialno varnost, zato bomo na prihodnji proračun posredovali predlog za financiranje. Vsa druga dejavnost, recimo posveti, srečanja, pa bo še vedno odvisna od sponzorstva."
Kongres kot ustanova bo deloval naprej. Je morda prav ta kongres zamišljen kot osrednja organizacija v domovini za povezovanje s Slovenci po svetu. Sedaj imamo posebno ministrstvo, pa matico itd. Bo šlo za združevanje oziroma racionalizacijo tega dela?
"Kako bo ta zadeva gledala v prihodnosti, je težko reči. Vendar ima ministrstvo svoje naloge, svoj način dela, Slovenska izseljeniška matica ima spet svoje delo, doslej ga je opravljala, kot ga pač je, in to delo bo najbrž opravljala tudi poslej. Svetovni slovenski kongres se od obeh razlikuje v tem, da skuša gledati na slovenski narod kot celoto. Iskal bo stike med Slovenci po profesionalni ravni. Prepričani smo, da se
zdravnik pogovarja z zdravnikom kot zdravnik, ne kot politik, ne kot pripadnik ene ali druge stranke. Te zadeve želi opravljati kongres. Njegova posebna naloga je povezovati Slovence kot Slovence in artikulirati nacionalni interes slovenskega naroda v celoti."
Za Slovence pravijo, da so spori njihova poguba. Bo kongres dokaz, da znamo tudi skupaj držati?
"Že priprave na kongres so dokaz, da znamo tudi skupaj držati. Sicer pa Slovenci po svetu niso nič bolj sprti, kot smo mi tukaj doma. Vendar mislim, da počasi postajamo skozi te spore zrel narod. Mi se dolgo pregovarjamo, dolgo kregamo, samo primer ob plebiscitu, toda, če je treba, smo kot en mož, ko je treba kaj narediti. Upam, da bo demokracija postala trdnejša in stabilnejša. Nimam rada hitrih rešitev. In mislim, da niso dobre."
Kongres sovpada, mislim, da naključno, s slovensko osamosvojitvijo.
"To je čisto naključje. 27. junij kot začetek kongresa je bil določen že 1. septembra lani. Do 26. junija smo mi prišli šele kasneje. Vendar pa menim, da to naključje ni povsem naključno. To si razlagam s tem, da Slovenci kljub velikim krčem le dozorevamo v dvojnem smislu: državotvorno in občestveno. Gradimo državo in gradimo občestvo in oboje izhaja iz najbolj čistega dozorevanja. Postajamo zrel narod, ki počasi, s težavo, z muko opravlja s svojo preteklostjo in se usmerja v prihodnost." • Jože Košnjek
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
ŠTEFAN ŽARGI
MODNA OBLAČILA
Kranj, Tavčarjeva 3
tel. 211-089
/uspešen*
™    posel propagandna ■
I OBJAVA f
%v Gorenjskem glasu^^ Pokličite J ^> 218-463
Dogovorjenujen
V teh dneh je popularno reči, da se posamezne stvari in dogodki zgodijo zadnjič v Jugoslaviji in v tem stilu bi lahko rekli, da je časopis, ki ga držite v rokah, prav tak. Vendar ali res? Koliko bomo po 26. juniju dejansko samostojni in suvereni? Dejstva in dogodki kažejo, da bo Dan osamosvojitve kljub svoji nedvomni zgodovinskosti - kot slišimo, pomeni uresničitev več stoletnih teženj našega naroda - prelomen le na simbolni ravni, saj je do dejanske samostojnosti še dolga trda in trnova pot. ki nas bo postavila pred hude preizkušnje. Skoraj soglasno voljo slovenskega naroda, izraženo na plebiscitu, tujina, v strahu pred ogrožanjem njenih interesov - slovenska samostojnost je lahko le prva kepica velikega plazu nemirnega razkroja nekaterih držav - in preostanek Jugoslavije, razlagata kot nelegitimno in enostransko dejanje, pozabljajoč pri tem, koliko je bilo za sporazum že vloženega. Dilema zveznega premiera Anieja Markoviča v slovenskem parlamentu o odcepitvi ali razdružitvi je lažna, saj je bila razpadajoča Jugoslavija - tega dejstva predsednik ZlS-a še vedno ni opazil, čeprav se mu dogaja dobesedno pod nogami - ustanovljena z nami, za pogajanja v razumnih časovnih rokih, pa sta potrebni obe strani. Trditvi o "strateški napaki" je sicer mogoče pritrditi, čeprav je bila utemeljena na načelni ugotovitvi, vendar tudi na kasnejši pragmatičen predlog in poskus, ni bilo odziva. Očitno trdno prepričanje, da tujina ne bo sprejela enostranskih potez, pa čeprav je njihova enostranskost le tako ocenjena, se nadaljuje z upanjem, da se taki koraki preprečijo, pri tem pa se popolnoma spregleduje, da se lastni pat položaj - popoln gospodarski in še kakšen razkroj brez tuje pomoči - le nadaljuje in pospešuje. Tujina namreč za nadaljnjo, Jugoslaviji eksistenčno nujno pomoč, pogojuje s sporazumom, zato je samo vprašanje časa. ki je pri nas zelo raztegljiva kategorija, kdaj bo to spoznano. In le ujetniki tega spoznanja, da smo obsojeni na odgovor, se bodo začeli pogajati tudi o razdružitvi, ki bo ob našem bližnjem simbolnem dejanju, vendarle težak in dolgotrajen proces. Kakšne dogodke lahko ob tem pričakujemo, pa nam najbolje poka-žeta, vojaško nepomembna, vendar zgovorna kraja letal na Brniku in vrnitev - mimo sporazuma - nevarnih odpadkov iz Bosne.
In kako bomo ravnali Slovenci? Prerekanja in zmerjanja v parlamentu, "gnili" kompromisi (zastava) zaudarjajo do te mere, da bomo zaprli oči (nos) z zaloputnjenjem - za javnost, skupščinskih vrat. Starih ran sprava ni zacelila in v časih stisk bruhajo na dan. tudi na Slovenski kongres - v plemeniti želji pripravljen zbor delegatov pripadnikov našega po svetu raztresenega naroda - se utegne zgrniti ta senca. Revanšizem. dodobra izvajan z metodami časa, za katerega smo bili prepričani, da je za nami, razkraja vrednote, ki so v Evropi, v katero si tako srčno želimo, še vedno svetinja. Nam dogodki na Koroškem z odstranitvijo deželnega glavarja ne morejo biti v poduk? Politično vodstvo se bo moralo, poleg gradnje nove države -priprave na to niso bile dobre - potrditi predvsem v reševanju odnosov do preostanka Jugoslavije in tujine, saj nam le tako lahko sploh omogoči, da preživimo. Mnogi, vključno z Markovičem. namreč ra čunajo na naš zlom.
Ko bomo v sredo nazdravili naši mladi, komaj rojeni državi, zavedajmo do/'ine poti, ki je po rojstvu potrebna, da je človek sp soben samostojnega življenja. Nekaj podobnega nas čaka tudi p tem. Kot v vsakem otroštvu in mladosti bodo srečni in težki trenutk Bodimo trdni, vztrajni in odločni, čas pa bo sodil. Na svidenje v s mostojni Sloveniji!
|y Agromehanika
Hrastje 52 a      ® 064/324-033, 324-034
Z letne skupščine škofjeloških borcev
Svinčena leta na drug način
Škofja Loka, 14. junija - Nekdanji borci in aktivisti so od nove vi. pričakovali več demokracije, danes pa ugotavljajo le agresijo, san voljo, izsiljevanje raznih določil, hkrati pa ji ni mar za propada: gospodarstva, skokovito naraščanje brezposelnosti, za socialno be delavca, skratka, deželi se obetajo svinčena leta na drug način. Bo-so se in se bodo še naprej zavzemali samo za tisto pot, po kateri se mirno prišlo do - poti v Evropo. - Novi predsednik Občinskega odi ra ZZB NOB Škofja Loka je Franc Braniselj.
Po enem letu vladanja Demosa nekdanji borci in aktivi ugotavljajo, da si je nova vlada po volitvah Slovenijo zavzela 1 plen in zdaj hočejo izničiti prav vse, kar je bilo kdaj v naši dež. ustvarjenega dobrega, vrednega. Ponujeno spravo so borci vzi kot spravo za preteklost, ne morejo pa sprejeti enačenja z medv< nimi nasprotniki, ki hočejo to zgodovino izbrisati iz slovenske;, naroda, ker je preveč sramotna za nekatere posameznike. Zato so tako zelo napoti simboli, partizanska imena ulic, šol, spominski prazniki. Porajajo se nove nasprotne politične organizacije, uradno se že povezujejo nekdanji domobranci, vse močnejša je prisotnost politične emigracije v našem prostoru, pod geslom boja proti komunizmu hočejo svojo potrditev in prerod beli. In mladi, ki te naše zgodovine ne poznajo dobro, si domobrance razlagajo, kot "dobre" ljudi, ki so hoteli braniti domovino.
Škofjeloški borci podobno kot vsi drugi danes ugotavljajo, da so veliko zamudili, ker niso takoj šli v konfrontacijo z novo vlado in vsak napad nanje obsodili. Njihov problem bi morali interna-cionalizirati. so poudarili, kajti svet, ki seje uprl Hitlerjevemu nacizmu, nikoli ne bo priznal kolaboracionistov in jih enačil z borci za svobodo, kot to danes poskušajo in jim tudi uspeva.pri nas. Sprava, so poudarili, ne more biti igra dnevne politike, ampak sprava, ki pomeni odpuščanje - ne pa pozabe - da se utrdijo zgodovinska dejstva. Borci danes z veseljem ugotavljajo, da prav zaradi takih in podobnih pritiskov nanje, enotnost njihovega članstva ni prizadeta, prav tako pa jih ne razdvajajo stranke. S svojo množično udeležbo na vseh proslavah in srečanjih borcev, z aktivnostmi v vsakdanjem življenju, v sodelovanju z mladimi, bodo vedno znova dokazovali svoj veliki doprinos domovini. Primerno bodo obeležili tudi velike dogodke iz narodnoosvobodilnega boja, posebej 50-letnico Poljanske vstaje.
Škojfeloški borci so se zahvalili dosedanjemu predsedniku Stanetu Pečarju, za njegovo delo in trud, saj jih je vodil celih pel let. Za novega predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka je bil soglasno izvoljen Franc Braniselj. ki je poudaril, da bodo sprejeti program dela sproti posodabljali, njihova glavna ideologija pa bo domoljubje. • D. Dolenc
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Kaj se dogaja na Jezerskem?
Združevanje celotnega prostora
V času, ko se vse razdružuje, ko se delajo računi na svojih dvoriščih, se na Jezerskem odločajo za združevanje. Ta trenutek se lotevajo zanimive in predvsem širokopotezne zamisli: najprej združiti vse prebivalce Jezerskega.
Kranj, 24. junija - Da je pogovor z ekonomistom Petrom Virni-kom, z inž. gozdarstva Juretom Skubrom in inž. arhitektom Markom Šenkom, tremi Jezerjani, o nekakšni posebnosti in novosti na Jezerskem, o čemer se že nekaj časa šušlja, stekel v firmi Global v Kranju, ni naključje. Direktor firme Global Slavko Er-zar je brez ovinkarjenja na samem začetku poudaril, da firma Global sodeluje pri pripravi ustanovitve prve zasebne delniške družbe na Gorenjskem in sicer Jezersko d.d., turizem in gostinstvo. Trije strokovnjaki - Jezerjani pa so kot iztočnico zamisli poudarili: Če si bomo sami pomagali, si bomo najbolje pomagali.
Pravzaprav gre pri delniški družbi Jezersko ta trenutek že za nekaj več kot zgolj za idejo. Slednja iz osnovne zamisli: združiti vse prebivalce Jezerskega v okviru gospodarskega podjetja, ki bi organiziralo, usmerjalo in sofinanciralo dejavnosti, ki bi pomagale obnoviti kraj, že prerašča v opredeljevanje in odločanje Jezerjanov, da združijo lastna sredstva v delniški družbi. Cilj v tem delu je, da na ta način potem "nastopijo" v Republiki Sloveniji kot kandidati za sredstva sklada za pospeševanje razvoja demografsko ogroženih krajev. Naslednji korak pa bi bil: ustvariti osnovo za vlaganja domačega in tujega kapitala v projekte, ki bi omogočila pospešen razvoj kraja, delovna mesta za domačine (predvsem za mladino), vrnitev turističnega ugleda Jezerskemu, ohranitev in povezavo v času povečanih socialnih razlik, osnovo za organiziran nastop na tržišču pod skupno blagovno znamko Jezersko in omogočila uresničevanje vseh umskih, fizičnih in kapitalnih moči krajanov ter zunanjih sodelavcev.
Enostavno povedano to pomeni, da bi bila delniška družba Jezersko osnovni nosilec razvoja kraja, v njenem programu pa bi bili ustanavljanje novih zasebnih ali mešanih podjetij za turizem, gostinstvo, zdraviliško dejavnost, trgovino, obrt, in-vesticijsko-projektivno dejavnost, gozdarsko-kmetijsko proizvodno dejavnost in druge. Nosilci zamisli, ki ta trenutek v kraju, med domačini z razlago nekako preverjajo idejo (kjerkoli pa je bilo doslej tudi izven kraja govora o njej, je naletela na velike simpatije) so v informaciji za domačine zapisali, da so se Jezerjani pred 70 leti v šali radi poimenovali, da so "Jezerska republika", da pa je geslo njihove posebnosti danes: Vrnimo Jezerjanom Jezersko. To sicer, kot poudarjajo, ne pomeni, da zapirajo vrata zunanjemu znanju, delu, kapitalu..., vendar ta trenutek želijo preveriti najprej in predvsem neke vrste "referendumsko ali anketno podporo" doma.
Peter Virnik ocenjujejo, da je pogoj, da projekt uspe, podpora domačinov. Jure Skuber dodaja: če v kraju ne bomo združili vseh sil, bomo zgubili samobitnost. Marko Šenk pa poudarja, da morajo najprej domačini imeti besedo pri razvoju kraja, ob tem da stvari ne morejo potekati mimo stroke.
Pred Jezerjani je torej ta trenutek ponudba, ki je nastala doma, in o kateri naj bi se zdaj opredelili. Ustanovitev delniške družbe naj bi podprli (se izrekli zanjo) z ustanovitvenim kapitalom. Ta je razdeljen na 250 delnic po 1300 din oziroma 100 DEM. Delničar družbe je po pravilih lahko vsak (bili pa naj bi to domačini), ki kupi in plača najmanj eno delnico. Že prihodnji mesec bi se potem sestala ustanovitvena skupščina, na kateri bi sprejeli pravila in organe družbe za poslovanje.
Kdor je zadnja leta spremljal življenje in dogajanje na Jezerskem, lahko pritrdi, da se je z delom in voljo domačinov v kraju veliko spremenilo. Naj spomnim tudi na priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Jezersko. To, kar se dogaja zdaj, pa tako kot pred leti, ko je šlo za komunalno infrastrukturo, nakazuje povsem drugačno novo, spodbudno slutnjo. Če se zamislim, bi bil ta trenutek kar rad domačin na Jezerskem. 9 A. Žalar
Tekmovanje gorenjskih gasilcev
Bled - Na nogometnem igrišču na Bledu je bilo v nedeljo tekmovanje gasilcev gorenjskega gasilskega območja. V vseh kategorijah so se pomerili najboljši z gorenjskih občinskih tekmovanj in gasilci, ki so na občinskih tekmovanjih dosegli predpisano normo oziroma število točk Gasilke zveze Slovenije. Na tekmovanju je bilo 56 gasilskih enot in sicer 17 iz radovljiške občine, 12 iz jeseniške, 11 iz kranjske, 9 iz škofjeloške in 7 iz tržiške občine.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je potekalo brez zapletov. V nadaljnje, republiško tekmovanje, ki bo v drugi polovici septembra na Rogli, pa so se uvrstili naslednji: pionirke - GD Stara Fužina (879,5 točke) in GD Mavčiče (865); pionirji - GD Begunje (881), GD Kranjska Gora (877), GD Poljane (876), GD Zabreznica (873,5), GD Mojstrana (872,7) in GD Ovsiše (870); mladinke - GD Voklo (1025); mladinci - GD Gorje (1061,6), GD Virmaše (1031,3), GD Voklo (1030,9); članice A - GD Begunje (854,8); člani A - GD Begunje (910); članice B - GD Brezje pri Tržiču (844); člani B - GD Smokuč (899); skupina starejši gasilci - GD Bled (938), GD Zabreznica (920), GD Voklo (908,5), IGD Veriga Lesce (907), GD Prebačevo-Hrast-je (907) in IGD LIP Bohinj (906 točk). • A. Ž.
Skupno praznovanje v KS Brezje pri Tržiču
Vodovod, ceste in želja po avtomobilu
V krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču so konec minulega tedna proslavili letošnji krajevni praznik in 40-letnico gasilskega društva.
Brezje pri Tržiču, 24. junija - Krajevno praznovanje so letos v tej krajevni skupnosti v tržiški občini, kjer je v naseljih Brezje pri Tržiču, Hušica, Hudi graben, Visoče in v dveh vikend naseljih - Mata-ne in Za vazom okrog 400 prebivalcev, združili z jubilejem domačih gasilcev. Tako je bila osrednja slovesnost v četrtek zvečer, ko je bila v domu družbenih organizacij slavnostna seja ob 40-letnici gasilskega društva. V soboto popoldne pa je bilo pod pokroviteljstvom KS in podjetja PIK AS Brezje pri Tržiču 41/a slovesno zborovanje s podelitvijo gasilskih odlikovanj.
Ivan Kokalj
Med pomembnejšimi mejniki v delovanju in razvoju društva je vsekakor izgradnja doma, ki so ga gasilci skupaj s krajani zgradili pred dvajsetimi leti. Sicer pa so ves čas skrbeli za izpopolnjevanje opreme in strokovno usposabljanje. Zavzeto in načrtno delo in usposabljanje sta tudi letos na občinskem gasilskem tekmovanju potrdili moška in žnska ekipa
iz društva, ko sta osvojili prvo mesto, pionirji pa so tekmovali izven konkurence. Velika želja gasilcev v krajevni skupnosti pa je danes nabava novega gasilskega avtomobila.
"Kar pa zadeva krajevno skupnost, se nam letos obeta začetek gradnje novega zajetja na Lešanščici in obnovitev celotnega vodovodnega omrežja za vasi Brezje, Popovo, Hušica in Hu-
Na slavnostni seji v četrtek zvečer so podelili priznanja za 10, 20, 30 in 40-letno delo v gasilskem društvu. Za 40-letno delo v društvu so dobili priznanja Alojz Meglic, Viktor Dežman, Peter Praprotnik in Milan Valjavec. Republiška in občinska odlikovanja pa so podelili na slovesnem zborovanju v soboto popoldne. Plamenico III. stopnje sta dobila Gaber Eržen in Bogo Dežman, gasilsko odlikovanjwe I. stopnje Alojz Meglic, gasilsko odlikovanje III. stopnje pa GD Brezje pri Tržiču. Občinsko odlikovanje I. stopnje je dobil Cveto Frelih, II. stopnje pa Ivanka Dežman, Tatjana Praprotnik in Bogo Dežman.
Praznik krajevne skupnosti Bela
Srečanje na Lovrencu in v dolini Belice
Bašelj, 23. junija - V krajevni skupnosti Bela so krajevni praznik proslavili v nedeljo s srečanjem na Lovrencu in z družabnim srečanjem pri turističnem domu v dolini Belice v Bašlju, kjer so zvečer zakurili tudi kres. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Franci Bizjak, bodo kresove zakurili tudi v sredo zvečer - tokrat na Lovrencu in v čast slovenske osamosvojitve.
Kranjski dekan Stanislav Zidar je v cerkvici na Lovrencu med mašo, ki so jo posvetili vsem žrtvam vojne iz krajevne skupnosti, z izbranimi besedami opogumljal zbrane pred slovensko osamosvojitve domačin Ivo Bizjak, sicer predsednik zbora občin republiške skupščine, pa se je na krajši slovesnosti pred cerkvijo med drugim vprašal, kaj se bo 26. junija pravzaprav zgodilo. "Novo bitje, država, ki je bila spočeta z zavezujočo odločitvijo ogromne večine Slovencev in prebivalcev Slovenije, bo dobila rojstni list. Ob rojstvu pa seveda noben otrok še ni vsakem pogledu čisto pri sebi. Tako tudi tukaj," je dejal Ivo Bizjak in poudaril, da prihajajo na dan še novi dokazi za to, daje bila odločitev na plebiscitu pravilna. "Začenjamo pravzaprav od začetka. Hkrati potekajo trije procesi: osamosvajanje, spreminjanje sistema ter obnova gospodarstva in njegovo postavljanje na nove temelje. V tem procesu smo si lahko največji sovražnik prav sami," je še dejal Bizjak in pozval: "Preženimo malodušje, zberimo voljo, energijo in ustvarjalnost!"
V kulturnem programu so sodelovali cerkveni pevski zbor iz Preddvora in učenci preddvorske osnovne šole, krajevnega praznovanja pa sta se udeležila tudi podpredsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar in republiški poslanec Nace Polajnar. • C. Z.
Praznovanje v KS Žirovnica
Žirovnica - S športnimi in še nekaterimi prireditvami se je minuli teden v krajevni skupnosti Žirovnica v jeseniški občini začelo praznovanje krajevnega praznika. Tako so poleg moškega odbojkarskega turnirja, razstave izdelkov otrok iz vrtca in prireditve učencev ter podelitve priznanj šolarjem v soboto taborniki obiskali spominska obeležja, borci krajevne organizacije pa so pripravili komemoracijo pri spominskem obeležju v Mostah. Jutri (v sredo) popoldne društvo upokojencev prireja kolesarski izlet, v soboto pa bo ob 15. uri na Selu balinarski turnir, ob 15.30 pa v Glenci klubska revija skokov pionirjev. Mednarodna skakalna tekma v Glenci na 35-metrski skakalnici pa bo tudi v nedeljo ob 10.30. • (až)
Revija harmonikarjev
Kranj - Komisija, ki pri Društvu upokojencev v Kranju vodi Okrepčevalnico, bo v sredo, 3. julija, ob 16. uri na Vrtu pod trto v Tomšičevi ulici v Kranju, kjer so prostori društva, pripravila srečanje gorenjskih upokojencev z diatoničnimi harmonikami. Vsak od prijavljenih nastopajočih bo zaigral tri skladbe. Na srečanje in revijo vabijo vse upokojence-harmonikarje z Gorenjskega. Prijave že sprejemajo v Društvu upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. • Ivan Petrič
Po Kališču tudi Ledine
Kranj - Prejšnjo soboto in nedeljo so kranjski planinci na Kališču skupaj z borci Kokrškega odreda imeli tradicionalno srečanje, na katerem so gorski reševalci prikazali transport ponesrečenca s Storžiča. Borci, med katerimi sta bili tudi 86-letna Ana in 87-letna Frančiška Jerina, pa so položili vence na kraju, kjer je bil ustanovljen Kokrški odred. Manjša planinska slovesnost pa bo tudi to soboto, 29. junija, ob 11. uri na Ledinah. Srečali se bodo tudi gorski reševalci ob obletnici helikoptrske nesreče. Na Ledinah se letos obeta dobra poletna smuka. • (až)
Ob 40-letnici gasilskega društva so v četrtek zvečer v domu družbjj nih organizacij odprli tudi razstavo o delu in dosežkih gasilcev v ^ letih.
do," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Kokalj. "Največ pa pričakujemo na cestah. Načrtovano je asfaltiranje ceste v novem naselju pri domu družbenih organizacij, ure-
V Visočah letos pričakujejo nov asfalt. Zanj naj bi četrtino prispevali krajani, četrtino krajevna skupnost, polovico pa občina. Na nedavnem skupnem sestanku predstavnikov KS, občine in Cestnega podjetja Kranj so se dogovorili, da bo okrog 500 metrov ceste asfaltirane še letos.
ditev in asfaltiranje ceste v H1 dem grabnu, obnova ceste (fljjj kadam) od Ribnikarja do Vi" marja in priprava projektne ^ kumentacije za lokalno Brezje - Popovo in ceste Brezje^ Hušica - Hudo (povezava s W*' jevno skupnostjo Kovor)." • Potreb in želja je v krajci skupnosti sicer še več, ven°^ ocenjujejo, da bo že uresniči, za zdaj še kar realnih možno* na vodovodnem in ' cestnM omrežju ob pomanjkanju "j narja velik uspeh. Ob tem sev da, da bo prvenstvena nalof vsekakor redno vzdrževanj vseh komunalnih naprav in y\ ma družbenih organizacij J krajevni skupnosti. • A. Ža"
Z NOVINARSKEGA VEČERA V LJUBNEM
zadn
Na Novinarskem večeru v krajevni skupnosti Ljubno, kjer sfflO P, delili priznanje Gorenjskega glasa, smo prenekatero zanim'*0 razkrili tudi izven programa v dvorani...
Lepo skrbijo za spomenike
Eden najbolj nesrečnih dni v -vojni je bil za Ljubenčane nedvomno | avgust 1941, ko so Nemci v vasi P0*1/.^ pet talcev. Iz čevljarske delavnice M11 } Stularja so vzeli dva brata Antona in J°ž. v Kristana, Feliksa Kavčiča in mojstra, ^ tona Snedica, domačina s Posavca Pa J pripeljali iz Begunj in vse pod gas , egj domom postrelili. Poleg tega central" » spomenika borci KS Ljubna, PosaV^aii Otoč skrbijo še za štiri spomenike, za d ■ Ljubnem, po enega na Posavcu in v
^an' v cel
"Danes ima naša organizacija še 63 članov," pove Jože K°
predsednik krajevne organizacije Zveze borcev, nekoč borec 2. ba •
Ijona Prešernove brigade, "in dokaj aktivni smo. Le denarja P1"'1?«^
kuje organizaciji. Včasih je bilo tako urejeno, da je ob smrti kak
ga borca krajevna skupnost prispevala venec, eno leto nazaj je ve (|
plačeval občinski odbor v Radovljici, z novo vlado pa moramo za
spet sami skrbeti. Vendar iz članarine ne bomo vsega zmogli' Vse upamo, da nam bo krajevna skupnost pri tem pomagala, kot nam
že p 1
Kot vsi slovenski borci smo tudi mi ogorčeni nad tem, kar se a
nes dogaja. Saj bi te skorajda že moralo biti sram, da si se boril za ^
movino. Ne mešati vsega s komunizmom! Borci smo bili borci-
D. Dolenc
JOŽE JEŠE iz Otoč, predsednik pokopališke
uprave
Ljubenska cerkev
Jože Ješe, upokojenec žirovniške hidroelektrarne, v njej je bil i*Vr i 34 let, ni domačin. Rojen je bil v Zalošah, živi pa na Otočah, ven d ^ kot predsednik pokopališke uprave za krajevno skupnost Ljubno .
lOSl'
na ta kraj.
"V Ljubnem nameravajo trajneje ^ problem pokopališča in tudi mrliški žic, popravila pa je zelo potrebna tuoi j benska cerkev. Zavarovati jo bo treba y^ posedanjem, jo podbetonirati in„u,red'kVjj| vodnjevanje," pravi Jože Ješe. "S cer■ j in pokopališčem na Otočah pa nismo n ^ več odlašati. Pri tem je še posebej v pomagal župnik iz Kamne Gorice M ^ Kočevar, ki je, razen za nov zvon, P°s treti tudi za električno zvonjenje in vse P«! ne napeljave in pripomočke. Na V ^ wmmm-:*mp..mm      smo uredili tudi pokopališče, pop0" ^ obnovili obzidje, mrtvašnico, vodovodno napeljavo ter prosto pokopališčem tudi asfaltirali." • J. Košnjek
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Samoplačništvo v zobozdravstvu
Javno zobozdravstvo bo konkuriralo črni praksi
V Kranju bodo del zobozdravstvenih zmogljivosti namenili tako imenovanim samoplačniškim ordinacijam.
Kranj, junija - Ponekod v Sloveniji že imajo tovrstne izkušnje, prav v bližnjem Kamniku in Domžalah, na Primorskem pa v glavnem za paciente z one strani meje. Tudi na Gorenjskem si javno zobozdravstvo od tega obeta precej dela, saj nam sodeč po obiskih v zasebnih (črnih) zobozdravstvenih ambulantah ni žal denarja za zdravo zobovje. Direktor Zobne poliklinike v Kranju dr. FRANC POREN-TA govori o motivih, zaradi katerih bodo pacienti namesto črne prakse izbirali javne ambulante, v katerih bodo storitve v celoti plačevali.
tako rekoč pollegalno. Velik obisk pri teh zobozdravnikih dokazuje, da so ljudje pripravljeni žrtvovati več denarja, zato enak odziv pričakujemo tudi, ko bomo samoplačništvo uveljavili v javnem zobozdravstvu.«
Ali ne bo prehod s sedanjega domala brezplačnega zobozdravstva na samoplačništvo preboleč?
»Tih samoplačniški sistem se že zdaj "tihotapi" v zobozdravstvo, in sicer s spremenjenimi indikacijami. Za nekatere storitve ali za boljše materiale morajo ljudje že zdaj doplačevati, medtem ko za standardne storitve plačajo le participacijo. Tako prehod na samoplačniške ambulante ne bo prehud. Sicer pa smo se že pred več leti pogovarjali o samo-plačniških ordinacijah, vendar jim družbena klima, ki je zagovarjala brezplačno zdravstvo, ni bila naklonjena. Velik del zobozdravstvenih storitev se že lep čas opravlja v črni praksi, ker je pač javno prezasedeno ih so dolge čakalne dobe. Zasebno zobozdravstvo še ni uzakonjeno, pa tudi preganja ga nihče več, deluje
Kaj bodo pri vas pacienti dobili za svoj denar?
»Prosto izbiro zobozdravnika, material in storitve, ki si jih bo izbral po posvetovanju z zdravnikom, takojšen sprejem v ambulanti {ravno na dolge čakalne dobe se pacienti najbolj jezijo)... Cenik storitev bo določila zdravstvena uprava. Pacientu bomo izstavili tudi račun (česar v črnem zobozdravstvu ni), ki ga bodo po veljavni zakonodaji lahko predložili za davčne olajšave. Ta sistem omogoča tudi kontrolo in nenazadnje možnost reklamaci-
je. Omeniti je treba, da bo pacient na začetku podpisal tudi izjavo o samoplačništvu, kar pomeni, da ne bo mogel kasneje uveljavljati vračila sredstev pri zdravstveni skupnosti.« Torej bo javno zobozdravstvo postalo konkurenca črni praksi?
»Izdajanje računov za naše storitve bo prav gotovo prednost pred črno prakso, najbrž pa bomo konkurenčni tudi s ceno, ki se bo ravnala po izračunih zdravstvene uprave.«
Kakšno usodo lahko ob samoplačništvu pričakujemo za preostali zobozdravstveni program?
»V samoplačniške ordinacije bomo usmerili le del prostih zmogljivosti, ki jih imamo v zobozdravstvu. Uveljavljeni programi, ki jih imamo do zdravstvene skupnosti (denimo preventiva), seveda ostanejo. Samoplačništvo je namenjeno pretežno "odraslemu" zobozdravstvu, kjer je zdaj zaradi preobremenjenosti zobozdravnikov težja dostopnost, kjer spravljajo v slabo voljo dolge čakalne dobe.«
Kaj o samoplačništvu govore kamniške in domžalske izkušnje?
»Uradnih podatkov o tem sicer nimam, od kolegov pa slišim,
da je odziv kar dober in da se iz tega vira zberejo znatna denarna sredstva.«
Se je misel na samoplačništvo porodila iz denarne stiske v zdravstvu?
»Sredstva, ki se v proračunu zbirajo za zdravstvo, ne zadoščajo za vse programe. Drugih virov ni, v Kranju denimo zamira prej zelo uveljavljena neposredna menjava, zavarovalništva, od katerega si zdravstvo obeta precej denarja, še ni. Zato je treba misliti na dodatni zaslužek. Naj še povem, da ima zamisel zdaj tudi podporo ministrstva za zdravstvo.«
V Kranju torej začnete julija, kaj pa drugod po Gorenjski?
»Strokovni kolegij v Kranju pripravlja navodila, ki jih bo dobilo zobozdravstvo po vsej Gorenjski. Upamo, da bodo tudi drugje kmalu sledili kranjskemu zgledu« • D. Z. Žlebir
špoprtmcer
KRANJ, CANKARJEVA 4
Družine z veliko otroki: Kimovčevi iz Sebenj
Dve "vojarski" plači živita deset ljudi
Sebenje, junija - S Kimovčevimi iz Sebenj nas je seznanil njihov sosed Peter Rezar. Deset jih je, pa reveži živijo le z dvema "vojarski-ma" plačama, nam je dejal. Darila Gorenjskega glasa (posteljnina, namizni prti, bala blaga, kosa in orodje za popravilo hiše) so prišla kar v prave roke, saj si družina pri svoji številčnosti in bornem dohodku ne more privoščiti velikih nakupov. Kimovčevi so druga iz serije družin z veliko otroki, ki smo jih povabili, naj se predstavijo našim bralcem, jeseni pa jih skupaj z drugimi odpeljemo na izlet.
Pri Kimovčevih v Sebenjah se v treh tesnih prostorih stare hiške gnetejo trije odrasli in sedem otrok, starih od tri do petnajst let. Mati Hafa ni bila nikoli zaposlena, saj je bila kopici majhnih otrok ves čas potrebna doma. Tako sta zaslužek pač prinašala domov oče Stojan in stric Brane.
Plača v tržiškem BPT, kjer prvi dela trinajst, drugi pa že enaindvajset let, ni bila nikoli kaj prida. Odkar pa je fabrika v stečaju, moška pa zaposlena le po pogodbi, je zaslužek še pičlejši. Hvala bogu pri Kimovčevih otroci dobijo doklade, ki so, denimo, pretekli mesec znašale 6.400 dinarjev, s šolskimi knjigami pomaga socialna, malica je zanje zastonj. Kar štirje namreč hodijo v šolo: 15-le-ini Bajro je v sedmem, 12-letni Damir in 10-letni Pavle pa v tretjem razredu osnovne šole v Križah. Prvemu šola nič kaj ne diši, zato počasneje napreduje. 8-letno Natašo so dali v šolo s prilagojenim programom v Kranj. Dvojčka Uroš in Urška imata pet let, najmlajša Sandra pa tri. Pri taki množici ljudi z dvema "vojarski-
ma" plačama težko shajajo, celo za hrano se pri trgovcu zadolžujejo "na kredo", kakor pravi družinski poglavar Stojan. Mesa zato pri Kimovčevih ni ravno pogosto na mizi, zadovoljijo se s čorbami, otrokom pa sta pravi posladek kruh in mleko. Celo h kosilu ne morejo sesti vsi hkrati, ko jih je toliko, saj imajo za majhno mizo le tri stole. Za nova oblačila kajpada ni denarja, zato jim prav pride vse, kar jim podarijo Rdeči križ ali sosedje. Zlasti sosed Rezar jim gre zelo na roko, ki Ki-movčevima moškima za pomoč na kmetiji neredko odrine kak priboljšek za otroke, da ne bi prehudo občutili revščine. Morja, počitnic, izletov Kimovčevi otroci ne poznajo, razen iz kolonij. Letos pojde Pavle, za druge Stojan žal nima denarja...
Zakaj tolikšna družina, če jo z borno plačo le stežka preživlja, o tem si pri Kimovčevih nikoli niso belili glave. Otroci so se pač rojevali brez srebrne žlice v zibe-li in zdaj odraščajo svoje trdo otroštvo. Enakega sta imela tudi Kimovčeva brata, le da se je njuno družinsko gnezdo razdrlo in
Pol Kimovčevih z avtorico, direktorjem Markom Valjavcem in komercialistom Andrejem Malijem iz Gorenjskega glasa.
Kimovčevi Od leve proti desni sedijo: Bajro, mama s Sandro, Pav->*, Urška in Uroš, Nataša; stojijo stric Brane, oče Stojan in sin t>amir.
odrasla sta v zavodu v Kamni Gorici. Nemara je ravno podzavestna želja po toplejšem družinskem vzdušju, kot sta ga bila vajena poprej, Kimovčevim natre-sla kopico otrok. Da to pomeni po dva litra mleka na dan, tri do štiri štruce kruha vsak konec tedna, pa mučne poti na socialno, ker sta dve plači premalo za toliko lačnih ust, pa kako bodo drugega za drugim spravili k lastnemu kruhu, pri Kimovčevih niso
Dr. Jože Rebolj
Cisti zobje
Zobne in ustne bolezni se vedno bolj širijo, med njimi na prvem mestu zobna gniloba. Zobozdravstveni delavci bi radi to bolezen zajezili, pri čemer potrebujemo pomoč ljudi. Ta naj se odraža v lastni odgovornosti in skrbi za zdravje zob. Za to pa je potrebna ustrezna zobozdravstvena vzgoja prebivalcev. Občanom, zlasti otrokom, moramo ponuditi znanje in motivacijo, da to sprejmejo za svojo potrebo in navado.
Samo po sebi je razumljivo, da odrasli sami skrbijo za zdravje svojih zob. Drugače pa je z otroki. Vemo, da so otroci naše bogastvo, zato naj bi bila tudi skrb staršev posvečena telesnemu in duševnemu zdravju otrok. V tej skrbi starši ne smejo nikdar pozabiti na zdrav razvoj zob. saj bolezni zob ogrožajo celotno zdravje.
Zobna gniloba je pri nas zajela skoraj  vsakega otroka. Gnilih
razmišljali. Zdaj morajo. Toda videti je, da v Kimovčevem revnem domu kljub vsemu vlada vedrina in da si znajo skromno življenje napraviti tudi veselo. Tako je bilo tudi ob našem prihodu, ko sta direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec in komercialist Andrej Mali družino obdarila s posteljnino, prti, balo blaga in nekaj orodja, da bosta Kimovčeva moška popravila razpadajočo hišo. • D. Z. Zlebir
Borza šolskih potrebščin
Kranj, 21. junija - Ker se na Centru za socialno delo v Kranju pojavlja vse več družin, ki prosijo za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, so tam uganili rešitev. V sodelovanju z Zvezo društev prijateljev mladine bodo pripravili sejem rabljenih Šolskih potrebščin.
Na Trgu revolucije v Kranju (če bo dež, pa v skupščinski avli) bodo v četrtek, 27. junija, od 10. do 16. ure, šolarji lahko prodajali učbenike, torbe, nahrbtnike, peresnice, svinčnike, risalne bloke, vodene in voščene barvice, ravnila, ovitke... skratka vse, česar od torka naprej ne bodo več potrebovali. Šolske potrebščine bodo lahko tudi zamenjevali, pri prodaji pa bodo prosto oblikovali cene.
Organizatorja pripravljata prireditev v soglasju z občino in njenim sekretariatom za družbene dejavnosti, njun cilj pa je omogočiti šolarjem in njihovim družinam cenejši nakup, ki sicer pred jesenjo opazno olajša denarnice staršev. Za šolarje pa bo semanji dan tudi zabavno doživetje ob koncu šolskega leta in priložnost, da si prislužijo dodatek k žepnini za dolge poletne počitnice. • D. Ž.
Zlata poroka v Retnjah
Zlata poroka Marije in Antona Lebana zadnjo majsko soboto je bila svečani dogodek za Retnje in še za del Križ. V kriški cerkvi je bila zlata poroka, zvonovi so praznično pritrkavali, s kora je zvenela pesem kriških pevcev. Prelepo je bilo, spomin za vse življenje, zanju, za otroke, za vnuke. Zdaj sta mama Marija in oče Anton spet na svojem dvorišču pred hišico v Retnjah, tik pod "Kopanko", kot Tržičani pravijo strmi bližnjici, ki pod Jakom drži v Retnje. Oče Anton je že šest let na invalidskem vozičku in še sreča, da ima to prostrano asfaltirano dvorišče, kjer se lahko giblje z vozičkom, opazuje, kako sosede urejajo njihov vrt, se zapelje vse do ceste, se pogovori s sosedi, mimoidočimi. Še danes je družaben, vesel človek in še vedno ima upanje, da se bo nekoč spet postavil na noge. No, da bi spet tako hodil v hribe, kot nekoč, to ne, ampak vsaj tamle do
I
konca vrta bi rad še kdaj sam šel. Voljo ima in to je največ vredno. Oba sta Tržičana, on iz Jelendola, mama iz Krišlnove-ga mlina tule iz Grabna. Pri obeh je bilo doma po osem otrok, težko življenje. Mami je pri enajstih letih ubilo očeta v mlinu in otroci so morali od doma, služit k sorodnikom. Spoznala sta se v Peku, kjer je oče delal skoraj štirideset let, mama pa je šla v pokoj iz Zlita. Leta 1953 leta sta zgradila tole svojo hišico. Skromno življenje so imeli. Oba že okrog dvajset let uživata zasluženi pokoj. Tri hčere in sina imata, deset vnukov, dva pravnuka. Ni jima dolgčas. Najlepše je bilo seveda prej, ko sta bila oba zdrava, ko sta lahko delala. Zdaj jima pomagajo sosede. Anica Rožičeva je ta dan pridno okopavala vrt. Pa tudi otroci in vnuki poprimejo. Oba pa trdno upata, da se bo zdravje vrnilo. Ata dobro voljo kar stresa okrog sebe. Vedno se je rad šalil. Taki so Tržičani. Te dni je še posebej dobre volje, ko ima na obisku sestro, ki je sicer pri sestrah usmiljenkah v Gradcu. Spomine na otroška leta obujata. Najlepša je še mladost, a kaj ko tako hitro mine. Danes bi jim spet bilo lepo, če bi ne bilo te bolezni. Bo, še bo dobro, je prepričan in vsi mu prav to iz srca želijo. • D. Dolenc
SALON
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 216-276
Del. čas: pon., tor., sreda od 12. - 19. ure,
čet., pet. od 8. - 15. ure, sobota od 8 - 12. ure
- zdravo življenje (1)
zob je vse več in več. V medicini pa velja pravilo, da je preprečevanje bolezni najučinkovitejše in tudi najcenejše. Zobno gnilobo lahko preprečimo s pravilno prehrano in temeljito ustno higieno.
Prehrana otrok je prav zaradi svoje sestave neprimerna za zdrav razvoj žvekalnega aparata. Hrana je namreč premehka, a tudi vnaprej pripravljena. Zaradi tega otrok vse premalo rabi svoje zobe. Hrana se tudi lepi na zobe. Prepogosto uživamo sladkarije vseh vrst in oblik ter hrano, ki vsebuje sladkor. Posebno pa otroci jedo premalo surove zelenjave in sadja. Takoj po bombonu, torti in podobnem je koristno žvečenje jabolk, repe, korenja ali kruhove skorje. S tem pride slina v medzobne prostore in te ploskve tudi očisti. Po vsaki jedi se ostanki hrane zadržijo na zobeh. Skupaj z bakterijami in glivicami na-
redijo zobne obloge. Z učinkovitim umivanjem moramo te očistiti z zob.
Kdaj naj začnemo s čiščenjem zob? Takoj ko pogleda prvi zob v usta! Jasno je. da malček še ni zmožen samostojnega čiščenja, zato je nujna pomoč staršev, pa tudi kontrola. Tudi predšolskim otrokom naj čistijo zobe starši. Z rednim čiščenjem, skozi igro in seveda z lastnim zgledom lahko starši otroku čiščenje zob privzgojijo v navado.
Kaj čistimo? Z zob moramo odstraniti vse vidne in nevidne obloge. Pod temi namreč potekajo procesi, ki povzročajo nastanek zobne gnilobe. Kako si umivamo zobe? Poznamo več načinov čiščenja zob. Otroke učimo krožno tehniko čiščenja zob, za odrasle je primerna tehnika "rdeče - belo - rdeče" (dlesen - zob -dlesen). Bistveno pri vseh nači-
nih čiščenja pa je, da s ščetko vedno podrgnemo po dlesni in zobeh. Kakšno ščetko uporabljamo? Katera je dobra? Najboljša je vsekakor tista, ki jo res uporabljamo. Otrok naj ima tako, ki je po velikosti zanj najbolj primerna. Aktivni ščetinasti del naj bo majhen, dolg 2 centimetra. Za odrasle je primerna večja ščetka. Kjer se borimo proti zobni gnilobi, to je navadno pri otrocih, rabimo trdo ščetko, za preprečevanje obolenja obzobnega tkiva pa naj bo zobna ščetka mehka. Zobna pasta ni neogiben pripomoček za ustno higieno, res pa je, da z njo skrajšamo čas in izboljšamo učinek čiščenja. Danes priporočamo zobne paste, ki vsebujejo fluor. Ta namreč preprečuje zobno gnilobo. Poznamo pa tudi druge pripomočke za čiščenje zob. Čedalje bolj uporabljamo zobno nitko za čiščenje medzob-nih površin. Za temeljito ustno higieno pa je potrebna tudi ustna prha. Z njo masiramo, s tem pa tudi utrjujemo začetno vnete dlesni.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled 2. medregionalna likovna razstava. V Prešernovi hiši je odprta razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V galeriji Bevisa razstavlja akad. kipar Janez Boljka. V galeriji Tai-Tai so na ogled pasteli slikarja samouka Draga Kosa. V Gauloises Blondes klubu v Hotelu Creina bo jutri, v sredo, otvoritev razstave umetniške fotografije Dejana Dubokoviča in foto session, v petek, 28. junija, pa koncert Arsena Dediča. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je do jutri na ogled razstava umetniško poslikanih tkanin avtorice Karin Popolari iz Avstrije. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Bakrorezi italijanskih mojstrov 19. stoletja iz zbirke Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina.
RADOVLJICA - V počastitev slovenskega svetovnega kongresa bo danes ob 19.30 uri v knjižnici A. T. Linharta predavanje z diapozitivi Jožeta Meglica o Triglavskem narodnem parku, jutri, v sredo, pa bodo ob 18. uri odprli knjižno razstavo Slovenska umetniška beseda 1941 - 1991 doma in po svetu. KROPA - V okviru kulturnih večerov v Kovaškem muzeju bo v četrtek, 27. junija ob 18.30 o kroparskem rojaku Radivoju Pozni-ku in njegovem času v slovenski etnologiji predaval dr. Zmago Šmi-tek. Predavanje bo v počastitev 100. obletnice Poznikove smrti in 39. letnice Kovaškega muzeja.
BLED - Jutri, v sredo, bo ob 21. uri v Festivalni dvorani folklorna prireditev v počastitev slovenskega svetovnega kongresa.
ŠKOFJA LOKA - Danes bodo v galeriji muzeja na Loškem gradu odprli razstavo slik sester Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenos Airesa. V Groharjevi galeriji so na ogled ilustracije Ilia-de in Odiseje slikarja Marija Preglja. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava del Pavleta Sedejo. V galeriji Menza LTH so včeraj odprli razstavo dokumentarnih barvnih posnetkov Janeza Pipana z zagrebškega sejma Interklima '91. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 14.30 ure.
SORICA - V Groharjevi galeriji razstavlja grafike Klementina Golija.
LJUBLJANA - V koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev razstavlja kolaže akad. slikarka Klementina Golija.
GOSTOVANJE KRANJSKE GLASBENE ŠOLE
Na zaključnem letnem koncertu Srednje glasbene šole na Reki sta sodelovali tudi učenki kranjske glasbene šole Elena Hribernik in Irena Sonc. Flavtistki iz razreda profesorice Marije Grasselli sta bili nagrajeni tako na letošnjem republiškem kot tudi na zveznem tekmovanju, na koncertu v dvorani reškega muzeja pa je njun nastop vzbudil posebno pozornost. S tem nastopom so učenci kranjske šole vrnili obisk reških glasbenikov na lanskem zaključnem koncertu kraniske glasbene šole.
LIKOVNA KOLONIJA V _PREMANTURI
Od 13. do 16. junija je v Premanturi pri Puli potekala Likovna kolonija, ki jo je organizirala Počitniška zveza iz Kranja. Povabilu Počitniške zveze Likovnemu društvu Kranj so se odzvali: Alenka Kham - Pičman, Vinko Tušek, Zmago Puhar, Cveto Zlate in gost iz Bavreutha v Zahodni Nemčiji Bernd Hubert Romankievvitz.
Dela, ki so nastala v koloniji, bodo še letos na ogled v eni od galeriji v Kranju in verjetno tudi v Galeriji Lerota v Ljubljani. Kasneje pa jih bodo umetniki v zahvalo podarili Počitniški zvezi iz Kranja. Uspeh prve kolonije v Premanturi obeta, da bo v prihodnjih letih postala redna akcija Likovnega društva in Počitniške zveze iz Kranja. D. G,
STANISLAV RAPOTEC V GALERIJI EQURNA
Jutri zvečer bodo v ljubljanski Galeriji Equrna odprli razstavo pomembnega slovenskega slikarja iz Avstralije, ki seje z nekaj deli predstavil že na lanski skupinski razstavi "Slovenski likovni ustvarjalci iz obeh Amerik in Avstralije - starejše generacije", to pa bo njegova prva samostojna razstava na domačih tleh. Tokrat bo moč videti deset slik iz več slikarjevih serij in razdobij, prihodnje leto pa naj bi na retrospektivni razstavi v Moderni galeriji predstavili njegov celoten opus. Stanislav Ra-potec je od leta 1919 razstavljal na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Avstraliji, Evropi in Ameriki, njegove slike pa visijo tudi v Musee d'Art Moderne v Parizu in v vatikanski galeriji sodobne verske umetnosti. Razstava v Equrni sovpada z avtorjevo osemdesetletnico, slike pa so iz zasebnih zbirk iz avstrijske Koroške, iz avstrijske galerije v Tinijah in iz galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice.
Druga medregionalna likovna razstava
CAFE CONCORDIA
GRAD GRIMŠČE BLED (Rečica)
prireja v počastitev rojstnega dne države Slovenije RAZSTAVO SLIK akademskih slikarjev BONIJA ČEHA IN VINKA TUŠKA
Otvoritev razstave, Id bo v torek, 25.6.1991, ob 17.
uri so s svojimi kvalitetnimi proizvodi omogočili: Pekarna PLANIKA Rečica Gostilna in mesarija IVICA in TONE ARVAJ Bar cafe 1004, Bled
MLADI SLOVENSKI LIKOVNIKI
Druga medregionalna likovna razstava je največja skupna akcija pokrajinskih galerijskih ustanov v letošnjem letu. Na svoji poti po Sloveniji bo obiskala kar sedem razstavišč, ki so obenem tudi organizatorji te skupinske likovne manifestacije. Marca je bila že predstavljena v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, aprila pa v Likovnem salonu v Celju.
Od junija do začetka julija je razstava na ogled v Galeriji Mestne hiše, Galeriji Lipa in Stebriščni dvorani, razstaviščih iz sklopa Gorenjskega muzeja v Kranju. Otvoritev razstave je spremljala tudi nova akcija Likovnega društva Kranj; predstavitev Likovnega dela trimesečja. Likovno delo trimesečja (prvič je bila izbrana slika Zmaga Puharja) ki ga je žirija izbrala izmed na natečaj prispelih del članov Likovnega društva Kranj, je na ogled v Stebriščni dvorani skupaj s kiparskim delom Druge medre-gionalne likovne razstave.
Pobudo za vsakoletno Med-regionalno likovno razstavo, ki naj bi redno, vendar vsakič z drugačnim načinom pristopa, spremljala avtohtono likovno ustvarjalnost slovenskih obrobnih pokrajin, je dala Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec iz Murske Sobote. Na Prvi medregionalni razstavi lansko leto je bilo predstavljenih petindvajset razstavljalcev iz treh slovenskih pokrajin: Gorenjske, Goriške in Pomurja. Druga medregionalna razstava pa je letos uspela pritegniti skoraj celotno regionalno območje Slovenije, saj je rezultat skupnih prizadevanj Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec iz Murske Sobote, Likovnega salona iz Celja, Galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca, Pilonove galerije iz Ajdovščine, Dolenjske galerije iz Novega mesta, Obalnih galerij iz Pirana in Gorenjskega muzeja iz Kranja, ki s svoio deiavnost-
Rojnik, Primorsko Milan Per-can, Rajmund Kocbek in Zmago Posega, z Gorenjskega pa n* razstavi sodelujejo Nataša Pi" čman, Mirna Pavlovec in Karel Kuhar.
Čeprav generacijska pripad; nost ni tista rdeča nit, ki naj bi povezovala posamezne slikarje in kiparje, pa je vendarle pr' vseh razstavljalcih opazna sveži* na, aktualnost in ne nazadnje kvaliteta njihove ustvarjanja' Ne glede na to ali izbrani umetniki delujejo v okviru sodelujočih regij ali pa so se tu rodili, danes pa živijo in ustvarjajo drugod, jih zaznamuje neki »genius loci«, neka zapisanost domači regiji in njenemu utrl-Med gorenjskimi ustvarjalci letos sodeluje tudi kranjska akademska Pu. , Predstavitev od centra slikarka Nataša Pičman. Na sliki je ena od plastik, o katerih je dr. (Ljubljana, Maribor) neoavi Cene Avguštin zapisal: "...njena plastika bolj kot njena grafika in še sne ah ,vsaj drugačne likovne bolj kot njeno slikarstvo nosi negativen vsebinski predznak. V njej se ustvarjalnosti pri mlajših avtor kaže strah in obup, kri in sovraštvo ter konec, prežet s strastjo do sa- jlh' od ^vatenn danes večl.na.v mouničenja... K srhljivemu vtisu prispeva pomemben delež gradivo - nomer išče svoj aktualni Iiko-na eni strani pajčevinasti poliester, na drugi strani mrtvaška, nemalo- vni .lzraz> je 0,1 tudl nai krat s krvjo oblita belina loščene keramike. Morda prav v tem gradivu f_?JJ,^\.™_aye; poleg vsega drugega lahko tudi iščemo izvir tiste, na poseben način opojne srhljivosti, ki na eni strani gledalca pretrese in po drugi privlači. "
jo sledijo likovnim dogajanjem v Pomurju, na Celjskem območju, na Koroškem, na Primorskem, na Dolenjskem in na Gorenjskem. Likovni kritiki in selektorji razstave (Franc Obal, Alenka Domjan, Jožef Matije-vič, Cene Avguštin, Milena Zlatar, Dejan Mehmedovič in Jure Mikuž) so letos izbrali po tri mlajše razstavijalce. Vsaj nekaterim izmed njih prisotnost na tej razstavi pomeni tudi večjo možnost pri iskanju lastne
uveljavitve v širših okvirih. Po-murje predstavljajo Jože Den-ko, Endre Gonter in Mirko Rajnar, Celjsko območje Jožef Muhovič, Franc Purg in Konrad Topolovec, Dolenjsko Mitja Berce, Jože Kumer in Jože Maric, Koroško Štefan Merf-lak, Miran Prodnik in Naca
Razstavo spremlja tudi bogato opremljen katalog, v kate' rem so selektorji razstave ute-meljili svoj izbor. Želja prirediteljev je, da bi se k Tretji medregionalni likovni razstavi, ria kateri bo iz vsakega območja celoviteje predstavljen le po en likovni umetnik, prihodnje leto priključila tudi druga likovna razstavišča iz slovenskih obrobnih pokrajin.
Damir Globočnik
Skupina kranjskih študentov
Novo pri Mladiki
OD PESMI DO IZSELJENSTVA
Pri ljubljanski založbi Mladika so te dni predstavili zajeten sveženj novih knjig, ki ga odlikuje predvsem pestrost zvrsti - od branja za najmlajše pa do resnegabralstva.
Nekakšno pesmarico pesniških oblik z naslovom Oblike sveta je za mlade pa tudi za odrasle bralce zasnoval pesnik Boris A. Novak, dopolnil pa z ilustracijami Marjan Manček. Avtor je namesto suhoparne teorije o verzih napisal pravo pesniško knjigo, ki na inovativen pri nas in tudi v tujini še neznan način očarljivo predstavlja 70 pesniških oblik. Snov, ki se je in se še skriva po resnih literarnih leksikonih, je v Novakovih verzih zazvenela dopadljivo, razumljivo in - Novak ne bi bil Novak - če ne bi pisal tudi zabavno.
Med otroškim branjem prihaja zdaj na knjižne police tudi svetovna uspešnica kostariškega pisatelja Joaquina Gutierreza Cocori v prevodu Mira Bajta in z imenitnimi ilustracijami Marjance Jemec - Božičeve. Na otroško polico pred poletjem založba dodaja tudi Herbarij za otroško in seveda skupno družinsko spoznavanje rastlinstva.
Kdor je prebral Šavrinke (te dni je izšel njihov ponatis) in Kažune Marjana Tomšiča, gotovo ne bo spregledal njegove nove knjige z naslovom Oštrigeca. Tudi za to knjigo, morda še bolj kot za vse dosedanje, je značilen magični realizem, s katerim se je Tomšič zapisal v slovensko literaturo. Knjiga, pravzaprav mini roman, je nastal iz novele Ošrigeca, kjer se pisatelj giblje v značilnem istrskem "ozračju" na svoji večni sledi za ravnotežjem dobrega in zla. Knjigo dopolnjujejo ilustracije Zvesta Apolonia.
V zbirki Sila spomina pa je izšla tretja knjiga iz trilogije Vračanja k sebi Cvetka Zagorskega z naslovom Lisičji čas. S to knjigo se zaokroža pisateljevo pričevanje o predvojnem in medvojnem času z obdobjem, ki gaje, tako kot še nekateri drugi, pisatelj izkusil kot zapornik na Golem otoku - zato imajo ta njegova pričevanja vsekakor tudi celo vrsto avtobiografskih potez.
V zbirki Iz roda v rod je izšla zanimiva poljudnoznanstvena knjiga o slovenskih izseljencih avtorja Marjana Drnovška. Pot slovenskih izseljencev na tuje s podnaslovom - od Ljubljane do Ellis Islanda, 1880 - 1924, prinaša v besedi in sliki, brez suhoparnega statističnega razglabljanja, usode udeležencev slovenskega prvega vala čez "veliko lužo" in še kam. Obdobje, v katerem se je izselilo kar 280.000 slovenskih ljudi in to na vse konce sveta, je vsekakor pomembna značilnost naroda v fska-nju svojega prostora pod soncem.
H knjigam o lastni skrbi za zdravje dodaja založba Mladika uspešnico dunajskega zdravnika dr. Ulfa Bohmiga z naslovom Naravno domače zdravljenje, kjer je najti odgovore na vprašanja, kaj storiti, da ostanemo zdravi, kako si pomagati sam in kdaj je treba poiskati strokovno pomoč. • Lea Mencinger
LJUBEZEN DO KULTURNEGA, USTVARJANJA '
Skupina kranjskih študentov, ki je v letošnjem maju predstavila pesnitev modernega nikaragujskega pesnika Ernesta Čardenala « Quetzalcoatlu - mitični pernati kači, je ljubiteljem manjših, komornih predstav znana že iz lanskega leta, ko so predstavili _poezijo slovenskega pesnika Franceta Balantiča.__I
Skupino v kateri sodelujejo mladi amaterski ljubitelji kultu' re, sestavljajo: Janja Benedik, Klemen Fele, Tomaž Križnaf. Alenka Planine, Tatjana Hodnik, Dušan Teropšič, Alenka Okofl] in Mojca Osojnik. Vsi ti so pripravili letošnjo predstavo o perna" kači. Pernata kača Quetzalcoatl je legendarni bog, svečenik j" kralj Toltekov. Z zatonom tolteškega ljudstva je stopil v mit'° postal za mehiške indijance to, kar je za nas kralj Matjaž.
Tomaž Križnar, eden izmed ustvarjalcev te zadnje predsta' ve, nam je v pogovoru razkril značaj in delo skupine. Večina s°' delavcev je obiskoval kranjsko gimnazijo in že tam sodelovala v dramskem križku. pri izdelavi šolskega časopisa in se še drugače posvečala kulturi. Zanimivo je, da niti eden od teh mladih ljub1' teljskih kulturnikov ni nadaljeval študija, ki bi bil blizu temu p0' dročju. Študirajo metalurgijo, biologijo, fiziko, arhitekturo (ta Je najbližja), naš sogovornik, ki so mu prijatelji in profesorji prerokovali in svetovali teater, pa medicino. Skupina je nastala spofl' tano, prav tako pa nastajajo tudi njihove predstave. Radi bi pre' gnali kulturno mrtvilo iz Kranja, svoje naslednje predstave pa & ne napovedujejo. Ko bodo spet kaj zanimivega prebrali, videl' ali doživeli, se bodo vrnili in nam predstavili svoj nov projekt Naš sogovornik pa nam je le zaupal, da bi sam najraje pripravlja' gledališko predstavo, vendar pravi, da še ni našel pravega teksta, ki bi ga pritegnil. Počakajmo! • M. P.
Po nedavnem gorenjskem srečanju plesnih skupin na Jesenicaj>< kjer so izbirali sodelujoče za jesensko republiško srečanje, se je devet najboljših gorenjskih plesnih skupin s sobotnim nastop«"" v kranjskem Prešernovem gledališču predstavilo tudi širši javn«' sti. V skoraj dveurnem programu so nastopile tudi štiri otroŠk* (osnovnošolske) plesne skupine. Tržiške plesalke so nastopile 1 revijskim in jazz plesom, kranjske skupine pa z modernim p,r som, ki se prepleta z elementi gledališke umetnosti. Sobotno p'1' reditev je pripravila kranjska Zveza kulturnih organizacij, da ~" spodbudila in je prvi predstavitve in popularizacijo tovrstne p'1" sne umetnosti v gorenjskem prostoru. Na sliki tržiška skup'0" Arabeske. (T. J., foto: J. Cigler)
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
BRANKO REMIC, direktor kranjskih Živil
Veliko težav s plačili v tujino
Kranj, 21. junija - Kranjska Živila v zadnjih letih več pozornosti namenjajo gostinstvu in turizmu, Preddvor je po nekajletnem mrtvilu spet postal privlačna točka, podobno nameravajo korak za korakom oživiti tudi Jezersko. Živila v turizem, ki se mu letos sicer obeta črna sezona, lahko vlagajo, ker dobro poslujejo. V pogovoru z direktorjem Brankom Remicem nas je zanimalo tudi, kako občutijo zasebno konkurenco in kaj bo za blagovne tokove pomenila osamosvojitev Slovenije.
"Kakšen je letošnji promet Živil?"
"V letošnjih prvih mesecih se nam glede na lanski promet povečuje, kar je razumljivo, saj je bil lani prve mesece odliv kupcev v Avstrijo in Italijo izreden, tega ni več, kaže pa, da tudi kupna moč ni tako padla, kot ocenjujejo in da smo glede na konkurenco svoj delež na trgu povečali. Lansko jesen smo začeli direktno uvažati in izvažati blago, z uvozom smo izboljšali ponudbo in z nekaterimi izdelki prodrli na celoten slovenski trg. Pomaranč smo denimo spomladi v štirinajstih dneh prodali toliko kot običajno vse leto. S prometom smo zadovoljni, ker smo zmanjšali zaposlenost, je produktivnost bistveno večja, kar vse je pripomoglo k boljšim rezultatom v letošnjem letu." ,
"Kolikšen je letos porast prometa?"
"Od januarja do maja je znašal 70 milijonov mark, kar je 19 odstotkov več kot lani v tem času, v dinarjih pa je bil porast 70-odstoten, saj je inflacija že dokaj visoka. Moram pa povedati, da imamo težave v gostinstvu, povzročili so jih s 1. februarjem letos spremenjeni davki in skoraj celotno gostinstvo posluje z izgubo."
"Kakšna sprememba?"
"Prometni davek se v gostinstvu plačuje od končne prodaje, prej se je od nabavne. Pri ceni 32 dinarjev za steklenico piva v naših bifejih zaslužimo le 5 dinarjev, del zasebnega sektorja, ki svojih obveznosti ne poravnava, pa pri ceni 20 dinarjev zasluži 8 dinarjev, če ga nabavi v našem diskontu pa 9 dinarjev."
"Ker je kontrola pomanjkljiva?"
"Objavljeno je že bilo, da bo bo zaostrila, vendar mislim, da so kazni prenizke, da bi bila lahko uspešna. Seveda tudi mi tem gostincem prodajamo, obsojali nas bodo, ker govorimo,
da poslujejo brez prometnega davka in brez davka na dohodek in dobiček, vendar žal to moramo povedati, če se bo nelojalna konkurenca zasebnega sektorja nadaljevala, bomo morali družbeno gostinstvo ukiniti. V našem gostinstvu je zaposlenih 250 ljudi, trudijo se, da so lokali polni, obnavljamo jih, toda na dolgi rok si izgube ne bomo mogli privoščiti. Nekaj lokalov smo zato letos že dali v najem, predvsem tiste, ki potrebujejo dodatne obnove, saj so v takšnih razmeraj vlaganja v gostinstvu nerentabilna.
Vlagamo pa v turistične objekte, v Preddvor in Jezersko, ker pričakujemo, da je turizem za Slovenijo prihodnost, da se bodo razmere na tem področju izboljšale."
"Preddvor je že dokaj preurejen, manjka še obnova gradu?"
"Grad je problematičen zaradi denacionalizacije, veliko
objektov imamo, kamor zaradi nerazčiščenih vprašanj vračanja premoženja bivšim lastnikom ne moremo vlagati oziroma je to tvegano."
"Zahteve po vračanju že imate?"
"Za Preddvor ne, imamo pa druge objekte. Pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi bivšnimi lastniki in se tudi pogovarjamo, nekaj lokalov smo zaradi tega že zaprli in dokler ni ustrezne zakonodaje, jih dajemo bivšim lastnikom v brezplačni najem. Tak primer je slaščičarna pri Bučarju pa Mestna kavarna in slaščičarna, računamo, da jim bomo vrnili bivšim lastnikom."
"Je takšnih objektov veliko?"
Precej jih je v starem delu Kranja, na Jezerskem Kazino in Storžič, tudi grad Hrib v Preddvoru, vsi se še niso javili."
"Kako občutite zasebno trgovsko konkurenco?"
"Zasebni sektor je zaposlene spodbudil, da so se začeli prila-
gajati trgu, da se lepše obnašajo, naše trgovine so odprte ob sobotah, nedeljah, praznikih, spodbudila je komercialiste pri nabavi blaga in izbira blaga je večja, ta konkurenca zasebnega sektorja je bila za nas dobrodošla. Kar zadeva grosistični sektor, pa zasebnike vključujemo
v našo oskrbovalno verigo, nekaj jih je z nami že podpisalo dolgoročne pogodbe o dobavi, tudi za deset let. Nekateri pa družbenega sektorja ne jemljejo resno, računov ne plačajo, na žalost sodišča počasi delajo, vloženih imamo več kot sto tožb, tudi takšne primere imamo, da je pri prvi dobavi vzel veliko količine. Seveda je to sestavni del posla, težave imamo, niso pa presegle nemogočih okvirov."
"Zaposlenost ste zmanjšali?"
"Vsem zaposlenim smo pismeno garantirali socialno varnost, kdor resno dela v okviru svojih sposobnosti, ima zagotovljeno službo in vse, kar sodi poleg. Nihče ni bil odpuščen kot tehnološki presežek, tudi ne bo, če bodo razmere kolikor toliko normalne. Število zaposlenih smo v letu in pol zmanjšali za približno sto, čeprav smo obseg poslovanja povečali. Nekaj je prinesla reorganizacije, ki smo jo izvedli v začetku lanskega leta, nekaj sodobna računalniška obdelava, nekaj se jih je upokojilo, nekaj odšlo v zasebni sektor."
"Kolikšne so plače?"
"Nadpovprečne za živilsko trgovino in glede na slovenske gospodarstvo, za maj je povprečje znašalo 10.200 dinarjev.
S tem se sicer ne hvalimo radi, vendar pa mislimo, da je cilj vsakega poslovanja ustvarjati dobiček, primeren standard zaposlenih, naša posebna naloga pa je oskrba ljudi, mislim, da v zadnjem letu in pol to delamo uspešno."
"Zanimivo je, da imate 65 štipendistov?"
"Tudi za letos smo jim normalno razpislali, mislim, da 35 in vse tudi sprejmemo na delo. Računamo, da bomo začeli normalno zaposlovati, če se splošne razmere ne bodo bistveno poslabšale."
"Tik pred zdajci je slovenska osamosvojitev, se bodo stiki z jugom pretrgali?"
"Za nas so trenutno bolj problematična plačila v tujino, zato moramo občasno prekinjati uvoz, dobavitelji iz vsega sveta pa ne verjamejo več, da jim bomo blago tudi plačali. Z Jugoslavijo trgovina poteka normalno, nikakršnih težav nimamo, računamo, da prometni tokovi ne bodo prekinjeni, nobenih znakov ni, kupujemo in prodajamo pa po celo Jugoslaviji. Pričakujemo, da bo zaradi izpada turizma v Dalmaciji na trgu presežek svežega sadja in zelenjave, zato bo ponudba kvalitetnejša in cene nižje."
"Kakšni so načrti?"
"Podoben nakupovalni center kot v Drulovki načrtujemo v Radovljici, kjer bomo podrli trgovino nasproti bencinske črpalke in zgradili nov center. Trgovino gradimo v Vogljah, novo na Brniku, obnavljamo jo v Preddvoru, veliko lokalov smo 'že obnovili in jim bomo še, pred kratkim smo prenovljeno odprli v Kranjski Gori, pred dnevi na Orehku. V načrtu imamo izgradnjo trgovskega in gostinskega lokala pred Karavanškim predorom, na izhodu iz Jugoslavije. Pričakujemo, da bomo izbrani kot investitorji, prijavili smo se, pogoje izpolnjujemo, glede na naše finančne zmogljivosti in reference računamo, da bomo izbrani in da bomo center v čim krajšem času zgradili." • M. Volčjak
Na Bledu so te dni hoteli skoraj prazni, nič bolje pa ne kaže za naslednje mesece
Ko turizem rešujejo sladoled in kremšnite
Bled, 20. junija - S precej grenkobe v glasu je vodja prodaje blejskih hotelov Golf in Park, Matjaž Završnik, na četrtkovi tiskovni konferenci povedal, kakšne so trenutne razmere v blejskem turizmu: "Na žalost moramo sedaj ugotoviti, da je za nas letošnja turistična sezona več ali manj izgubljena. Zaradi znanih razmer v Jugoslaviji se nam zdi veliko vlaganje denarja v promocijo proč metanje denarja. Zato v tem trenutku največ pozornosti namenjamo vzdrževanju stikov s poslovnimi partnerji, da nas ne pozabijo. Po drugi strani pa skušamo goste, ki vendarle pridejo na Bled, postreči kar najbolje. Stanje, kakršno je trenutno, je za nas grenka šola, izkušnja, kako hitro te lahko trg pozabi, izloči, in si na robu eksistence. Včasih smo govorili, da bi Bled moral imeti premožnejše goste, te dni pa smo zadovoljni, če pridejo k nam vsaj šolske skupine, ki smo se jih še pred dvema letoma branili. Mladi namreč veliko porabijo za sladoled in kremšnite."
Slovenski turizem je zadnje mesece, še bolj kot drugo gospodarstvo, občutil posledice jugoslovanske politične krize. Blejski turizem, ki pa je bil vrsto let v največji meri odvisen od obiska tujih gostov, pa te posledice občuti še bolj kot turizem v Primorju in v zdraviliščih. V strukturi gostov na Bledu namreč tuji gostje ustvarijo kar 90 odstotkov nočitev. Zaradi tako velikega deleža izvoza Pa je turistično gospodarstvo Bleda izredno občutljivo na u.krepe tekoče ekonomske politike na področju deviznega poslovanja. "Nerealen tečaj di-
narja je v minulem letu povzročil petintridesetodstotni izpad celotne realizacije. Republiške stimulacije za izvoz v obliki obveznic so sicer malce omilile težak dohodkovni položaj, niso pa izboljšale likvidnostnega stanja. Zaradi tega naša podjetja že v začetku letošnjega leta niso bila več sposobna tekoče poravnati svojih obveznosti. Sprejeti ukrepi tekoče ekonomske politike s področja davčne zakonodaje, osebnih dohodkov, politika tečaja dinarja in nenormalno visoke obrestne mere, pa so še poglobili krizo turističnega gospodarstva. Pou-
darim naj tudi, da je izpadla vsaka možnost zaposlovanja sezonskih delavcev in pripravnikov, ki prihajajo iz šol. Realnih možnosti za uvedbno kolektivnih pogodb ni. Povprečni osebni dohodek v turističnem gospodarstvu Bleda zaostaja 15 odstotkov za povprečnim iz gospodarstva. Pri tem pa niti ne poudarjamo vseh učinkov turističnega gospodarstva na druge panoge," med drugim pravi Anton Vidic, predsednik poslovnega odbora TPS Bled in direktor hotela Kompas Ribno.
Na Bledu so v minulih treh letih intenzivno vlagali v razširitev turistične infrastrukture, od izgradnje dvosedežnice in smučarske proge z umetnim
zasneževanjem na Straži, do razširitve golf igrišča in gradnje kongresno - prireditvenega centra. Poleg tega so poskrbeli za izgradnjo novih parkirišč, postavili novo razsvetljavo okrog jezera in na Gradu, uredili nasade in zelenice ob jezersko obali.... Hkrati so prenavljali hotele, s čimer so želeli tako razširiti poudbo Bleda, kot je povedala sekretarka TPS Bled Jana Špec pa naj bi s tem pridobili tudi drugo strukturo gostov. Skupno so bile investicije vredne skoraj devet milijonov nemških mark, za kar so dobili tudi precej kreditov, njihovo vračanje pa še slabša sicer težko stanje blejskih turističnih organizacij. • V. Stanovnik
W
SALON
POHIŠTVA
KRANJ, Goreniski seiem tel.:216-276
Del čas: pon , tor. sreda od 12. - 19. ure
čet, pet od 8 - 15. ure, sobota od 8
12 ure
^JELOVICA
Kranj, 21. junija - Kranjski trgovsko podjetje Kokra je v bivši trgovini Dekor na Koroški cesti odprla nov prodajni salon MINI METRO, njegova posebnost je demonstracijska in kataloška prodaja, kupci bodo lahko s pomočjo kataloga izbrali zaželeni izdelek. Posebnost je tudi BIO-kotiček, kjer imajo biološko posteljnino, medicinske aparate kot so merilci krvnega pritiska, pripomoči za revmatične bolnike in podobno. Podjetniki pa bodo tam dobili pisarniško opremo, vključno z računalniško strojno opremo. Foto: A. Gorišek
Bled, 22. junija - V kooperaciji z ljubljansko Lesnino je zasebnik Edo Reš odprl na Bledu, na Ljubljanski cesti, v centru Živil, novo prodajalno, v njej so naprodaj laki, barve, čistila, ročno in strojno orodje, del železnine in podobno. Gre za prvo tovrstno Lesnino prodajalno po načelu franšizinga na Gorenjskem, Edo Reš je prispeval prostor, Lesnina prodajalno zalaga z blagom in prednost takšnih prodajaln je prav v dobri založenosti in s tem izbiri blaga. Foto: A. Gorišek
■Z GOSPODARSKEGA SVETA
Usnje skušajo dobiti doma
Žirovska Alpina skuša zaradi plačilnih težav pri uvozu surovin ter seveda dragih deviz več surovin dobiti na domačem trgu, zlasti zgornje usnje. Seveda ne gre brez težav, saj naše usnjarne v primerjavi z italijanskimi zaostajajo pri razvoju naravnih materialov, kar seveda vpliva na kvaliteto obutve. Tudi v usnjarnah imajo težave pri oskrbi z uvoženimi materiali, zato dobave vselej niso zanesljive. Trenutno imajo največje težave z govejim velurjem, Alpina potrebuje 25 tisoč kvadratnih metrov tega materiala, naše usnjarne pa nimajo toliko surovin kož, zato si bodo morali pomagati z uvozom iz Italije. Za kolekcijo jesen/zima za domače tržišče bodo skušali 90 odstotkov materialov kupiti na domačem trgu, pri tem pa jim težave povzroča likvidnost. Še večje pa so v zadnjem času težave s plačili v tujino, kjer je nezaupanje vse večje in tuji partnerji poslujejo samo še z ustreznimi bančnimi garancijami, ki jia jih seveda ni lahko dobiti. Alpina si pri uvozu materialov lahko pomaga s tujimi vin financiranja, kar ji omogoča kooperacija Rockport, kooperacija Pamiso-Olital in posojilo Fimeksa ob začasnem uvozu.
Peko želi obdržati jugoslovanski trg
w iJr*iški.Peko ie s Padajo, nakupi in s premoženjem nav-tvf Slovence IflanSke,m u8",' ki & #* obd^ P° osamosvoji-Franc tU     hva\ežno trŽiŠČe' kak<" Pravi direktor
rimi ČČlA eZx°,.je Podeli, s kakšnimi ovirami in teža-SSli Si?? w sreftal. v pnhodnjih dneh, vendar pa ne bodo storil, nič takšnega, kar bi kazalo na umik s teh trgov. Storil, bomo vse, da b. premagali in obšli ovire, v najslabšem primeru pa počakali da se razmere ponovno normalizirajo, pravi Gra-šič. Tako delajo pravzaprav že zdaj, saj pazijo, da je oskrba 89 poslovalnic izven Slovenije dobro oskrbljenih. KJjub temu pa so pripravljeni tudi na morebitno nadomeščanje izpada prodaje na teh trgih z izvozom, kar pa bo seveda povezano z zmanjšanjem stroškov, saj svetovni trg cele vrste naših stroškov ne prizna, tako pn materialu kot kapitalu in režijskem delu.
Peko ima v Ludbregu na Hrvaškem svoj obrat, ki bo s I. julijem postal samostojno podjetje, odločitev o tem je bila že sprejeta, postalo bo družba z omejeno odgovornostjo Budu-čnost Ludbreg. Njegov lastnik bo na začetku v celoti Peko, želijo pa ga dokapitalizirati, vključil naj bi se tudi hrvaški sklad za razvoj. Cilj Peka je, da bo njegov vložek najmanj 51-odstoten.
V Ormožu pa je z delom začelo mešano podjetje za izdelovanje podplatov Termosol. Delež Peka je 60-odstoten, prispeval ga je v obliki strojev, opreme in prenosa znanja, družabnik je ormoški podjetnik Anton Jurkovič. Za mešano podjetje s Pekom se je odločil po vrnitvi iz tujine, 40- odstotni delež je prispeval v obliki proizvodnih prostovor in kapitala.
<mmmmmxLAS 8. stran
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Torek, 25. junija 1991 —i
Test: Opel Vectra 2.0i GL
Veter v laseh
Oplova avtomobilska družina se je lani povečala z novim avtomobilom srednjega razreda. Vectra je v dobrem letu, odkar jo izdelujejo, nedvomno postala uspešnica, kar nedvomno potrjuje že več kot milijon narejenih primerkov. Med pestro izbiro modelov in motorjev smo na našem testu, ki smo ga pripravili s pomočjo podjetja KOMPAS INTERNATIONAL, vozili najmočnejšo vectro.
Vectra je elegantna limuzina (pri Oplu ponujajo tudi hatch-back izvedbo) z nekoliko športno zasnovanim prednjim delom, zaobljenimi bočnimi robovi in dokaj položnim zadkom. Tisti, ki avtomobile ocenjujejo na prvi pogled, bi lahko rekli, da med vectro in limu-zinskim kadettom ni skoraj nobene razlike. Ta vtis hitro zbledi ob pogledu v prostorno notranjost, kjer je prostora za pet oseb. Pri izvedbi GL sta z naslonjali opremljena samo prednja sedeža, ki imata malenkostno prekratki sedalni površini, sta pa zato dobro bočno oprijemljiva in primerno trda. Zadnja na polovico deljiva klop je pomaknjena daleč nazaj, sko-
raj pod zadnje steklo, zaključuje pa jo nekoliko preveč naprej nagnjena polica. Prednja sedeža sta nastavljiva tudi po višini, kar bo gotovo v prid nekoliko manjšim voznikom. Precej bolje kot v kadettu je zasnovana armaturna plošča (v kadettu je bila preveč pokončna). Njena odlika je dobra preglednost in dovolj kontrolnih instrumentov, ki opozarjajo voznika na motnje pri delovanju motorja, vendar so se pri izvedbi GL odločili armaturno ploščo osiromašiti merilnika vrtljajev. Najpomembnejša stikala so na volanskih ročicah, nekaj iskanja pa je potrebno za stikala zadnje meglenke, ogrevanja zadnjega stekla in varnostnih
utripalk. Slednjega so namestili kar med reže zračnikov na vrhu masivne sredinske konzole, ki bi lahko bila za nekaj centimetrov ožja. Pripravno je okroglo stikalo za vklop žarometov, ki so nastavljivi tudi po višini. Volanski obroč ima tri prečke in tudi tu konstruktorji niso skoparili z masivnim sredinskim delom. Volan ima tudi
servoojačevalnik, ki omogoča lahko vodljivost vozila po gladkih cestah, pri slabših cestnih površinah pa je potrebno vec-
trine vajeti držati nekoliko močneje. Prestavna razmerja petstopenjskega menjalnika so dobro preračunana, prestavna ročica pa utegne biti občasno malce neubogljiva.
Dvolitrski motor je izredno prožen in živahen, dokaj dobro prenaša tudi priganjanje v višje vrtljaje, ne da bi pri tem povzročal pretiran hrup, čeprav je njegov zvok precej oster, zaradi dobre zvočne izolacije pa v notranjosti bolj malo slišen. Vsekakor se vozniku ni potrebno bati, da ga bo avto pri hitrem pospeševanju pustil na cedilu, kar velja tudi za zaviranje, kajti lega vozila je zaradi precej težkega zadka izredno dobra.
Če vse vtise strnemo, lahko brez dlake na jeziku zapišemo, da je vectra avto, ki bo vozniku lahko v ponos, kar je ob pestri
paleti dodatne opreme (seved* za doplačilo) in nasploh so dobni zasnovi vozila, verjetne tisto, kar od avtomobila s takšno ceno lahko tudi pričakuj«' mo.
Tehnični podatki: Štirivaljni p* čno postavljen motor z elektfO* s kim vbrizgavanjem goriva "| katalizatorjem, petstopert]* menjalnik, 1998 cem, 85 k* 115 KM. Teža 1165 kg, dom 4430 mm, Širina 1876 mm, m na 1400 mm. Poraba goriva 90, 120 km/h in mestni voinf 5,6/ 7,1/10,31/100 km. Pos(A za gorivo: 60 /.# M. Gregor'1 slike Aleš Gorišek
Za ljubitelje avtomobilizma in lastnike jeklenih konjič; kov bomo v našem časopisu pripravili novo rubriko, v kattf bomo s pomočjo strokovnjakov odgovarjali na vprašanja * zvezi s popravili, vzdrževanjem in drugimi težavami, ki j1" povzroča štirikolesna tehnika. Da bodo odgovori res strokovni, bodo poskrbeli strokovnjaki Alpetourovega Remonta ip vozila zastava, škoda in renault), Autocommerca (za vozil3 volkswagen, audi, mercedes in honda), sčasoma pa bomo p0-skrbeli tudi za lastnike drugih vozil. Vaša vprašanja lahko pOj šiljate na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64O0*1 Kranj, s pripisom Avtomobilski nasveti.
Cenik rabljenih avtomobilov na avtosejmu Kranj, dne 23.6.
Letnik
Tip
1990    1989    1988    1987 1986
YUG0 45 YUGO 55 Z 101 Z 128 FIAT 126 GOLF
OPEL KADET R4
8.000 8.400
6.600 7.000 7.900
18.000 24.000 6.900
6.000 7.300
4.100
6.000 6.800
5.800
4.200
12.800 15.000
.1.50' 2.60
m KOMPAS
INTERNATIONAL d.d.
LEASING:
OPEL VECTRA 2,0iGL
• brez odkupa na 12-18-24-30-36 mesecev • z odkupom na 3 ali 5 let
DOBAVA TAKOJ!
INFORMACIJE: KOMPAS INTERNATIONAL d.d.
PE LEASING
Dražakova 4 61000 Ljubljana
telefon 061/327-886.327-761
telefaks 061/301-051 teleks 39-117 KOM GFS
Največji salon avtomobilov renault na Gorenjskem
@w[}@m(y(rikg) Lesce
Od petka dalje je Gorenjska bogatejša za še en salon avtomobilov Renault. V leski Murki so se za takšno investicijo odločili zaradi izpolnjevanja pogojev, ki jih prodajalcem postavlja tovarna Renault. To pomeni, da morajo imeti prodajni salon skladišče rezervnih delov in servis ali z drugimi besedami, potrošniki bodo lahko vse od nakupa vozila, rezervnih delov in opravljanja servisov ter popravil, opravili na enem mestu. Za pridobitev gradbenega dovoljenja za tovrstno dejavnost veljajo zelo strogi predpisi glede varstva okolja, tako
da so sočasno z investicijo v avtosa-lon začeli tudi z izgradnjo hidrantne-ga in kanalizacijskega omrežja. Novi avtosalon, ki je največji na Gorenjskem, je moderno opremljen in računalniško voden. Druga faza investicije, ki zajema dograditev servisa in
prodajalno rezervnih delov bo predvidoma zaključena do sredine meseca julija. Poslovalnica Avtomurka bo zaposlovala deset delavcev, od tega
tri v servisu, dva pri prodaji rezervnih delov, druge pa pri prodaji avtomobilov in administrativnih opravilih.
1 '(MESSHSffiiEHGLAS
f EKONOMSKA t
1propaganda«
obiskali vas bomo ^7 ^►pokličite 218-463 M
'npr
1GROTTINI
ekskluzivna sestavljiva oprema za vse vrste trgovin
(butike, tehnične in tekstilne trgovine, drogerije, trafike, knjigarne...)
UVOZ IZ ITALIJE!
Projektiranje po vašem naročilu!
SAMO V METALKI!
Blagovnica Ljubljana, Dalmatinova 2 061/327-261, int. 513
@ metolkn
Razstava Varnost 92 na Kitajskem
Kranj, 24. junija - Poslovno prireditveni center Gorenjski sejCjl Kranju je dobil vabilo s Kitajske za razstavo Varnost 92, kn prihodnje leto od 19. do 23. junija v Pekingu. V pismu priredji in pooblaščeni organizator razstave Firma za uvoz in izvoz J' An iz Pekinga preko kranjskega sejma vabi naše proizvajalce v\ licijske opreme, opreme za civilno varnost in obrambo, za za^j, pred požari, preventivo in nadzor, za varnost v industriji, P J naravnimi in drugimi nesrečami ter za prometno in transpoj^j varnost vabi, da sodelujejo na razstavi in prodaji svojih izde'" f Pokrovitelj mednarodne razstave policije, civilnega varstva ^ sredstev zaščite pred ognjem v Pekingu prihodnje leto je kjtaJ,^ ministrstvo za javno varnost. Podrobnejše informacije o tej P% ditvi ima Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem v Kraw • (až)
Planinski sejem v Mariboru
Kranj, 24. junija - Čeprav prostor in okolje nista glavni P°8°L vsebino sejemskih prireditev (saj je na primer eden najvej mednarodnih kmetijskih sejmov v Evropi na primer v Par1 smo ob nedavnem Planinskem sejemu v Mariboru povprašal mnenje o tej prireditvi direktorja Poslovno prireditvenega ce" Gorenjski sejem v Kranju in hkrati predsednika Planinskega o štva Kranj Francija Ekarja. Takole je komentiral prvo tovr»^ sejemsko prireditev v Mariboru: "Če bo planinska organiz' 1 res dobila ta denar, potem je to dober motiv za naprej. Ce p* zgolj za zlorabo imena zaradi dobička zasebnih firm, potem J sejem vprašljiv tudi zaradi kodeksa. Sicer pa imamo gorenjsk'1 ninci "več dela" v hribih kot pa na sejmih..." • (až)
tf
CHEMETS d.O.O.
proizvodnja, zastopanje in trgovina Trg Prešernove brigade 5 64000 Kranj tel.: 325-003
Organiziramo prodajo sledečih avtomobilov:
- SUZUKI SWIFT
- MAZDA 323
- HONDA CIVIC, CONCERTO
- DAIHATSU CHARADE, APPLAUSE -FIAT UNO, TIPO
Vseh vozil je trenutno na razpolago 64, cene zelo ugodne; dobava možna takoj po vplačilu. Interesente vabimo, da & javijo osebno ali po telefonu vsak delovni dan med 10. in uro ter 16. in 18. uro. >
97873
KAN IN KAKO NA POČITNICE
KVH IN KW i HV b fllHICE
CD
Poletje je tukaj. In kljub vsemu je poletje še vedno čas počitnic, čas, ko se posvetimo družini, sebi, svojemu zdravju in dobremu počutju. Samo nekaj dni na leto je to in tudi letos ne smemo dovoliti, da bi bili spomini na počitnice turobni.
Res je, da je letošnje leto v primerjavi z zadnjimi desetletji nekaj posebnega. Da smo postali zapečkarji, da se najvarneje počutimo doma. Večina nas tudi nima na pretek denarja ali pa ga hrani za slabe čase - kajti nihče ni čisto prepričan, da se nam že kmalu obetajo boljši časi. Vse to pa seveda ne more biti razlog, da ne bi z veseljem pričakovali letošnjih počitnic. Saj ni treba, da bi potovali tja in tako, kot smo leta nazaj! Saj ni treba, da bi šli v najdražje hotele in da bi na počitnice morali v samih novih oblekah, z novimi kopalkami, z novim šotorom in blazinami! Marsikaj prijetnega je mogoče doživeti doma ali blizu doma. Zakaj ne bi enkrat za spremembo spoznali domačih krajev, domačih vasi, hribov in izletniških točk? Kdaj ste bili nazadnje na počitnicah na Jezerskem, v Bohinju, v Kranjski Gori, v škofjeloškem hribovju...? Tudi naši zdraviliški kraji niso daleč, pa Istra s še vedno vabečim morjem.
Včasih so turistični delavci domače goste gledali malce postrani, češ od njih ni dragocenih deviz. Letos obljubljajo, da bo vse drugače, da so se pripravili na to, da nas dobro postrežejo.
Tudi tuji počitniški kraji bodo letos za marsikoga spet privlačni. Zakaj pa ne, malce dražje je, vendar - čemu drugemu se bo treba odreči - in pobrskati po zelo raznovrstni ponudbi, ki so jo letos pripravile naše turistične agencije.
Tudi pri Gorenjskem glasu smo se letos potrudili, da bi vam čimbolje predstavili kje lahko počitnikujete. Poleg tega predstavljamo raznovrstno ponudbo oblačil in pripomočkov za prosti čas - pa še kakšen nasvet za ugoden nakup in dobro počutje se bo našel v tokratni prilogi. Prijetni branje in lepe počitnice vam želimo!
potovalna *****
Al
agencija
mALPETOUR
NE ODLAŠAJTE, ODLOČITE SE ZA UGODNO 7-DNEVNO LETOVANJE OB MORJU!
STRUNJAN:
POREČ:
PULA
z okolico:
LOŠINJ:
jeans, bombažne in platnene hlače, majice, srajce, jakne, bombažne pletenine...
za odrasle in otroke do Ulet!
nastanitev v bungalovih zdravilišča Krka, v
lepem okolju, tik ob obali
7 polpenzionov že od din 3.445,-
dalje
nastanitev v kontejnerjih kampa Lanterna z možnostjo kuhanja 7-dnevni najem za 4 osebe že od din 2.600,- dalje
izbirate lahko med apartmaji, paviljoni ali hoteli 7 polpenzionov že od din 1.820,-dalje
nastanitev v apartmajih Lopari, v mirnem okolju, tik ob obali
7-dnevni najem za 6 oseb že od din 3.510,- dalje
PRIČAKUJE VAS
POTOVALNA AGENCIJA ALPETOUR
s poslovalnicami:
KRANJ, Koroška 5, tel. 064/211-083 RADOVLJICA, avtob. postaja, tel. 064/74-621 ŠKOFJA LOKA, avtob. postaja, tel. 064/621-755 TRŽIČ, Cesta JLA 2, tel. 064/52-370
KRAN]
Veleblagovnica Globus
VAM NUDI na oddelkih šport in avtodeli v kleti
samo v Metalki
Blagovnica Ljubljana \tel.: 327-J261 H®inet(ilkii
Trgoma za l/ud t pozab/vrv morit
pravo izbiro artiklov za letni dopust in vroče poletne dni:
• ležalne blazine Taiwan 326,50 din
• kamp postelja Ideal 669,20 din
• piknik set 364,70 din t termos sodček s pipico                                           1.341,00 din
• gorska kolesa UNIS že od 9.620,00 din naprej
• italijanska gorska kolesa že od 10.950,00 din do
13.960,60 din
• gorska kolesa ROG 14.919,50 din.
4do4uUA/ Kranj se priporoča za nakup.
KRONA MODA
KRANJ, Jaka Platiše 17
PRED DOPUSTOM NAS OBIŠČITE NE BOSTE RAZOČARANI
O ženske kopalke najboljših italijanskih proizvajalcev še vedno na izbiro
O gorska kolesa iz uvoza (18 prestav, Shimano) že od 6.690,00 din naprej
O rolke po 790,00 din, teniški loparji in kompleti
O in še marsikaj po ugodnih cenah...
MOŽNOST PLAČILA NA KREDIT
Odprto: od 9. -12. ure, od 15. -19*0 ure, sobota od 9. • 13. ure.
B o
9
N J
VSE, KI BOSTE LETOŠNJE POLETJE PREŽIVELI DOMA, VABIMO NA 1-DNEVNE KOPALNE IZLETE V TRI RAZLIČNE DELE NAŠE LEPE DEŽELE - SLOVENIJE
.m mm.
»POVSOD JE LEPO potovalna mm'mim*
A DOMA JE NAJLEPŠE!« /v/žSSŠ? KOPALNI AVTOBUSI <>™ alP
BOHINJ
ODHODI VSAKO SOBOTO OD 15. JULIJA DALJE: CENA PREVOZA: KRANJ RADOVLJICA
ODRASLI 160djn 115djn
OTROCI DO 10. LETA 80 din 6Q djn
OTROCI DO 4. LETA (BREZ SEDEŽA)     GRATIS GRATIS
V v
0 ATEZ ^} terme Čatež
ODHOD VSAK PETEK OD 3. JULIJA DALJE
CENA PREVOZA IN KOSILA:
RADOVLJICA, TRŽlC KRANJ, ŠKOFJA LOKA ODRASLI                          Qcn ..
obU din 330 din
OTROCI DO 14 LET ,in Hin ^1 °
310 din 290 din
IZOLA kimonov
ODHODI VSAK DAN OD 3. JULIJA DALJE:
CENA PREVOZA + ENOLONČNICE:
RADOVLJICA KRANJ ŠKOFJA LOKA
ODRASLI 460 din 430 din 410 din
OTROCI DO 10. LETA     260 din 245 din 235 din
POPESTRITE SI POLETNI DAN!
OB OBALI GARDSKEGA JEZERA VAS PRIČAKUJE PRAVUIČNI SVET - GAR-DALAND, KJER LAHKO OBIŠČETE HAVAJE, REKI RIO BRAVO IN COLORADO AFRIŠKI SAFARI IN SOUK, ANTIČNO GRČUO, DOLINO KRALJEV ALI ANGLEŠKO VAS. POTEPANJE PO DOMIŠLJIJSKEM SVETU VAM POPESTRI ZABAVA V DEŽELI PETRA PANA IN DRAKULE, PREDSTAVA DELFINOV IN PAPAGAJEV TER VOŽNJA Z IKARUSOM, UFOM, MAGIČNO GORO, VLAKI, VRTIUAKI ALI KOLESI.
zaliv
II Parco Delle Meraviglie
poto valna -*jf»i
agencija
1-DNEVNI IZLET:
ODHODI: 6. 7. 1991 13. 7. 1991
CENA ZA ODRASLE: CENA ZA OTROKE DO 12 LET:
1.000 DIN 930 DIN
INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH POSLOVALNICAH ALPETOUR:
OBILO ZABAVE VAM ZELI!
Potovalna agencija ALPETOUR KRANJ
Tisti, ki pravi,
da je pomembno le sodelovati, je vnaprejšnji poraženec.
Mi znamo zmagovati.
ELPKN
mmtmmmammammmm t
ELAN COMMERCE d o o 64275 Begunj.. Jugo.lovijo t.l.  (0o4) 74671 Uto* 34518 Elon YU Ia«.: (064) 75 785
mitnice
DRUŽINSKE
ŠMARJEŠKE TOPUCE, BLIZU DOMA, PA PROČ OD VSEGA MOTEČEGA DOLENJSKE TOPUCE, PRIJETNO DOMAČE VZDUŠJE
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE: 199]
Zdraviliški dom
JltllkV
3.920,-
|l>-dlk'\lie
pivHntcc pilJI.iiVžlN
5.600.-
ZDRAVILISCE ŠMARJEŠKE TOPLICE: 1991
- illk'Uk' pneilllkV
julij, ua^iN
4.550 -
I" illk'Uk
počitnice |uh|. ;i\:j!iH
6.500,-6.000,-
Hotel Krka Hotel Toplice 4 200
• Cene za otroke: do 7. leta je celoten program zastonj, od 8. do 15. leta 50% popusta.
• Cene veljajo na osebo za bivanje v 1/2 sobi. • Turistična taksa ni vključena • Pridržujemo si pravico do spremembo cen. Hvala za razumevanje. • Upokojenci imajo na navedene cene 10 % popusta.
tenis igrišča
kulturne prireditve, izleti, večerje na prostem šola zdravljenja bolečin v križu
zunanji in notranji bazeni z izoakratotermalno vodo. eno redkih v Evropi
DOLENJSKE
7 in 10 DNEVNE POČITNICE V ŠMARJEŠKIH IN DOLENJSKIH TOPLICAH
• puhu pen/ioni • i/hu pii.hi.iik'
• /;ij!OU>\l|cnti cK.i kini.iln.i \i>il,i • idm.ulki v Ki/cnih in n.i pioskni • hrc/pkični Akvtni kvaj tchhii .ih 3 ure ierc • Krc/plačfla miI.i pl.naii|;i /a i>iicikc • vvikuil-ik\m vprehnj. tla^ha in plc> • otroški vrtce 2 uri dnevnu
68350 Dolenjske Toplice Tel: 068/65-230. 65-703 Telex: 35821 yu zdt Telefax 068/65-663
t C* KRKlV p o ZDRAVILIŠČA
W utjrevanje zdravja »bolje ohraniti kot zdraviti«
# fitness studio
# kozmetični salon
# športni park
# notranji in dva zunanja bazena z zdravilno hipoter-malno vodo
# program hujšanja in odprave celulita
ŠMARJEŠKE TOPLICE
68220 ŠMARJEŠKE TOPLICE Tel 068/73 230. 28 000 Telefax: 068,73 107 Telex 35 866 YU ZŠT
l[«KRKj\ p o ZDRAVILIŠČA
Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana Območna enota Kranj svetuje
NAJ BODO SPOMINI NA POLETJE LEP
POROČILO O PROMETNI NEZGODI »copyr.ght by cea«
To poročilo ni dokončno priznanj krivde, temveč opis nezgodnega dogodka zaradi hitrejše rešitve »kode      Izpolnita voznika Obeh VOZil
Ne vzemite nekaj nasvetov In predlogov Zavarovalnice Triglav delniške družbe Ljubljana-čne enote Kranj pred dopusti, počitnicami, oddihom... kot zoprno in nebodigatreba tečnarje" Pozornost ni še nikomur škodila, Zavarovalnica Triglav pa bi vam v tem primeru rada zagotovi'1 da bodo tudi podopustniški spomini na letošnji poletni delovni predah čimlepši.
1. Datum nezgode	ura	2. Kraj (naselje, ulica, hrsna št oziroma km kamen)	3. Ponesrečenci? 1 n> pl pJtpj.'
4 Druge poškodovane stvari •um na vcuMi A if. B r"ne D         da □		5. Priče (ime. naslov, telefon - sopotnike podčrtajte)	5a. Uradni zapisnik
Vozilo A
6. Sklenitelj zavarovanja {ime in naslov)
Telefon (od 7. do 14 ure) Obstaja pravica do vračila davkov?
7. Vozilo
Znamka, tip Registrska st
8. Odgovomostna zavarovalnica
Številka police ..................................
Poslovno mesto ................................
Številka zelene karte
Veka do ......................................
Obstaja polno kasko zavarovanje ?
E5S
Kasko zavarovalnica
9. Voznik
Ime.........................................
Priimek ....................................
Naslov .....................................
Vozniško dovoljenje št............
Kategorija..............izdano od
Velja od............................do
12. Ustrezno označite s križcem
vozilo je stalo
je krenilo se je ustavljalo
Telefon (od 7. do 14. ure) .........
Obstaja pravica do vračila davkov?
* ipttjavalo s par*wit£* privatnoga /e*ntpaca ah poteke poli m tmurno na oanunae* pnvatno
i        ... paja** pol
	se je vključevalo v krožni promet	6
7	je bilo v krožnem prometu	7
8	je naletelo	8
9	je vozilo v isto smer, a po drugem prometnem pasu	8
10	je menjalo prometni pas	10
11	je prehitevalo	11
13	je zavijalo na desno	li-
13	je zavijalo na levo	ia
telj zavarovanja (.me m naslov)
7. Vozilo
Znamka, tip Registrska st
8. Odgovomostna zavarovalnica
Števca police ............................
Poslovno mesto ..........................
Stevituj zelene karte ..................
Velja do ...............................
Obstaja potno kasko zavarovanje I «»□"
da ; 1
je vozilo vzvrat/io
je vozilo po vozišču za nasprotni promet je prihajalo z desne ni upoštevalo znakov prednosti
Število • Krticom označenih poli
Kasko zavarovalnica
9. Voznik
Ime ..........................................
Pmmek ....................................
Naslov .....................................
Vozniško dovoljenje št Kategorija izdano od
10. Označite s puščico mesto trčenja \
11. Vidne poškodbe
14 Pripombe
13. Skica nezgode
10. Označite s puščico mesto trčenja \
15. Podpis voznikov
A B
Navesti ime >n naslov      Po podpisu in ločitvi obeh listov ne smete ničesar već spreminjati!
Tako kot se boste sami odločali, ali boste in kako boste letos preživeli in si organizirali (ali pa tudi ne) dopust, oddih, morebitni izlet..., tako vas Zavarovalnica Triglav tudi neobvezno in zgolj preventivno želi spomniti in opozoriti na nekatera zavarovanja, ki jih je treba urediti, še preden se boste podali za krajši ali daljši čas od doma. V dobro počutje in pravi delovni oddih in nabiranje novih moči za delo nenazadnje sodijo tudi lepi spomini na poletje. In ni lepšega, ko se vračate spet domov, da si lahko oddahnete in rečete: Povsod je lepo, doma pa je najlepše.
Odhajate torej na pot. Pomislite na požarno zavarovanje. Proti požaru, ni pa nemogoč, čeprav ste ob odhodu izključili vse električne naprave, je moč zavarovati vse(!): od objektov do inventarja in različne opreme (stroji, naprave, inštalacije...), zaloge, in če je posebej dogovorjeno, tudi denar in vrednostne papirje... Zelo vsestransko učinkovito pa je poleg požarnega med tako imenovanimi premoženjskimi zavarovanji v Triglavu prav gotovo najbolj množično stanovanjsko zavarovanje. V vsakdanjem pogovoru mu pogosto pravimo kar zavarovanje stanovanjskih premičnin. Iz požarnega zavarovanja namreč to zavarovanje vključuje vse požarne in druge nevarnosti, iz vlomskega zavarovanja tveganje vlomske tatvine in ropa. Dodana pa je temu zavarovanju tudi "odgovornost" zasebnika za škodo povzročeno drugim. Pri stanovanjskem zavarovanju je zelo razširjeno dodatno zavarovanje gospodinjskih strojev in aparatov (TV, pralni stroji, hladilne skrinje...). Posebej se je moč z zavarovalnico dogovoriti, da leta prevzame jamstvo za škode, ki nastanejo zaradi razbitja stekel. To zavarovanje vključuje tudi nenadni izliv vode. Predmet stanovanjskega zavarovanja so vsi stanovanjski predmeti, ki jih zavarovanec uporablja; oprema stanovanja in stvari za osebno rabo; gotovina, vrednostni papirji, umetniški predmeti... Ob posebnem dogovoru (in plačilu) so zavarovani tudi ple-ski, slikarije, tapete, obloge... Gospodinjske in druge stroje je prav tako moč zavarovati po posebnih pogojih.
Če smo poskrbeli za zavarovanje premoženja, potem ne pozabimo, da se odpravljamo na pot in če smo se odločili, da gremo na oddih s svojim prevoznim sredstvom, potem je treba razmisliti (če nimate že zdaj avto kasko zavarovan), da ga tako zavarujete vsaj za čas, ko boste na poti oziroma odsotni iz domačega kraja. Obvezno zavarovanje je sicer precejšnje zagotovilo, da nas materialna škoda morda ne bo
preveč prizadela, z avtomobilskim kasko za^ rovanjem pa se takšnim škodam povsem gnete in vas ne morejo presenetiti. Avtomoe sko kasko zavarovanje namreč vključuje v», vrste prometnih in drugih poškodb na vozili najrazličnejših vzrokov (poleg prometne " sreče še padec ali udarec kakega predm^, požar, strelo, eksplozijo, vihar, točo, sn«* plaz, padec letala, manifestacije, demons" cije, tatvino, zlonamerna ali objestna dej*"' tretjih oseb, poplave...). Posebnost kasko * varovanja pa je tudi, da ge je moč skleniti n več načinov in za določen čas in sicer kot p j no kasko zavarovanje ali pa kot delno ka$ . zavarovanje. Ne bo napak, če se posvetuj6, z vašim zavarovalnim zastopnikom ZavaroV* niče Triglav, ali pa stopite kar v Zavarovalni in se pozanimate o možnostih, pogojih in ov kah tovrstnega zavarovanja.
In nenazadnje naj vas spomnimo še na ta^j imenovano turistično zavarovanje, ki je bi'0 Zavarovalnici Triglav uveljavljeno sicer šele 'a sredi turistične sezone, vendar se je hitro iz* zalo, kot zelo sprejemljivo. Pri turističnem * varovanju že ime pove, da gre za zavaroval oseb in stvari med turističnim potovanjem a'1 j letovanju. To zavarovanje vključuje na P'"11* tativno vozila, stroške reševanja in prevoz ^
SV°'
radi prometne nesreče ali okvare vozila, trajno invalidnost, stroške zdravljenja in škega prevoza umrlega zavarovanca, tab"''' vlomsko tatvino, rop, uničenje ali poškodb nje prtljage in osebnih stvari, odgovornostl varovanca, nenadno prekinitev ali kasnejšo * | nitev s turističnega potovanja ali letovanja- ,{ zavarovanje je moč tudi skleniti (družinsko J skupinsko zavarovanje) najmanj za 8 dni, **\. pa za potovanja oziroma letovanja na obm0 ju Evrope...
Geslo Zavarovalnice Triglav delniške d^, be Ljubljana - Območne enote Kranj je: K*™' , vljenje potrebuje varnost. Ker pa nas \e.p precej, ki se tudi med dopustom in na od o "ne moremo" ločiti od svojega vsakodne*' ga "jeklenega konjička", bi vas v zvezi z op|^ vo obrazca (namesto slike) radi spomnil' t še eno zlato pravilo, ko boste odšli na r^, Imejte v avtomobilu oziroma vedno pri rok' ropsko poročilo o prometni nezgodi. NaJr^ membnejši v tem poročilu za hitro rešena škode pa sta predvsem 14. in 15. točka- a$
Naj bodo spomini na letošnje poletje za In predvsem lepi...
TERME TOPOLŠICA
Vam ponujajo:
NEPOZABNE
POČITNICE
7 dni 3.795
JULIJ
10 dni 5.070
14 dni 6.640
7 dni 4.050
AVGUST
10 dni 14 dni 5.420 7.110
UPOKOJENCI
7 dni 3.230
JULIJ
10 dni 4.310
14 dni
5.645
7 dni 3.570
AVGUST
10 dni 14 dni 4.790 6.280
V CENI JE VŠTETO:
- 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna
- neomejena uporaba termalnega bazena in savne
- vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici
- zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom
- plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še...
- popusti: otroci do 5 let bivajo brezplačno, otroci do 12 let imajo 40 % popusta
INFORMACIJE   HOTEL VESNA, Topolšica 77 telefon: 063/891-120/113/114
REZERVACIJE   telex: 33606
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA (3 OBROKI)
IŠČEMO PAR ZA BLEJSKO KMEČKO OHCET BLED '91
Turistično društvo Bled bo tako kot vsako leto, v sodelovanju z blejskimi hotelskimi hišami in turističnimi delavci organiziralo od 14. do 18. avgusta 1991 etnografsko turistično prireditev »Kmečka ohcet Bled "91«.
Na kmečki ohceti se po starih šegah in navadah, v narodni noši, zares poročita fant in dekle. Blejsko turistično ohcet prirejamo kot turistično prireditev in tudi zato, da se mladini in blejskim gostom prikažejo stare šege in delček kulture naših prednikov. Turistično društvo Bled tudi letos išče par za kmečko ohcet, fanta in dekle, ki bi se poročila na prireditvi. Zaželeno je, da sta z Gorenjskega, po možnosti iz kmečkih družin (ni pa nujno). Le prva poroka jima mora biti.
Prijave lahko pošljete ali prinesete osebno na Turistično društvo Bled, Cesta svobode 15 (v Park hotelu), 64260 Bled, najkasneje
dO 10. julija. Turistično društvo Bled
m
BLED. Ljubljanska 4
Tel.: 064/77-007 in 064/78-970
SE ŠE NISTE ODLOČILI, KAM NA POČITNICE?
Za vas smo pripravili izredno bogat program po ugodnih cenah, s popusti za otroke in možnostjo plačila na 4 obroke brez obresti!
Počitnice na naši obali in otokih
ŠPANIJA - Costa Brava, Costa del Sol, Palma de Mallorca, PORTUGALSKA -Algarve, FRANCIJA - Niča, Korzika, ITALIJA - Lido di Jesolo, Lido di Ostia, GRČIJA - Peloponez, Tasos, Halkidika, Rodos, Kri Kos, CIPER - Larnaca, Aja Napia, Protaras, TURČIJA - Kemer, Alanva MALTA - Bugiba. TUNIS - Hamamet. Nabeul, El Kantaui, EGIPT - Kairo. IZRAEL - Natania. SOVJETSKA ZVEZA, BOLGARIJA IN MADŽARSKA.
7-DNEVNI PAKETI S POLNIM PENZIONOM NA NAŠI OBALI ŽE OD 2.960 DIN DALJE.
Razen tega lahko dobite nove programe za POTOVANJE IN IZLETE PO VSEH DRŽAVAH EVROPE in za INTERKONTINENTALNA POTOVANJA. GARDALAND - dan veselja in zabave za otroke in starše - odhodi vsako soboto Organiziramo tudi izlete in prevoze z udobnimi avtobusi za zaključene skupine po ugodnih cenah.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE V PUTNIKOVI POSLOVALNICI V NOVEM TRGOVSKEM CENTRU NA BLEDU ALI PO TEL.: 064/77-007, 78-970 VSAK DAN (TUDI OB NEDELJAH).
ŽIVILA ostajajo v turizmu - še več - verjamejo v uspeh svojih naložb v ljudi in turistično-gostinske objekte
V PREDDVOR NA POROKO, NA JEZERSKO V OAZO MIRU
V času, ko večina turističnih in gostinskih delavcev obupuje nad letošnjo turistično sezono, pri Živilih razmišljajo drugače. Kaj bi tožili, pravijo, treba je pač narediti, kar je v teh, za gospodarstvo in turizem, hudih časih mogoče. In za dobre gospodarje je mogoče marsikaj. Tako so prav te dni v Preddvoru končali prvi del prenove hotelskega kompleksa. Z novim izgledom in novimi ljudmi preddvorski turizem postaja turizem modernega časa, časa stikov z Evropo in njeno miselnostjo, ki vedno znova poudarja razvoj. Malce drugače je na Jezerskem. Tam na razvoj marsikdaj pozabiš. Oaza miru, kot pri Živilih pravijo Jezerskemu s svojo Čudovito okolico, širnimi zelenimi gozdovi in belimi Grintavcl, predstavlja hkrati željo po doživetju in pustolovščini ali pa počitku.
časi hotelskemu objektu ob jezeru ^rniava v Preddvoru niso bili vedno naklonjeni, zgodovina mu je pisala različne usode. Toda pri Živilih so prepričani, da kljub številnim težavam, ki to leto grozijo našemu turizmu, vse sedanje in bodoče naložbe v Preddvoru ne bodo zastonj. Veliko je že narejenega, veliko dela jih še čaka. Najvažnejše pa je spoznanje, da gostje zahtevajo vedno več. Kdor jim ugodi, ta tudi kasneje žanje. Gostu pa danes ne moreš ugoditi le z lepo hotelsko sobo in dobro postrežbo, zahteva več. In v Preddvoru se tega zavedajo. Svojo blagovno znamko, svoj "image" so obogatili ne le s preureditvijo sob, ureditvijo savne in terase, temveč so za dobro počutje zgradili še teniška igrišča, uredili piknik prostor in poskrbeli za zabavo in zdravje gostov: od nočnega lokala EXCLUSIVE, do lepotilne-ga salona KISS, zabavnega kluba SKALA, trgovinice SVILO-
PREJKA... Vse to je v hotelskem kompleksu v Preddvoru.
"Opažamo, da okoličani, predvsem Kranjčani, zadnje čase zelo radi prihajajo k nam za konec tedna. Na terasi ob jezeru se posladkajo, gredo na sprehode, na Jakoba, igrajo tenis,... skratka, tukaj in v okolici lahko preživijo prijeten dan. Vedno več parov pa se odloča tudi za poroke pri nas. Zlasti je znan naš drevored mladoporočencev. Zato smo se odločili, da ponudimo celoten poročni aranžma - od uradne, do cerkvene poroke, poročnega kosila, svatbe... Pri nas se par lahko najprej poroči civilno, nato ga s kočijo odpeljemo do cerkve, tam se poroči cerkveno, ga pripeljemo nazaj na kosilo ali svatbo. Mladoporočeni pravijo, da jim je to zelo všeč, saj ni tako uradno, je pa zabavno in nekaj posebnega," pravi vodja hotela Bor Grad Hrib v Preddvoru, Barbara Gunčar.
Hotel Bor v Preddvoru so v zadnjih letih prenovili - kvalitetna ureditev gradu Hrib in spodnjih delov hotela Bor pa bo sledi v naslednjih letih.
Ker pa pri Živilih očitno vedo, da so ženske dobre gospodarice in vedno hočejo kaj novega, so tudi za vodjo svojih objektov na Jezerskem izbrali žensko. Takole pravi Francka Globo-čnik: "Trenutno se na Jezerskem pripravljamo na praznovanje osemdesetletnice gasilskega društva, saj so Živila na Jezerskem pokrovitelj večine prireditev. Praznovanje bo že to nedeljo, 30. junija. Konec julija bo spet planšarska noč, avgusta pa bo ovčarski bal. To so letošnje največje prireditve, ki se jih res splača obiskati. Sicer pa so gostje na Jezerskem večino-
ma planinci, ljubitelji narave, če se kdo v hribih sam ne znajde, mu v sodelovanju s Planinskim društvom priskrbimo vodiča. Naša zanimiva ponudba je tudi nabiranje zdravilnih zelišč na okoliških travnikih. Nabiranje zelišč organiziramo enkrat ali dvakrat mesečno, če se prijavi večja skupina pa lahko to organiziramo tudi izven rednih terminov. Tako se bodo ljubitelji nabiranja zelišč na Jezerskem zbrali spet 7. julija. Moram pa povedati, da je za to našo ponudbo dosti zanimanja in obiskovalci prihajajo od blizu in daleč."
Francka Globočnik je vodja hotela Kazina na Jezerskem.
Seveda pa mnogi na Jezersko prihajajo zaradi Planšarske-ga jezera. Res, da je hladno za kopanje, je pa ob njem vrsta čudovitih kotičkov za piknike, ki jih lahko organizira vsak sam ali pa mu na pomoč priskočijo pri Živilih. Ob jezeru imajo tudi svoje gostišče, tam pa si je moč izposoditi tudi čolne.
"Čeprav se ne obeta dobra turistična sezona, lahko povem, da sta hotela Kazina in garni hotel Planinka za glavno turistično
V Preddvoru že dolga leta slovi čudovit drevored, skozi katerega ženin nese nevesto. Tako par dobi petdesetletno garancijo za zakon.
sezono dobro prodana. Res, da so Angleži počitnice odpovedali, ker pa smo se že lani preusmerili na dalmatinsko tržišče, tudi letos največ gostov pričakujemo iz Dalmacije. V obeh hotelih je 110 postelj, kar pomeni, da lahko hkrati prenočimo dva avtobusa turistov. Imamo tudi nekaj načrtov, predvsem da bi garni hotel Planinka postal samostojen objekt in dobil svojo kuhinjo. S temi deli bomo morda začeli že jeseni. Radi pa bi dobili tudi več gostov iz Italije, kar nam je minulo sezono že začelo uspevati, in radi bi obdržali goste iz Anglije, ki jih letos ni zgolj zaradi političnih razmer," pravi Francka Globočnik.
O zasedenosti hotela in dodatni ponudbi v Preddvoru se lahko pozanimate po telefonu 064/45-080, o vsem, kar vas zanima o ponudbi Jezerskega, pa vam bodo povedali, če pokličete hotel Kazina po telefonu: 064/44-007, 44- 060 ali 44-071
Zdravilišče Moravske Toplice
PLEVNA
Kidričeva cesta 16 64220 Škofja Loka tel.: 064/633-092
IMAMO VRHUNSKO KULINARIČNO
PONUDBO V PRIJETNEM
OKOLJU.
Odprto od 10. • 24. ure (ob ponedeljkih in torkih zaprto)
PREKMURJE VABI NA SVOJE RAVNICE, V SVOJE GORICE
Kam na dopust v teh pasje vročih dneh, v času, ko ne vemo, kako se bodo že naslednjo uro zasukale politične razmere. Moder človek bi v tem primeru uporabil tisti stari rek, da se "drži prijateljev in domačega plota". Zakaj ne bi vendar ili v naše dobre domače slovenske toplice. Ob tem stalnem letanju na morje, smo kar pozabili nanje. A je v tem času v naših toplicah toliko novega, ponudba pa bogata, kvalitetna. Zdravilišče Moravske Toplice, ki Jih ima morda marsikateri Gorenje v spominu le še kot mali bazen, kjer je vse dišalo po nafti, in nekaj malih idiličnih hišic tam okrog, so danes vse nekaj drugega. Tu je zraslo moderno, svetovno znano zdravilišče z najboljšimi hoteli, hotel TERMAL s tremi in hotel AJDA s štirimi zvezdicami, okopate In naplavate se lahko v devetih bazenih, v vsakem ima voda drugačno temperaturo...
POČITNIŠKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Železniki, Trnje 20, tel.: 064/66-981
* POČITNIŠKI DOM Z BUNGALOVI V STRUNJANU - polpenzion 310, otroški
220 din
* POČITNIŠKI DOM V PORTOROŽU -polpenzion 280 za odrasle, otroški
80 din
Vabimo vas v svoje počitniške domove na slovenski obali, presenečeni boste nad prijetnim okoljem in prijazno postrežbo.
n-rmfrn^rmTTTrrri rrrfnfrnf]Trmf?T^ ^^Ci^r^^ iti trn fftrr
ŠKOFJA LOKA -TISOČLETNO MESTO POD GRADOM
TURISTIČNO DRUŠTVO Škofja Loka Mestni trg 10, tel.: 064/620-268
Odprto: od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure
Vso ponudbo, ki jo zahteva moderno zdravilišče, dobite tu. Poleg počitnic in klasičnega zdravljenja, ki si ga pač obetate od termalnih voda, si tu lahko privoščite posebne programe: lahko se lotite programa hujša-nja, kjer vam bodo poleg dietne prehrane nudili tudi pregled pri specialistu, vam kontrolirali pritisk, vas vodili na jutranjo gimnastiko, ročno masažo, podvodno masažo, kjer se boste savnali, kopali v bazenu, v kadeh s termomineralno vodo, vas bodo razmigali z aerobiko in še kaj. Lahko se lotite tudi le-potilnega programa, kjer boste spoznali hidrogvmnastiko, tajsko masažo, vas bodo obdelale in vam svetovale kozmetičarke.
Potem je tu preventivni vikend program, ko se vam zdravnik posveti ob koncu tedna, vam naredijo kondicijski test, se kopate v bazenu, v kadi s termomineralno vodo in podobno.
Silno zanimivi so 7-, 10- in 14-dnevni zdravstveni pavšali, kjer se vas zdravniki lotijo z vseh strani in vam privoščijo tudi slovito žvrkljajočo skupinsko kopel, obloge peloida, razne preglede pri specialistih.
V tem članku bi vam radi predstavili škofjo Loko z okolico in ideje, kako preživeti prosti čas v urbanem naselju ali v naravi.
Najprej se ustavimo v škofji Loki, ki s svojo tlorisno, prostorsko in bogato stavbno dediščino sodi med najbolj ohranjena, zanimiva in pomembna zgodovinsko arhitekturna mesta v Sloveniji.
Mesto ponuja obiskovalcu številne muzeje in galerije, ki so vredne ogleda. Zbirke Loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka, Poštni muzej v sta-rološkem gradu, edini te vrste v Sloveniji, vas pričakuje ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure, po predhodni najavi po tel.: 621-149, pa vsak dan, zelo bogato zbirko hrani kapucinska knjižnica, za ogled se je možno dogovoriti po tel.: 620-970.
Izmed galerij naj omenimo le tiste, ki imajo mesečno nove in aktualne razstave: Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu, galerija na Loškem gradu, galerija ZKO v knjižnici Ivana Tavčarja in galerija Fara na Novem svetu.
Celotni stari del mesta sestavljajo številne stare stavbe (Ho-manova hiša, Martinova hiša,
kašča...), zanimive po svojih fasadah, portalih in atrijih, mnoge cerkve dajejo mestu enkratno podobo, zgornji ali Mestni trg in spodnji trg kot osnovni liniji mesta, pa lepo zaključujeta Selška in Poljanska Sora. Seveda se vam bodo te ob ogledu Škofje Loke odkrile vse zanimivosti in tako boste lahko doživeli utrip tisočletnega mesta, strnjenega pod gradom.
Poleg škofje Loke je potrebno omeniti tudi druge najbolj zanimive kraje v Selški dolini, na primer Železnike, ki imajo zanimivo arhitekturo v starem delu naselja ter zanimivi muzej železarstva in čipkarstva, vaška naselja (Zali Log, Davča, Sorica z rojstno hišo in galerijo Ivana Groharja). Zanimiv izlet je lahko v podratitovške zaselke, ki so razporejeni ob gozdni meji, od tod pa v Bohinjski kot preko Soriške planine, kjer vam v planinski koči nudijo polne storitve.
Iz Škofje Loke se lahko odpeljete v Poljansko dolino, ki vas bo pritegnila s svojimi naravnimi lepotami in zanimivostmi, lahko se odpravite na zanimive enodnevne in večdnevne izlete. Po Škofjeloškem pogorju, kjer vam planinske in lovske koče ponujajo svoje storitve, če ste radi v naravi, vam pripo-
ročamo obisk našega pogorja po loški planinski poti, saj vas bodo spremljale neštete pokrajinske lepote na prehodu od alpskega visokogorja v njegovo predgorje in prijazni ljudje, ki jih je izoblikovalo trdo hribovsko življenje. Mnogi izmed njih se danes ukvarjajo s kmečkim turizmom, ki ima na loškem dolgoletno tradicijo in s tem pogojeno kvaliteto storitev. Posebno se to odraža na območju Starega vrha, kjer vam poleg zdravega načina življenja ponujajo tudi različne oblike rekreacije v naravi.
Nemogoče je v kratkem predstaviti celotno škofjeloško območje, ki so ga opevali pesniki in pisatelji, ki je navdihoval številne slikarje in kiparje. Turistično društvo škofja Loka vas vabi, da se oglasite v prodajalni na Mestnem trgu, kjer vam bomo z veseljem postregli z vsemi informacijami glede ponudbe pri nas, ali nas pokličite po telefonu 620-268.
Poleg informacij vam ponujamo široko paleto unikatnih ročnih izdelkov značilnih za to območje in izdelkov umetne obrti primernih za darila.
Veseli bomo vašega obiska!
Marko Pleško
Nič manj zanimivi pa niso programi z akupunkturo, kjer zdravniki specialisti s starim kitajskim načinom zdravljenja pomagajo hemiplegikom, lajšajo bolečine, pomagajo pri hujša-nju, odvadijo vas kajenja in podobno.
Za letošnje poletje so za vse tiste, ki svojega dopusta ne želijo preživeti ob morju ali v hrupnih in bučnih letoviščih, temveč bi radi obnovili in okrepili svoje moči v miru dežele, sredi neokrnjene narave, pripravili za julij in avgust posebne poletne programe po ugodnih cenah. Tako za 7 dni bivanja v dvoposteljni sobi v novem hotelu AJDA plačate 4.900 din, v hotelu Termal 4.450 in v turističnem naselju le 4.000 din, zraven pa se neomejeno kopate v bazenu, enkrat dnevno si lahko privoščite kopanje v kadi s termomineralno vodo, imate en zdravniški pregled, jutranjo gimnastiko, trim-ski tek, izlet po Pomurju, piknik v naravi, izlet s kolesom, ribolov v zdraviliškem ribniku, namizni tenis in kdo ve, kaj še vse. Dlje ostanete v hotelu, cenejše je. Pri 14-dnevnem paketu boste v hotelu AJDA plačali le 9.150 din, v hotelu TERMAL 8.250 din
in v turističnem naselju le 7.350 din. Upokojenci imajo 10-odsto-tni popust, popust pa je tudi za otroke: prvi otrok ima 30 odstotkov popusta, drugi otrok pa ima bivanje brezplačno! Le če bo marka hudo poskočila v tem času, bodo morali temu primerno zvišati cene. In ne mislite, da se bodo otroci v zdravilišču dolgočasili. Niti malo ne! Tu je otroški klub z videoteko, dru-
žabnimi igrami, športnimi tekmovanji in vse živo.
Vabljivo je Prekmurje. Če ne poznate Mure in njenih zelenih livad, Goričkega, obloženega s trtami, lončarij, kjer se od nekdaj gnete in peče glina, štorkelj in njihovih gnezd, potem morate tja, v ta malce odmaknjeni a prelepi košček slovenske deželice. Zadnji čas je, da jo spoznate!
JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58
tel. (064) 631-241, telex: 37327 yu Ujel, telefax: (064) 632-261
PRODAJNA MESTA
ŠKOFJA LOKA, tel. (064) 632-270 - KRANJ, tel. (064) 211-232 SOBOTA, tel. (069) 22-921 - NOVA GORICA, tel. (065) 23-660 MESTO, tel. (068) 22-772 - CELJE, tel. (063) 25-881 -IZOLA, tel. (066) 61-238
MURSKA NOVO
HCREinfi
VABIMO VAS NA DNEVNE MENIJE - od 70 din dalje SOLATNE BIFEJE DIETNO PREHRANO in PRIJETNE VEČERE ter PRIREDITVE OB PETKIH, pred restavracijo za hotelom Creina
VES ■OMKjfl	• KANARSKI OTOKI • ŠPANIJA • GRČIJA. 8. 7. • TUNIS	7 dni 14.000,00 7.900,00 5.200.00 8.900,00
tel.: 211-790 218-586		
	• PORTOROŽ. STRUNJAN • UMAG, NOVIGRAD • POREČ • ROVINJ (EKSKLUZIVNO)	2.990,00 3.200,00 2.830,00 2.690,00
1 DEM = 9 din do 12.		7.
PODARITE POČITNICE SEBI, Ml PA JIH BOMO PODARILI VAŠIM OTROKOM TEDENSKE POČITNICE v POREŠKI PLAVI LAGUNI
22. 6. do 29. 6. od 1.890 do 1.990 din 29. 6. do 6. 7. od 2.350 do 2.450 din UGODNOSTI ZA OTROKE I (do 15 let, v sobi s starši brezplačno, več otrok - eno gratis, ostali 30% popusta)
ZA OTROKE PA ŠE BREZPLAČNA ŠOLA TENISA IN ZAKLJUČNI TURNIR V TENISU. ALI PA ŠOLA SMUČANJA NA VODNI ŽIČNICI. ODRASLIM TE ŠPORTNE AKTIVNOSTI
NUDIMO PO POSEBNO UGODNIH CENAH
Informacije in rezervacije Plava laguna Poreč 0531/31-311
PLAVA LAGUNA POREČ -
VAŠE SONČNE   LAGUNE jM
m
m
Z ADRIO AIRWAYS V SVET
ODDIH NA CIPRU SKOZI VSE LETO •
TEČAJI ANGLEŠČINE V BRIGHTONU JULIJA IN AVGUSTA •
REDNE MEDNARODNE LINIJE: Vsak dan Frankfurt, London in Miinchen
Trikrat na teden Dunaj in Pariz Dvakrat na teden Ciper, Istanbul in Moskva Enkrat na teden Tel Avlv.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: ADRIA AIRWAYS. 61000 LJUBLJANA, KUZMlCEVA 7. TEL. 061/318-944, GOSPOSVETSKA 6, TEL.: 061/313-312 IN PRI VSEH POOBLAŠČENIH TURISTIČNIH AGENCIJAH.
ADRIA AIRWAYS
Z muzejskim vlakom iz Kranja v Kočevje
KJER JE SLOVENIJA NAJBOLJ ZELENA
Izleti na Kočevsko še niso pogosti, saj predstavlja ta del Slovenije območje, ki - ne samo v turističnem pomenu besede - šele postaja del domovine. Vse do zadnje vojne je bilo Kočevsko nemška enklava na robu Slovenije. Potem je bila prizorišče bojev in tragedij, nato pa zaprta, nedostopna in skrivnostna. Sedaj Kočevsko končno imamo in lahko ugotavljamo, da je - poleg vsega drugega - predvsem lepa, res zelo lepa pokrajina.
Nepregledni kočevski gozdovi, mogočno zeleno morje, že postajajo vaba in izziv za vse, ki sta jim pri srcu narava in mir. Velikega turizma, kakor pravijo, na Kočevskem najbrž nikoli ne bo, bo pa Kočevsko zagotovo postalo dežela množičnega izletniškega turizma, usmerjenega tja iz velikih mest in osrednjih turističnih krajev v Sloveniji.
Slovenijaturist organizira konec tega meseca, v soboto, 29. junija, res poseben izlet na Kočevsko. Izletniki se bodo peljali iz Kranja do tja, prvi z muzejskim vlakom, drugi pa z avtobusom - nazaj pa prvi z avtobusom in drugi z muzejskim vlakom. Od Kočevja do Kostela, gradu nad Kolpo, pa se bodo vsi peljali z avtobusom. Ni daleč
in cesta je vseskozi dobra, lahko zapišemo, boljša kot marsikje v Sloveniji. Sproti bodo ogledi v Ribnici in Raščici ter na Turjaku, pa obisk nekoč mogočnega, a še danes impresivnega gradu Kostel nad sotesko Kolpe, ki ga ravnokar obnavljajo. Kosilo bo v motelu "Jezero", pri Kočevskem jezeru na robu mesta. Nato pa zabava in razvedrilo s plesom, zabavo, šalami in zgodbami...
Izlet bo gotovo doživetje, za marsikoga tudi prvo srečanje s Kočevsko in hkrati izziv za naprej, saj je izletniških točk na Kočevskem še vse polno, še posebej pa ob Kolpi, ki je zelo vodnata in res čista reka - pole-
ENODNEVNI DRUŽINSKI IZLET
Z muzejskim vlakom na Kočevsko
do Kostela nad Kolpo
V soboto, 29. junija, zjutraj iz Kranja
Doživetje Kočevske, njenih lepot in zanimivosti; dobro kosilo, živahna glasba in pestro razvedrilo. Program za najmlajše: "Otroci, odpočijte se od svojih staršev!" Na vožnji žrebanje vozovnic - bogate nagrade!
cena: 560,00 din
otroci do 6 let zastonj, od 6. do 14. leta polovična cena
Informacije in prijave: SLOVENIJATURIST KRANJ, Koroška 29, tel. 211-946, Bohinjska Bistrica, Triglavska 37, tel. 721-032.
železniško gospodarstvo Ijubiiana
Lil
ti ravno pravšnja za kopanje in čolnarjenje. Del - ne ravno zanemarljiv - tega izleta bo tudi vožnja z že znamenitim muzejskim vlakom. Muzej je pač muzej, stare avtomobile si napri-mer lahko ogledate v gradu Bistra, toda peljati se z muzejskimi eksponati, to je nekaj čisto drugega. Muzejski vlak pa bo puhal po tudi že malce muzejski kočevski progi, ki bo čez dve leti slavila svojo častivredno stoletnico.
Pa še nekaj! Ker je 29. junij ravno god Petrov in Pavlov, posebej vabimo na izlet le-te, saj jih je po statistiki, stari samo deset let, pri nas kar 28 752. Pomislite, morda je lahko izlet primerno darilce za kakega Pe-trčka ali Pavlico? Tudi mi jih bomo presenetili!
In za konec še cena: odrasli bodo za izlet odšteli 560 dinarjev, otroci 280 dinarjev. Odhod iz Kranja (izpred Creine) pa bo v soboto, 29. junija, ob 7. uri zjutraj.
potovalna
agencija
ALPETOUR
POTOVALNA AGENCIJA p. o. KRANJ Tel.: 064/211-081 211-043
Z AVTOBUSOM NA MORJE In V HRIBE
KRANJ—LJUBLJANA—PINETA—POREČ
linija vozi od 28. 6. do 3. 9. vsak dan URA
ODHODA POVRATEK
5.40 KRANJ 6.15 LJUBLJANA 8.30 KOPER 9.21 UMAG
9.25 KAMP ZLATOROG 9.50 PINETA 9.55 NOVIGRAD 10.20 POREČ
19.29
16.50 15.40 15.36 15.15 14.55 14.30
enosmerna cena: KRANJ-POREČ LJUBUANA-POREČ KRANJ—UMAG
296,00 din 263,00 din 252,00 din
BLED—PIRAN
linija vozi od 28. 6. do 3. 9. vsak dan
URA
ODHODA
POVRATEK
5.05 BLED
5.20 RADOVLJICA
5.45 KRANJ
6.05 ŠKOFJA LOKA
6.45 LJUBLJANA
9.00 KOPER
9.15 IZOLA
9.24 STRUNJAN
9.31 PORTOROŽ
9.38 PIRAN
19.48
19.10
18.20 16.08
15.30
enosmerne cene:
BLED-PIRAN
KRANJ-PIRAN
KRANJ-KOPER
ŠKOFJA LOKA—PIRAN
RADOVLJICA—PIRAN
KRANJ-PORTOROŽ
274,00 din 241,00 din 219,00 din 230,00 din 274,00 din 241,00 din
LJUBLJANA—VRŠIČ—BOVEC
linija vozi od 1. 6. do 30. 6. in 1. 9. do 30. 9. ob sobotah, nedeljah od 1. 7. do 31. 8. vsak dan
URA
ODHODA
POVRATEK
6.30 LJUBLJANA 7.10 KRANJ 7.50 BLED 8.50 KRANJSKA GORA 9.35 VRŠIČ 10.30 IZVIR SOČE TRENTA 11.10 BOVEC		20.17 19.37 19.00 18.00 17.05 15.45
enosmerne cene: UUBUANA—BOVEC KRANJ—BOVEC KRANJ-VRŠIČ BLED-BOVEC		202,00 din 174,00 din 128,00 din 134,00 din
lis. s	-±	
Is. :?■                                          ** ' -«		
^i**W		
i- f ■		
4PI             * • ____________		
Navedli smo le nekaj enosmernih cen. Pri nakupu povratne vozov niče v predprodaji vam dajemo 20 % popust, skupinam 6 in več oseb pa še dodatni 20 % popust.
Rezervacije sprejemamo na avtobusnih postajah v Kranju, Škof ji Loki, Radovljici, Bledu in v Ljubljani.
1 KOM PAS
H O L I D A Y S
POČITNICE '91 - DOMOVINA • NOVE NIŽJE DINARSKE CENE PLAČILO NA OBROKE
DO BRAČA, HVARA, VISA
HITREJE IN VARNEJE S KATAMARANOM PRINCE OF VENICE
Odhodi vsak petek iz Poreča ob 22.00 Organiziran avtobusni prevoz do Poreča iz Maribora, Celja in Ljubljane!
posebna ponudba
. bivate 21 dnf, plačate 14 dni, bivate 14 dni, plačate 10 dni, itd. APP. KANEGRA/UMAG, APP. LANTERNA/POREČ APP. TN VILE RUBIN in MONSENA, ROVINJ APP BLATO, BOL (BRAČ)
• KOMPASOVI KLUBI
Šole tenisa, jadranja na deški, plavanja za otroke, športne igre, najem gorskih koles MTB CARRERA, zabava In izleti
— DRUŽINSKI KLUB NOVIGRAD/ISTRA, 10 dni
— KOMPASOV KLUB, OTOK KATARINA/ROVINJ
-KOMPASOV ZLATI KLUB, PULA, htf. in nav. SPLENDID, app. HORIZONT
— KOMPASOV KLUB BERNARDIN PORTOROŽ, 7 dni
— SONČNI KLUB HVAR/htl, Sirena - B kat., 7 dni
KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE
— TENIŠKI KAMPI (Mali Lošinj. 29. 6.; Roqla. 13. 7.: Ribno. 6. 7: Umaa. 17 8^
— PETDNEVNI MLADINSKI TENIŠKI KAMPI Žlebe, 1. 7 Bled/Zaka. od 30. 6. dalje, polni penzion
— NAJEM JADRNIC IN MOTORNIH JAHT-znižanje do 50% -•  DVOJAMBORNICE - KRIŽARJENJE; vsako Soboto. 7 dni
KAPETAN LUKA, REKA - KORNATI IN DALMATIA, PORTOROŽ / MALI LOŠINJ
PRODAJA FANATiC/ALPHA ARTOPREME
Modeli 91 - ugodne cene...... *
Irtfotrnačtfe/vpfačfla: 'KOI^iPAS'kOtlOAYS,'-TOdWW Ljubrjaha, tel.; 061/221 -765,222-340:
ŠOLA LETENJA z uitralahkimi letali - tečaj in pridobitev dovoljenj >5 6. 14 ali 20-dnevm na|em plovil Pasara + Tomos 4.5. Elan 495 + Mercury 50 po zelo ugodnih cenah OTROŠKI ŠPORTNI PROGRAM, 5 dni (ponedeljek - petek), z odhodi vsak dan v Gozd Martuljek (tenis, gorska kolesa kopanje, nogomet, košarka, odbojka, izleti)
Informacije: ZIMA SPORT. 061/331-358. 331-941
POČITNICE 91 - TUJINA
ŠPANIJA - Palma de Mallorca, Ibiza GRČIJA - Krt, Kreta, Rodos, Santonn TUNIS - Hamrnamet, Nabel, Djerba CIPER * Larnaca, Limassol FRANClJA - Ažurna obala ALŽIRIJA - Tfpaza
KOMPASOV AS    J;-. "'.       .   ■ '
'za bfrbke do 70 % ceneje     ••' mamaUM££
.KOMPASOV SUPER AS - PALMA DE MALLORCA
odfioi4?7:; Kotel Bičat., 7 polp.: 7,900d»i^4rv
odhodki,-11. 7„ hotelska verjga pplp:;^.800«lin pffVlt'0 MEST OMEJENO? " ''"$0£
odhodi z letališča Brnik :»
PLAČILO NA OBROKE!
• PROGRAMI ZA OTROKE, UČENCE IN ŠTUDENTE OGRADA ZA LEPO SPRIČEVALO -Z LETALOM V PULO, 27. 6.
• TEČAJI TUJIH JEZIKOV
v.
(ANGLIJA, ZDA, 2R NEMČi^A, FRANCIJA, ITALIJA, AVSTRIJA;ŠPANtjA, JAPONSKA) ZAHTEVAJTE KATALOG V VSEH KOMPASOVIH POSLOVALNICAH IN POOBLAŠČENIH AGEttCIJAH
GLAS
Novi izzivi za letošnje počitnice
UDOBNO IN VARNO -S KATAMARANOM
Za marsikaj velja - za turizem pa še posebej. Kdor je iznajdljiv, kdor zna prisluhniti željam gostov, ta ima uspeh. In takšen izziv letošnje turistične ponudbe je katamaran Princ of Venice.
Zakaj bi se odrekli počitnicam na naših najpriljubljenejših otokih Visu, Hvaru in Braču zgolj zaradi nevarne in dolge poti skozi razgreto celino? Zakaj ne bi nanovo spoznali teh prečudovitih jadranskih otokov? V Poreču se vkrcate na katamaran (do tja pa vas lahko odpeljejo avtobusi iz Ljubljane, Celja ali Maribora) in po zanimivi vožnji vas ladja pripelje v počitniški kraj. Seveda gre ob tem poudariti, da je Princ of Venice prav posebna najhitrejša, najsodobnejša in največja hidro-krilna ladja - katamaran v Sredozemlju in zato prav poseben princ. Dolg je 40 metrov in doseže hitrost kar 30 navtičnih milj na uro. Potnikom pa je na voljo odprta paluba, v dvonadstropni klimatizirani notranjosti pa poleg tristo treh udobnih sedežev še televizija in bar.
Ker pa je po vozni pomembno najti primeren kraj in prostor za oddih, Kompas v svojem programu ponuja na otokih Brač, Hvar in Vis (pa tudi na prečudovitem otočku Biševo)
različne počitniške kapacitete -od zasebnih sob do hotelov A kategorije. Skratka, za vsak žep nekaj.
Če pa vas pot po morju ne zanima in prisegate, da je najvarneje ostati blizu doma, potem vam gotovo ne bo žal, če se boste odločili za počitnice v Kompasovem športno - navti-čnem klubu Portorož, v hotelskem naselju Bernardin. Preživeti počitnice v športno - navti-čnem klubu pa pomeni brezskrbno lenarjenje ali pa veliko športa in rekreacije, od tenisa do jadranja na deski, smučanja na vodi, jadranja, do igranja namiznega tenisa, košarke, odbojke... Zakaj ne bi v šoli smučanja na vodi, šoli jadranja na deski, šoli jadranja na jadrnicah... spoznali vseh lepot našega morja in pozabili na skrbi. Vaši otroci pa bodo ta čas udeleženci slikarske kolonije, lutkarskega krožka, šole tenisa, šole jadranja ali jih boste prepustili iznajdljivim "tršicam" v otroškem vrtcu. To pa še ni vse. Zvečer bo pripravljena zabava z
ansamblom Faraoni, s posebnimi gosti, skupinskimi igrami, tekmovanji, degustacijami. In če še ne bo dovolj živahno, se boste lahko odpeljali na katerega od izletov - naprimer s kata-maranom v Benetke ali z ribiškimi ladjami na nočni ribolov.
Tisti, ki ne marate ne preblizu in ne predaleč - hkrati pa nimate denarja za dolge počitnice, se lahko odločite za počitnice v Lanterni pri Poreču. In sicer v tako imenovanem Kompasovem Asu, kar pomeni, da bivate 21 dni in plačate 14 dni, da bivate 14 dni in plačate 10 dni, da bivate 10 in plačate 7 dni, da bivate 7 in plačate le pet dni. V apartmajih Lanterna vam to omogočajo. Ne pozabite - Poreč je mesto z zanimivo preteklostjo in živahno sedanjostjo. Številni lokali, ulice, sprehodi ob obali, večerna zabava in seveda vrsta športnih objektov (od teniških igrišč do malega golfa) ne bodo dopustili, da vam bo na počitnicah dolgčas.
0«
SAMSUNG
Electronics
VIDE0REK0RDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, LCD zaslon
samo 12.490,00
Barvni televizorji, videorekorderji, videoplayerji, hiti stolpi, radiokasetofoni.
CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje
samo 12.490,00 MOŽNOST NAKUPA NA 3 - 12-MESEČN0 POSOJILO!
del čas
od ponedeljka
do petka
9 do 12 ure,
odj15. do 19 ure
CENTER KRANJ
C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun!
tel.: 212-367
Z GORSKIM KOLESOM NA JOŠTA. GOLICO. LUBNIK ali še kam
GORSKA KOLESA že od 8.266 din pri ZASTAVA AVTO
NAŠE POSLOVALNICE:
KRANJ, Cesta JLA 10, tel.: 064/211-553 ter 064/216-563 JESENICE. Cesta M. Tita 18, tel.: 064/81-989
ZA VARNO VOŽNJO IN PRIJETNE POČITNICE
46u4ui£A/ KRANJ INDUSTRIAIMPORT SUBARU
obveščata, da smo odprli NOV ODDELEK prodaje avtomobilov SUBARU v kletnih prostorih Veleblagovnice Kokra Globus.
Nudimo vam naslednje tipe vozil SUBARU:
SUBARU Justy 998 ccm 40 KW (55 KS) SUBARU Justy 1189 ccm 54 KW (75 KS) - pogon na 4 kolesa SUBARU Leone - karavan 1781 ccm 70 KW (95 KS) - pogon na 4 kolesa SUBARU Legacy - limuzina 1791 ccm 75 KW (103 KS) SUBARU Legacy - karavan 1791 ccm 75 KW (103 KS) - pogon na 4 kolesa SUBARU Legacy - limuzina 2212 ccm 100 KW (136 KS) - pogon na 4 kolesa.
Vsi modeli so opremljeni s katalizatorjem! DOBAVNI ROK 14 DNI, KOLIČINE SO OMEJENE!
Poleg prodaje avtomobilov vam na novem oddelku nudimo široko izbiro avtomobilske kozmetike, avtoplaščev, drobnih rezervnih delov in koles.
Kranj + Industrialmport - SUBARU se priporočata za obisk in nakup!
Na Deteljici še vedno največja prodajalna čevljev v Jugoslaviji
DA BO POLETJE POD NOGE KAR NAJBOLJ UDOBNO
Tržič, junija - Ob taki vročini, kot smo jo doživeli zadnjo nedeljo, pa človek res ne ve, kaj bi še odvrgel od sebe, v kaj bi smuknil, da bi mu bilo udobneje. Najprej bomo seveda sezuli nogavice in obuli nekaj zračnega, hladnega, nekaj, kar nas ne bo tiščalo, vezalo. Cokle bi bile najboljše, pomislimo, že, že, a kaj ko v njih ne moreš biti ves čas, rabiš tudi kaj lepšega, za v službo, za popoldanski sprehod, za večer... Kam pogledat za novimi sandali, zračnimi opankl? Na DETELJICO, seveda, kjer je še vedno največja trgovina s čevlji v Jugoslaviji, kjer je odprto po ves dan, imajo zagotovo kaj v posebni, cenejši ponudbi in kjer bomo na enem mestu lahko kupili še kakšno oblačilo za športno poletje.
Ne boste verjeli, ampak ta trenutek imajo v prodajalni PEKA na Deteljici v Tržiču razstavljenih več kot 5000 vrst čevljev. Težko se je odločati res, pri taki izbiri, zato pa se dobro odločimo.
Kam bi stopili najprej? Najbolje, da kupujeta vsak za sebe, ona spodaj, on zgoraj, kajti on bo z odločitvijo hitrejši in je v neposredni bližini še bife, ona pa bo imela mir spodaj, na ženskem oddelku. Vse priznanje dekletom in aranžerki! Pri tej množici obuval z zelo vidnimi napisi pomagajo, da prvi trenutek vidiš, kakšni čevlji so na tej ali oni polici in ko se sprehodiš skozi množico piramid vse do konca, imaš zagotovo v rokah pravi par. Večinoma so Pekovi modeli, veliko je zelo iskanega uvoza iz Italije in tu je množica cenenih, a udobnih opank z daljnega Vzhoda, kjer vabljivo diši po usnju, pa "japank", za med prst, ki prav zaradi svoje preprostosti obljubljajo lahkotno, zračno hojo, pa uvoženi natikači, ki so lahko kot sapa in vseh barv, in espadrile ali "špa-garice", kot pravimo obutvi, ki Je tako mehka in udobna in poceni, da si jo bomo zagotovo privoščile. Velikosti od 22 do
je iz umetnega usnja. Nekaj modelov je še iz lanskega poletja, ki pa je še vedno aktualen, a je pol cenejši. Skratka, lepo prosim, vzemite si čas, stopite v spodnje prostore Peka na Deteljici, kjer je tudi v teh pasje vročih dneh lepo hladno in mirno izbirajte. Tudi torbico si lahko kupite k sandalom. Ne boste se mogle zmotiti v odtenku barve!
46! Nak, mimo tega pisanega poletja ne moremo. Kot tudi ne moremo mimo elegantnih Pekovih sandal z usnjenimi podplati LINEA in udobnim kopitom. Predolgo smo jih čakali in iskali. To so čevlji za občutljive noge, ki nas ne stiskajo. To je LADY ANGELA, ki je malce širši od normalne širine, da noga diha, da čevelj tudi prvi dan ne tišči. Tudi malce cenejše izvedbe dobite, kjer sta usnjena ves zgornji del in steljka, podplat pa
Moški imajo svojo izbiro čevljev takoj na levi, ko vstopijo v trgovino. Tu je njihov svet. Tudi tu prevladuje Pekova obutev, vse več je modelov z usnjenim podplatom. Letošnje poletje so modni mokasini v naravni rume-no-rjavi barvi. Vseh velikosti so jih pripravili, od številke 39 do 52! Nekaj je tudi uvožene moške obutve, usnjene, le podplat je iz hvaležnega umetnega usnja, te pa so občutno cenejše. Vse poletje pa tu prodajajo
tudi jesenske in zimske modele, naj vas ne motijo prosim, raje poglejte, ali bi vam bilo kaj všeč in prav; občutno cenejši so v tejle vročini, človek pa mora misliti tudi naprej. Nič se ne čudite, če boste v največji vročini na Deteljici videli naprodaj tudi moške in ženske škornje! Otroci imajo svojo meko desno od vhodnih vrat. Velik lesen grad je obložen s čeveljci; vrh vsake trdnjave ima svoje velikosti. Prevladujejo čeveljci z usnjenim podplatom in ortopedskim vložkom, da ima nogica pravo oporo. Dobite pa tudi za najmlajše "špagarice", "japon-kice", platnene čeveljce za poletje, udobne, zdrave, zračne. Ne smete pa mimo otroške BIO OBUTVE, ki so jo razvili v Peku. To so sandalčki, ki imajo zgornji del usnjen, nogica stoji na pluti, spodaj pa je guma, ortopedsko obdelana. V njih se bo naš otrok najhitreje sam postavil na svoje noge!
Velika izbira je seveda tudi športne obutve, pozdravila vas bo že na stojnicah pred trgovino: za rekreacijo, za v hrib, za tenis, skratka za ves prosti čas. Za planinarjenje dobite prav ta trenutek čevlje po izredno ugodnih cenah. Na športnem oddelku boste našli majic, kolikor boste hoteli, trenirk, športnih srajc, vetrovk, nogavic, vse od torbe in spalne vreče do nogavic in dežnika. Da o tenisu ne govorimo. Tudi v tej Pekovi trgovini, podobno kot v oni za kranjskim Globusom, poslovodja skrbi za bogato izbiro in tu resnično dobite vse od loparja, do zadnje žogice. Kup velikih žog smo tudi videli ta dan, za
nogomet, rokomet, košarko... Sicer pa oglejte si najprej izložbe. Vabljive so, lepo urejene in aktualne. Veliko dajo nanje, pove poslovodja Alojz Horvat. Pri Peku na Deteljici velja geslo: Vsak teden nove izložbe! To si kaže zapomniti. Meni pa je najbolj ostal v spominu napis na ženskih stopnicah: ČE VAM NI VSEENO, V KAJ STOPATE, STOPITE V ČEVLJE PEKO!
Naj vam le še povem, kako imajo pri Peku na Deteljici odpr-
to: vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure.
Hkrati pa vendarle opozorimo na ostale Pekove prodajalne na Gorenjskem, kjer so prav tako dobro založeni: v Tržiču imate na "placu" še Pekov butik, 4 prodajalne so v Kranju, po ena na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu, v Škofji Loki in Kamniku, v Ljubljani jih imajo pa kar 6!
Za vas smo obiskali OMNIO, BLANCO IN TAl-TA I
PRVI JUBILEJ
Kranj, junija - Kdo bi si mislil, da je že leto okoli. Prvo leto pisane ponudbe malih trgovinic, ki so našle svoj prostor v nekdanji Šterovi hiši na koncu kranjskega "placa" še malo od Šinkove slaščičarne in cerkve naprej. Se še spominjate malih oken in rumenih zidov stare čevljarije? Komajda. Zdaj je hiša vsa v belem, obložena z marmorjem in polna prodajaln. Za vas smo ta konec tedna, ob prvem jubileju, obiskali OMNIO, BLANCO in skrivnostni, orientalski TAI-TAI. Začnimo zgoraj, kajti spodaj je ta trenutek vse polno...
A tudi zgoraj je živo, da se komajda prerinemo skozi vso to bogato ponudbo športnih oblačil in rekvizitov. "Veliko v majhnem" je geslo OMNIE. In
dobite otroške loparje Snauvva-ert, Besta in Slazeneger že od 491 din dalje, pa mladinske loparje od 795 naprej in loparje za odrasle od 945 din dalje. In kolesa! Tu se torej dobe tista mamljivo lepa živobarvna kolesa s košaricami za nabave zadaj, posebnimi varovalnimi ščitniki na zadnjem kolesu, Hol-land look, kot pravijo, s katerimi se tako ponosno vozijo deklice. Te dni do konca junija, ko praznujejo, imajo celo popust: 5 odstotkov na vse trgovsko blago in 3 odstotke popusta pri nakupu koles. Lastniki OMNIA kartic pa imajo še poseben popust: 10-odstotni, za kolesa pa 8 odstotkov. Pohitite!
In kaj počno pri BLANCI, tudi zgoraj, nasproti OMNIE. Tu je
res je tu velika izbira na tako majhnem prostoru: majice vseh firm, barv in velikosti, kopalke, trenirke, igralne hlačke, očala, vetrovke, športni copati, vse za tenis. Res, prav vse za tenis, od loparjev do zadnje žogice. Tu
vse v samih "štrencah" in košarah, košaricah in peharjih. Police so polne pisanih klobčičev. Več kot 60 vrst bombažnih in volnenih prejic trenutno najdete tu, pletenine raznih znanih proizvajalcev,   predvsem Almire.
"Velika izbira, naravni materiali, nizke cene!" je njihovo geslo. Vse je že pripravljeno za poletje, materiali so v glavnem bom-baži in kvalitetne mešanice bombaža in lanu. Videli smo nekaj izjemno lepih poletnih pletenih puloverjev s kratkim rokavom za moške, za tiste, ki so
bolj vneti za modo in za one, ki imajo raje klasiko. Za vsakega se kaj najde. Sicer pa BLANCA daleč naokrog slovi po ročnih pleteninah, unikatih; tu vam mimogrede, po želji, iz izbrane volne ali preje spletejo pulover. Dobi pa se seveda tudi vse, kar pletilja potrebuje za pletenje,
kvačkanje: pletilke, igle, okrasne sukance, našitke. Tudi pri BLANCI vam te dni nudijo popust: 5 odstotkov na vse izdelke.
In že smo v pritličju pri TAI-TAI. Nič se ne užene gneča Sobota dopoldne je, ko gre lahko vsa družinica skupaj po nakupih. Lažje človek izbira, če se posvetuje s svojimi. In pri takšni izbiri se je res težko odločati. Več kot polovica prodajnega programa ima TAI-TAI uvoženega z daljnega Vzhoda. Tu so kitajski porcelani in svile, nakit iz poldragega kamenja, srebrnina, dišeče in jedilne palčke, vsakovrstne košarice iz slame, tako zelo iskani bombažni roloji, le-žalke iz slame, sveče v obliki
eksotičnih figuric, usnjene torbe, torbe iz blaga, ki jih tako išče mladina, stojala za časopise, senčniki, sedežne garniture iz bambusa, ročno vezene svilene prevleke za blazine, kitajske volnene preproge in še bi lahko naštevali. Ne smemo pa tudi mimo stalne prodajne razstave slik v tej trgovinici. Trenutno so naprodaj čudoviti pasteli slikarja Draga Kosa iz Podljubelja in mehki štajerski motivi Milice Zupan iz Mozirja. Tudi pri TAI-TAI velja te dni 5-odstotni popust pri nakupih.
In morda še to: vse tri trgovinice imajo enak čas poslovanja -od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure.
Mercator - Mlekarna Kranj d00
Smledniška 1 64000 Kranj
vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog
VODJA KOMERCIALE
(za nedoločen čas, s polnim delovnim časom)
Pogoji:
- visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
- 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih,
- aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov Mercator - Mlekarna Kranj, d. o. o., Smledniška cesta 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
^  Želite kaj sporočiti ^ Gorenjkam in Gorenjcem
Izberite ■
»NAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO §
v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-366^^T
NK »SAVA«
organizira 29. 6. 91 turnir v malem nogometu.
Prijavite se lahko do 26.6.91 do 12. ure, ko bo žrebanje parov. Prvouvrščeni prejmejo praktične nagrade!
4JT4V4 4VTDJ
LJUBLJANA. Celovška 150
p.o
LADA KARAVAN 2104
znižana od 8.000 - 30.000 din
LADA RIVA 1300
IZREDNA PONUDBA
VLEČNE KLJUKE ZA VSA VOZILA že od 1.121 din dalje.
NAŠE POSLOVALNICE:
KRANJ, Cesta JLA 10, tel.: 064/211-553 ter 064/216-563 JESENICE, Cesta M. Tita 18, tel.: 064/81-989
* * * * *
G&P
HOTELI
BI T n Cankarjeva 6, Bled L   L   U   PE Golfhotel
OBJAVLJA
PRODAJO DVEH KIOSKOV Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
Kioska sta rabljena, kovinske konstrukcije, dimenzije 2,5 m x 3 m, namenjena prodaji hrane in pijače, inv. št. 0076571 in 0076572
Izklicna cena 62.000,00 din
Kioska si lahko ogledate po predhodnem dogovoru v času zbiranja ponudb. Prodaja je po sistemu videno - kupljeno. Prometni davek plača kupec.
Pismene ponudbe pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov podjetja: G & P Hoteli Bled, p. o. Cankarjeva 6, Bled z oznako »Ponudba«. Podrobnejša pojasnila po tel.: 064/77-504 in 064/77-348.
prodajalna
Pehar
živila za zdravo prehrano, makrobiotiko, bio kozmetika delovni čas od 9. -12. ure, od 15. • 18.30 ure, sobota od 8. -12. ure Poljanska 1 ŠKOFJA LOKA
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA, p. o. 64220 ŠKOFJA LOKA
KIDRIČEVA 54 Telefon: 064/631-261,632-505 Telefax: 064/631-982
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO § NOVO • NOVO
BLAGOVNI CENTER LOKA MEDVODE
od sobote, 29. junija, dalje
UGODEN NAKUP:
• živila, vse za dom in gospodinjstvo,
• oblačila za vso družino in tekstilni izdelki,
• elektro material in instalacije, bela tehnika,
• zabavna elektronika, vse za šport in prosti čas
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
UGODEN NAKUP JE NAKUP PRI
UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ
razpisujeta prosta delovna mesta v upravi za družbene prihodke
INŠPEKTOR I
delavec, s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - l delavec
Pogoji:
- visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti pravne ali ekonomske smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
- strokovni izpit
- šoferski izpit »B« kategorije
Strokovni izpit za delavce v državni upravi se lahko opravi v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Izbrani kandidat bo imenovan v naziv za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Občina Kranj, Kadrovska služba, Trg revolucije 1, 64000 Kranj.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Podlubnik lb
Komisija za MDR pri Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli Škofja Loka razpisuje dela in naloge za šolsko leto 1991/92
UČITELJA MATEMATIKE
(za določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji:
- visoka izobrazba ustrezne smeri.
3 UČITELJE STROKOVNIH PREDMETOV
(osnove strojništva, tehnologije in strojeslovja, za nedoločen
Čas s polnim delovnim časom)
Pogoji:
- diplomirani inženir strojništva in 2 leti delovnih izkušenj v gospodarstvu.
Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni z zakonom o srednjem izobraževanju in s programi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi v časopisu.
KLHDIU^R
Tovarna elementov za fluidno tehniko Industrijska c. 2 64226 Ziri
razpisuje zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnega prostora :
Poslovni prostor v pritličju stanovanjskega bloka Frankovo naselje 175, Škofja Loka, v velikosti 140,20 m2. Poslovni prostor sestavljajo tri enote v velikosti 37,50 m2, 45,00 m2 in 57,70 m2. Namembnost poslovnega prostora je omejena na pisarniške prostore podjetij, predstavništev, ustanov itd. Ponudba naj vsebuje:
- navedbo dejavnosti,
- višino mesečne najemnine, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati.
Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v zaprtih kuvertah z vidno oznako: »Ne odpiraj! Ponudba za poslovni prostor« na naslov: Tovarna elementov za fluidno tehniko Kladivar Žiri, Industrijska c. 2, 64226 Žiri. Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, ponudniki pa bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb.
			
? i' POD ZVONON SV. KANCIJ/			4 VNA
SPOŠTOVANI! Za 500-letniro dograditve kranjske župnijske cerkve bo izšla dragocena knjiga h kulturnozgodovinsko in leposlovno vsebino. Opremljena bo z bogatim dokumentarnim gradivom, z barvnim ovitkom'in številnimi barvnimi posnetki.
NEPOGREŠLJIV DOKUMENT ČASA,
zbornik pomembnih pričevanj, bogastvo /a vaš dom.
Pohitite S prednaročilom!
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam knjigo Pod zvonom Sv. Kancijana:
a)........................................ izvod(ov) po 490,- din (trda vezava),
b) ...........................................izvod(ov) po 290,- din (broširana).
Knjigo boste dobili v Župnijskem uradu Kranj ob praznovanju 500-letnice župnije.
Ime in priimek:................................................................................
Naslov:............................................................................................
Registrska številka osebne izkaznice: .........................................
Naročilnico pošljite na naslov: Župnijski urad Kranj, Tavčarjeva 39, 64000 Kranj.
c^ \aO^°G t^<^
DELOVNI ČAS:
od 9.30 -12.30 in od 16.30 -19.30 ure ob sobotah od 9. -12. ure
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
POGOVOR
Klub managerjev Dvor z ministrom Jazbinškom
Stanovanja je kupovala inflacija
Preddvor, 19. junija - Tokratni gost managerjev v klubu Dvor v Preddvoru je bil minister za varstvo okolja in urejanje prostora MIHA JAZBINŠEK, temi pogovora pa zlasti nova stanovanjska zakonodaja, o kateri je istega dne govoril že skupščinskim poslancem, in prihodnji zakon o ekologiji.
Kot je uvodoma dejal vodi-   novanja ne bo ne odkupil ne
telj klubskega večera Emil Milan Pintar, je na novi stanovanjski zakon mogoče gledati iz dveh zornih kotov: z uporabnikovega stališča, ki je danes še imetnik stanovanjske pravice, obeta pa se mu možnost ugodnega odkupa, in z vidika direktorjev podjetij, ki na stanovanjski sklad gledajo kot na del premoženja podjetij, ki jim je bolj ali manj potreben s stališča poslovne, podjetniške, kadrovske politike. Udeležence kluba Dvor je zanimalo to drugo gledišče. '
Minister Jazbinšek se je v razlagi zakona omejil le na bistvo, ki ga prinaša dediščina družbene lastnine stanovanj. Motiv za privatizacijo družbenega stanovanjskega fonda je mobilnost kapitala in ljudi, je dejal. Ko bodo sedanji nosilci stanovanjske pravice odkupovali svoja zdaj najemna stanovanja, bodo podjetjem (občinam, pa tudi republiki) znova napolnili prazne stanovanjske sklade in omogočili na tem področju nov zagon. Kdor pa sta-
obdržal v najemnem razmerju, pač pa se bo iz njega izselil, bo deležen odpravnine. Na ta način bodo prestrukturirali zdaj prikriti presežek stanovanj in omogočili tudi večjo mobilnost stanovalcev. Pri privatizaciji stanovanj bo pravica posameznika nad pravico asociacije (denimo interes stanovalca ima prednost pred interesom podjetja), razen če se soočita dve individualni pravici (na primer stanovalca in razlaščenega lastnika, slednji ima v tej dvojici prednost). Nova stanovanjska zakonodaja bo ukinila socialistično stanovanjsko pravico in jo nadomestila z obligacijskim razmerjem stanovalcev in lastnikov.
Nekateri razpravljala so sodili, da novi zakon preveč ščiti stanovalca, najemnika, medtem ko podjetje postavlja v neenakopraven položaj, ko bodo domala prisiljena razprodajati svoje stanovanjsko premoženje. Slednjič so podjetja v preteklosti žrtvovala nemalo sredstev za pridobitev stanovanj, so
Elanove smuči stotinko za Rosignolovimi
Begunje, 12. junija - Pred novo smučarsko tekmovalno sezono potekajo zdaj številna testiranja novih modelov smuči, te dni je rezultate objavila priznana nemška revija SKI MAGAZIN TEST, za katero že vrsto let nove modele preskušajo bivši smučarski asi: Pirmin Zurbrigen, Gustav Thoeni, Harti Weirether in naš Bojan Križaj. V nekaj testnih dneh preizkusijo več kot 130 smuči največjih izdelovalcev. Po tej reviji teste običajno povza-mejo povsod po svetu kot pomembno merilo uspešnosti razvoja izdelovalcev smuči.
Tudi letos se je begunjski Elan izvrstno odrezal, predvsem v najvišjih razredih, kamor se vse bolj usmerja. Model veleslalom-ske smuči MBX je zasedel drugo mesto s komaj stotinko zaostanka za Rosignolovim modelom 7S. Poleg MBW so se med 70 modeli v skupni S odlično izkazali tudi modeli Racing 55 in 35 ter Cross 35 - vsi v prvo tretjino. Model CR 963 pa je zasedel četrto mesto v kategoriji S/A.
V primerjavi povprečnih ocen vseh modelov posameznih znamk se je izkazalo, da je Elan zanesljivo prvi, kar potrjuje, da v begunjski tovarni kljub težavam niso zaostali za razvojem v svetu.
Uporaba hišnih odpadkov
Kranj, junija - Nemški firmi Siemens in Babcock prenavljata v MOnchnu približno 25 let staro termoelektrano, kar je omembe vredno, ker bodo kot gorivo uporabljali tudi hišne odpadke. Elektrarna je od mesta oddaljena deset kilometrov, ima tri bloke in proizvaja toploto in električno energijo. Popolnoma bodo prenovili prvi in drugi blok, v prvem bodo po novem pokurili okoli 70 ton hišnih odpadkov na uro, v drugem pa bo moč uporabljati tudi črni premog ali zemeljski plin. Prenova elektrarne bo torej pomembno prispevala k čistejšemu okolju.
Sodobna Elanova trgovina na Bledu
Ponovno na stezah zmagoslavja in uspehov
ka, na kar je odgovoril, da ima vsaka "vvelfare state" interes po močnem neprofitnem stanovanjskem sektorju, tudi zato, da izvaja nacionalni program na stanovanjskem področju. V klubu so opozorili tudi na nedorečenost solastništva stanovanj, na neizdelan kataster stavb v etažni lastnini, na za njih sporno oblikovanje najemnin, ki bodo pod ekonomskimi, na vrednotenje stanovanj, ki bodo šla v odprodajo, tudi na možnost špekulacij pri odkupovanju tega bogastva. Na slednje je minister odgovoril s prepričanjem, da se špekulacije na kratki rok ne bodo izšle, saj bo cena stanovanj prenizka, da bi imele ugodna tla. • D. Z. Žlebir
dejali, delavci pa so v ta namen odvajali dobršen delež od dohodkov. Miha Jazbinšek je odgovoril, da je ta sistem javnih
financ (z načelom vzajemnosti in solidarnosti) v preteklosti omogočil obsežno gradnjo stanovanj. Lastniki stanovanj (pa tudi graditelji) pa so ob pomoči inflacije (podcenjeni krediti) poceni prišli do svojih domov. Manj ugodno so naleteli tisti, ki so kredite najeli kasneje, ko so jih znatno obremenile revalorizacijske obresti. Inflacija "tatica" je gradila Slovenijo, je dejal, zato je prav, da jutrišnji lastniki tudi pridejo do stanovanj na podobno ugoden način. Na ta način je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj stanovanj preprosto ne prepustimo tržni logiki. Dodal je še, da imajo stanovanja tržno vrednost šele, ko so prazna. Nekaj vprašanj (ali bolje dvomov) je zadevalo tudi za razpravljalce sporne odpravnine, ki za vse veljajo v enaki meri, ne da bi upoštevali premoženjsko stanje imetnika stanovajjske pravice, primernost stanovanja in podobne elemente, ki utegnejo pri odkupih povzročiti tudi socialne krivice. Zakaj naj bi tudi republika imela denar za stanovanja, so vprašali sobesedni-
SPEA • Slovensko združenje zasebnih podjetnikov
Ljubljana, 17. junija - S pozdravnim nagovorom predsednika republiške skupščine Franceta Bučarja ter predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Franca Horvata so predstavili Slovensko združenje zasebnih podjetnikov - SPEA.
Če sklepamo po odzivu na promocijo združenja, ki je bila seveda v Cankarjevem domu, bomo kratico SPEA v medijih odslej zelo pogosto srečevali. Očitno je namreč, da dinamična rast zasebnega podjetništva v Sloveniji zahteva tudi ustrezno organizirano povezanost podjetnikov, zato tudi posluh ekonomskih strokovnjakov, slovenske oblasti in mednarodnega bančništva za delovanje SPEA ni naključen. Na uradni promociji združenja je namreč sodeloval tudi predstavnik novoustanovljene Evropske banke za rekonstrukcijo in razvoj iz Londona (EBRD) Yasuo Izumi, ki je - s sicer stereotipnim obotavljivim besednjakom zahodnih finančnikov - obljubil pomoč banke EBRD slovenskemu zasebnemu podjetništvu.
Promocija SPEA je bila na vrhunski strokovni ravni, saj sta o položaju ter perspektivah zasebništva v samostojni Sloveniji podjetnikom predavala dr. Jože Mencinger iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani in dr. Ivan Ribnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Če poudarimo še to, da so za promocijo združenja SPEA izreden interes pokazale slovenske banke, zlasti Nova banka iz Ljubljane, potem je brez dvoma SPEA spodbuden razvojni korak slovenskemu zasebnemu podjetništvu. Ali, kot je rekel predsednik GZS Franc Horvat: SPEA je sopotnica Gospodarske zbornice Slovenije in združenju slovenskih zasebnih podjetnikov bo GZS nudila vso strokovno, pa tudi drugo pomoč.«
Še podatek za gorenjske zasebne podjetnike: SPEA, Združenje privatnih podjetnikov Slovenija, ima sedež na Tržaški 116 v Ljubljani, tel. (061) 267-359, telex 003861, fax (061) 271-760, predsednik Združenja je Saša Slavec.
M. Va.
Bled, 22. junija - "Z otvoritvijo nove trgovine tu, v biseru Gorenjske in Slovenije, na Bledu, se Elan znova vrača na steze zmagoslavja in uspehov. Investicijska izgradnja je potekala iz lastnih sredstev Elan Commerca in v potrditev, da je trnova pot zadnjih mesecev začela rojevati sadove in vnovične realne poslovne uspehe," je ob odprtju nove Elanove trgovine na Bledu dejal IgorTriller. ,'      ,. .
Prodajalna, ki je nasproti Grad hotela Toplice, ima kot prva v nizu prodajaln sodobno, računalniško vodeno prodajo. Prodajni program obsega konfekcijo, smuči, opremo za tenis in večje artikle po katalogu s poudarkom na blagu z Elanovo blagovno znamko Otvoritev Elanove blejske prodajalne sodi v širši strateški marketinški koncept podjetja. V okviru širjenja maloprodajnih enot v Sloveniji v Elanu namreč načrtujejo tudi trgovine v Novi Gorici, Izoli, Celju in Mariboru. • V. S.
Kranj, 20. junija - Svojevrsten rekord je dosegel Marjan Omahen, lastnik avtoprevozniške firme iz Litije. S tovornjakom MANN 361 in prikolico IT AS P14, "obuto" v Semperitovo pnevmatiko STC, izdelano v kranjski Savi, je prevozil pol milijona kilometrov. S šoferjem Milanom Jančarjem sta se pred dnevi oglasila v Savi (na sliki), povedala sta, da so bile gume na prikolici štiri leta in da z njimi ni bilo nobenega dela, le tlak so redno kontrolirali. Pred dnevi so gume zamenjali z novimi, Marjan Omahen je dejal, da so se ponovno odločili za Savine, tokrat za profil CO-MET. Strokovnjaki v Savi trdijo, da gume niso naključno vzdržale 500 tisoč kilometrov, pomembno je, kako voznik skrbi zanje, redno mora kontrolirati tlak ter ga prilagajati tovoru in načinu vožnje, najpomembnejša pa je seveda kakovost vgrajenih surovin. -1. Ropret, foto: I. Draškovič
NASVET
Prvi podjetniški forum
Ljubljana, 18. junija - GEA College iz Ljubljane, ki se ukvarja s šolanjem podjetnikov (pouk poteka v Bohinju), je v veliki dvorani WTC centra v Smeltu pripravil prvi javni sestanek "Podjetniškega foruma".
Kakor je povedal dr. Maks Tajnikar, so javno predstavitev dveh najboljših poslovnih načrtov, ki sta nastala v prvi "Podjetniški delavnici" Gea College v pripravah na ta forum, pripravili po zgledu ameriškega MIT Foruma iz Bostona, kar jim je uspelo v pičlem letu. Zanimivo je, da jim je med ustanovitelje uspelo privabiti večino slovenskih bank, nekatera ministrstva, tudi Sklad za razvoj republike Slovenije. Forum je namreč odbor, ki ga sestavljajo bančniki, politiki, profesorji in podjetniki, skratka vsi, ki so pripravljeni podpreti razvoj malih in srednjih podjetij pri nas in tako napolnili tako imenovano socialistično Črno luknjo.
Obisk na prvem podjetniškem forumu je bil dober. Gorazd Kulovec iz Maribora je predstavil in zagovarjal poslovni načrt ekološko neoporečne embalaže, saj že prihodnje leto Evropa ne bo kupovala izdelkov, zavitih v pvc embalažo. Marjan Jurenec iz Maribora pa je predstavil poslovni načrt za izdelovanje parketa, saj v Sloveniji ni resnejšega izdelovalca, tudi v svetu povpraševanje prekaša ponudbo. Kakšne podpore bančnikov in vsem drugih, ki imajo denar, bosta doživela, bo seveda pokazal čas.
Dr. Tajnikar je dejal, da na naslednje forume v podjetniški delavnici Gea College čaka že deset novih poslovnih načrtov.
Zanimiva pa je formula, ki jo ponuja Gea College kot odgovor na vprašanje, kako napraviti Slovenijo bogato. V 5.000 podjetnikov naj bi vložili po 10.000 mark podjetniške infrastrukture in vsakemu odobrili po 20.000 mark razvojnega kredita, četrtino pa naj bi vložil podjetnik sam. Investicija bi bila tako vredna 200 milijonov mark. Če bi uspeli vsi, bi bil promet novih podjetij čez pet let vreden 10 milijard mark, v njih pa bi na novo delo dobilo 100.000 ljudi. Vsi seveda ne bi uspeli, saj je potrebno upoštevati, da v razvitem svetu štiri petine podjetij ugasne v prvih petih le tih. Če bi jih torej uspela petina, bi bile številke še vedno velike. • M. V.
KOLIKO JE VREDEN DINAR
Tečajna lista z dne 22. junija
Država Devize        Velja za srednji tečaj
Avstrija 100 ATS 184,7259
Nemčija 100 DEM 1.300,0000
Italija 100ITL . 1,7451
Švica 100 CHF 1.515,6852
ZDA                                1 USD > 23,4324
Dinar CeZ mejo - Konec tedna je bilo na avstrijskem Koroškem za en šiling potrebno odšteti od 2,85 dinarja naprej, večina pa trgovci še vedno menjajo en šiling za tri dinarje. Tudi v Italiji je vse pogostejša menjava tri dinarje za sto lir, najbolje pa menja Kmečka Banka v Gorici, kjer je bilo moč konec tedna do biti 100 lir za 2,63 dinarja. Da so pri nas negotovi politični časi i, gospodarski kaos, pa je videti tudi iz menjave dinarja v Nemčij* Tako je bilo konec tedna v MOnchnu za eno marko treba odšto že kar 27 dinarjev, kar je štiri dinarje več kot pred tednom dni
Čma borza - Črnoborzijanci trenutno spet dobro živijo, sa se "šticunga" iz dneva v dan povečuje. Tako je že kar ugodno, t dobiš marko za devetnajst din, večina pa je te dni marko ponuja la po 19,50 dinarja. So pa tudi taki, ki marke ponujajo za 22 di narjev. Za toliko je bilo namreč konec tedna moč kupiti marke v prvi zasebni jugoslovanski banki Promdei v Zagrebu, kjer zaenkrat edini prodajajo devize.
ZURICH KOSMOS, ZAVAROVALNIŠKA DRUŽBA
VABI K SODELOVANJU. UGODNA PONUDBA JE DEKLIŠKO ZAVAROVANJE DO DNEVA POROKE. ZAVAROVANEC SE LAHKO TUDI AKTIVNO VKLJUČI V DRUŽBO. OB NADALJNJI PRIDOBITVI TREH AGENTOV SE NJEGOVA UDELEŽBA POVRNE V CELOTI. INF. OD PONEDELJKA DO PETKA NA TEL: 061/272-784
Povezovanje z južnoameriškim gospodarstvom
Argentinski podjetnik v Kranju
Kranj, 19. junija - Slovensko zbornico obrti in podjetništva v Ki nju je obiskal Slavko Malovrh, predstavnik Slovenske latinsl ameriške trgovinske zbornice iz Latinske Amerike.
Na pobudo kranjskega župana Vitomira Grosa, ki je m vno obiskal naše rojake v Argentini, se je v Kranju mudil Sls Malovrh, predstavnik Slovenske latinsko-ameriške trgoviv zbornice, ki združuje.približno 40 Slovencev, vidnih predsti; kov gospodarskega življenja Argentine. Predsednik zbornic Herman Zupan, lastnik več kartonažnih podjetij in vodilni j jetnik te dejavnosti v Južni Ameriki.
Na sestanku, ki ga je pripravila Slovenska zbornica obr podjetništva v Kranju je gospod Malovrh prikazal možnosti daje naših izdelkov v Južno Ameriko, kakor tudi nasploh e\ skih izdelkov na tržišče Argentine in prek njega v Brazi Urugvaj in druge države Južne Amerike. Za začetek so izme; informacije in raziskave trga, v Kranju pa so seveda zainteres ni za nadaljnje povezovanje. Posebna priložnost se bo ponu> prihodnje leto, ko naj bi se-kranjski podjetniki udeležili velik; industrijsko poljedelskega sejma v Buenos Airesu, glavnem n stu Argentine. • M. V.
361507
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Veliko povabljenih (k natečaju), malo izvoljenih?
Republiška skupščina je ob koncu minulega leta sprejela zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji, s katerim je med drugim predvidela tudi nepovratna sredstva in ugodna dolgoročna posojila za naložbe na kmetijah; tudi odlok o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva, ki ga je pred nedavnim sprejela slovenska vlada, predvideva različne premije, regrese, nadomestila in nepovratna sredstva. Zahtevke za sredstva, namenjena za spodbujanje kmetijskega razvoja demografsko ogroženih območij, je treba vložiti do 7. julija, zahtevke za finančne intervencije kadarkoli v letu...
Znesek, ki ga Republika Slovenija letos namenja za kmetijstvo, zveni lepo, toda ko sredstva razdelimo na občine in za različne namene, hitro ugotovimo, da za vse, ki so (bodo) upravičeni do pomoči, denarja ne bo dovolj. V republiškem sekretariatu za družbeno planiranje, kjer bodo sprejemali zahtevke za sredstva, namenjena za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij, so se sicer zavarovali in so v natečaj zapisali, da bodo upravičence finančno podprli "glede na razpoložljiva sredstva ", vendar pa je nevarnost, da se uresniči svetopisemska modrost: veliko povabljenih (k natečaju) in malo izvoljenih, kar precejšnja. Še posebej zato, ker je bila obveščenost o možnostih za pridobitev sredstev kar precejšnja in ker je tudi med kmeti čutiti precejšnje zanimanje, koliko denarja letos namenja država za premije in regrese, koliko za kmetijski razvoj demografsko ogroženih, kaj morajo vsebovati zahtevki, do kdaj jih je treba vložiti in kam...
Da denarja tudi za vse, ki bodo izpolnjevali pogoje iz odloka in natečaja, verjetno ne bo dovolj in da bodo mnogi med njimi morali kar precej časa čakati nanj, je zdaj že dokaj gotovo. Lahko pa se zgodi, da bodo od vsega imela še največ koristi podjetja in ustanove, ki pripravljajo razvojne in naložbene programe, in da bodo zaradi tega prišli na slab glas tudi kmetijski svetovalci, ki v dobri veri in z dobrimi nameni spodbujajo kmete, da naj vendarle vložijo zahtevek za sredstva, potrebna za obnovo ali novogradnjo hleva, silosa, jame za gnojevko, za nakup kmetijske mehanizacije, naprav in opreme, za razvoj dopolnilnih dejavnosti, za obnovo plemenske črede itd. • C. Zaplotnik
MEŠETAR
Odlok o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1991 predvideva nekaj ukrepov tudi na področju prašičereje. Nakup kakovostnih plemenskih živali in s tem izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev naj
bi spodbudili z regresom za plemenske živali in sicer takole:
vrsta plemenske živali	prva naselitev	obnova
nebreje mladice (100 kg)	1.000,00	500,00
breje mladice (130 kg)	1.800,00	1.000,00
merjasci s testiranimi starši	3.900,00	3.000,00
merjasci v kategoriji pleme-dom		
in dom-obranitev linije		5.200,00
Pogoji za pridobitev sredstev:
* regresirana je nabavna cena plemenskih živali,
* rejci so upravičeni do regresa nakupne cene za nabavljene živali ali za doma vzrejene živali, ki jih uporabljajo za obnovo osnovne črede,
* obnova črede se regresira le do 47-odstotnega rednega letnega remonta; za živali, ki presegajo ta delež, ni mogoče uveljavljati regresa, razen ob povečanju staleža osnovne črede,
* vse plemenske živali, za katere se izplačuje regres, morajo biti vzrejene v selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih,
* potrdilo o poreklu živali, ki ga izda Biotehniška fakulteta — Živinoreja.
* živali morajo ustrezati pogojem, kijih določa pravilnik o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov,
* drugi pogoji.
Država bo letos podpirala koncentracijo prireje mesa z nepovratnimi sredstvi za novogradnjo in obnovo hlevov za rejo pujskov v teži do 25 kilogramov, pitancev in kombinirano rejo ter za novogradnjo silosov, gnojišč in jam za gnojevko.
vrsta hleva	nepovratna sredstva (v din na stojišče) novogradnja obnova
za rejo pujskov za rejo pitancev	3.500,00 1.500,00 500,00 300,00
Višina podpore za spremljevalne objekte (silose, gnojišča, jame za gnojevko) je do 30 odstotkov povprečne predračunske vrednosti naložbe. Pogoji za pridobitev sredstev: * koncentracija živali, kot jo kaže tabela i	
vrsta hleva	število stojišč najmanj največ
za rejo pujskov za rejo pitancev kombinirani hlev	11 50 50 300 11+80               30 + 220
* pri vlaganjih v povečanje obstoječih zmogljivosti najmanj 25-odstotno povečanje prireje,
* pri vlaganjih v obnovo oz. v izboljšanje tehnologije najmanj 10-odstotno povečanje prireje,
* zadosti kmetijskih površin za pridelavo potrebne osnovne krme in za neškodljivo uporabo gnojevke oz. gnoja.
Zadruge (in druge organizacije) ustanovile Zadružno kmetijsko družbo
Skupna nabava je cenejša od posamične
Kako zmanjšati stroške pri nabavi vsega, kar kmet potrebuje, in kako čimbolje prodati, kar kmet pridela...
Ljubljana, 20. junija - Dvaintrideset pretežno zadružnih org
Ljubljana, 20. junija - Dvaintrideset pretežno zadružnih organizacij iz Slovenije je v četrtek na ustanovni skupščini v Ljubljani ustanovilo nedobičkarsko Zadružno kmetijsko družbo, ki naj bi kot konkurenca zasebnim in drugim podjetjem čimceneje oskrbovala kmetijske zadruge in kmete z reprodukcijskimi in drugimi materiali in organizirano odkupovala in prodajala njihove pridelke (krompir, pšenico, mlado pitano govedo, plemensko živino itd.).
Zamisel o ustanovitvi podjetja, ki bi zadrugam in kmetom nudilo poslovno zaščito in jim zagotavljalo nakup in prodajo po najugodnejših cenah, se je med kmetijskimi in gozdarskimi zadružniki porodila zaradi vse ostrejše konkurence na trgu in spoznanja, da je razdrobljena nabava in prodaja draga in nekonkurenčna zasebnim in družbenim podjetjem. Delegati zadrug so na 18. rednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije v Žalcu pobudo sprejeli in tudi imenovali iniciativni odbor, ki je od tedaj dalje vodil dogovore z družbeniki,
usklajeval dejavnosti in nadziral pripravo aktov. Priprave so "sklenili" v četrtek, ko so na skupščini ustanovili Zadružno kmetijsko družbo, ki se bo ukvarjala s trgovino, kmetijskimi storitvami, raziskavami trga, gozdarskim in kmetijskim svetovanjem ter z drugimi storitvami, pomembno vlogo pa bo imela tudi na finančnem področju, kjer bo lahko zadrugam in poslovnim partnerjem pomagala s posojili, nadomestili ali kako drugače. Družbo je ustanovilo 32 organizacij, med katerimi prevladujejo kmetijske zadruge, med soustanovite-
lji pa so tudi Slovenska zadružna kmetijska banka, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije in nezadružna organizacija, ljubljanska Semenarna, ki so vse skupaj vložile v družbo 1,9 milijona dinarjev ustanovitvenega kapitala. Podjetje bo predvidoma začelo poslovati konec julija letos.
V Zadružni zvezi Slovenije se že pripravljajo na redni občni zbor, ki bo 2. julija v Festivalni dvorani v Ljubljani. V poročilu, ki so ga pripravili za občni zbor, ugotavljajo, da nastajajo velike težave zaradi zamud pri sprejemanju republiške zakonodaje, predvsem zakonov o zadrugah, o gozdovih, o denacionalizaciji in privatizaciji. Pri reorganizaciji kombinatov se je šest kmetijskih temeljnih organizacij kooperantov preoblikovalo v samostojne kmetijske zadruge, osem TOK-ov pa še ostaja v sestavi podjetja. Večina zadrug s TZO in TOZD-i se ni preoblikovala tako, kot je do oktobra lani omogočal zvezni zakon o zadrugah, ampak razmišlja o tem, da bi se organizirale v enovite zadruge ali v več manjših. Nastale so tudi štiri nove zadruge, od katerih pa je ena že prenehala delovati. Če je kmetijstvu uspelo ohraniti ali celo razširiti zadružno organiziranost kmetov, pa tega ni mogoče trditi za gozdarstvo, kjer je po zadnjih podatkih 14 gozdarskih TOK-ov (od skupno 38) že v likvidacijskem postopku, po napovedih pa naj bi šli do konca tega meseca v likvidacijo tudi vsi ostali TOK-i. Ker pa je le malo pobud, da bi gozdarski TO-K-i preoblikovali v gozdarske zadruge ali se priključili kmetijskim zadrugam, v Zadružni zvezi Slovenije ocenjujejo, da je to za gozdarstvo in zadružništvo velika škoda.
Podaljšanje moratorija?
"Ko smo spoznali, da se zadružništvu ne obetajo najboljši časi, smo se najprej odločili za ustanovitev Slovenske zadružne kmetijske banke, ki naj bi povezala denarne tokove v kmetijskem zadružništvu, nato pa še za ustanovitev podjetja, ki naj bi združilo precej razdrobljene blagovne tokove," je na novinarski konferenci po ustanovni skupščini družbe dejal Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in poudaril, da je osnovno vodilo družbe, kako zmanjšati stroške pri nabavi vsega, kar kmet potrebuje, in kako v zaostrenih tržnih razmerah prodati vse, kar kmet pridela.
Da slovensko kmetijsko zadružništvo potrebuje takšno podjetje, se je pokazalo že ob akciji skupne nabave umetnih gnojil, ki jo je lani septembra
začela zadružna zveza. Leo Frelih je povedal, da se je za skupno nabavo odločilo 43 zadrug, ki so letos do poletja dobile že več kot 40 tisoč ton umetnih gnojil. Ker gre za skupni nastop pri dobavitelju in za količinsko veliko naročilo, je cena ugodnejša, kot bi bila v primeru, če bi se vsaka zadruga dogovarjala posebej. Družba bo v začetku oskrbovala kmete predvsem z umetnimi gnojili, krmili, zaščitnimi sredstvi in drugimi reprodukcijskimi materiali, pri prodaji kmetijskih pridelkov pa bo skušala najprej organizirati prodajo krompirja, pšenice, mladega pitanega goveda, plemenskih telic in lesnih sortimentov (osemnajst zadrug v Sloveniji se je namreč že registriralo za promet z lesom).
Zadružna kmetijska družba je že pred ustanovitvijo posku; šala navezati stike s sorodnim' zadružnimi in trgovinskimi organizacijami v tujini, predvsem v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, in jih pozvati k članstvu v družbi, vendar bi za dovoljenje morala zaprositi federacijo in se preoblikovati v družbo z mešano lastnino. Družba tudi načrtuje, da bi v prihodnosti svojo dejavnost razširila še na oskrbo zadružnih trgovin z blagom za široko potrošnjo.
Kot smo slišali na novinarski konferenci, bodo družbo najprej organizirali na osrednji, republiški ravni, nato pa tudi po regijah, pri čemer bodo uporabili že obstoječe prostore, opremo in kadre. Naj še povemo, da so na ustanovni skupščini za predsednika upravnega
odbora izvolili Franca Fajfarja iz Čirč - kmeta, ki na leto proda okrog 200 ton krompirja in 70 tisoč litrov mleka. • C. Zaplotnik
Strah pred razprodajo podržavljenega premoženja
Ljubljana, 20. junija - Zbori slovenske skupščine so na zasedanju minuli teden uvrstili na dnevni red tudi predlog za podaljšanje moratorija na promet s podržavljenim, zaplenjenim ali kako drugače odvzetim premoženjem; odločili pa so se tudi, da bodo spremembe zakona obravnavali po hitrem postopku. Zbor združenega dela je predlog že sprejel, v družbenopolitičnem zboru pa je bila precej burna razprava že ob tem, ali predlog za podaljšanje moratorija sploh uvrstiti na dnevni red.
Predsednik družbenopolitičnega zbora dr. Ludvik Toplak je pojasnil, naj bi s spremembo zakona podaljšali moratorij le za promet s podržavljenim premoženjem (za sečnjo v lastniško spornih družbenih gozdovih velja navodilo republiškega kmetijskega ministra gozdnim
gospodarstvom, da naj v gozdovih ravnajo tako, kot da moratorij velja) in da naj bi s tem zavarovali predvsem koristi nekdanjih lastnikov premoženja pa tudi slovensko državo pred dodatnimi stroški. Če bi sprostili promet, bi prišlo do prodaje podržavljenega premoženja,
SEHGLAS
Starosvetne šege, navade in modrosti
"0 kresi se dan obesi"
Čeprav je sonce na svoji poti doseglo vrh ze 21. junija, pa po starem izročilu velja, da se "o kresi dan obesi" in da je "kresni dan" najdaljši dan v letu. Praznovanje kresa je na večer pred 24. junijem, ko po krščanskem koledarju praznuje Janez Krstnik.
Karkoli je danes kresnih šeg, vse izhajajo iz najstarejših, iz magičnih odnosov človeka do narave. Kot piše Niko Kuret v knjigi o starosvetnih šegah in navadah, je človek na kresni dan žgal kresove, prožil ognjene krožce, valil goreča kolesa in nosil velike plemenke, ker je bil prepričan, da bo njegov ogenj pomagal Soncu, da ne bo omagalo ali shiralo in da bo njegova magična moč pomagala tudi človeku in njegovi živini.
Kresovanje je bilo nekdaj razširjeno po vseh slovenskih pokrajinah, zadnje čase je nekako zamrlo, letos pa, kot kaže, ponovno oživlja. O kresu je tudi precej vremenskih pregovorov in rekov: Kakšno je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic. Če kres deži, orehov ni.
Kolikor dni kukovica po kresu kuka, toliko tednov po sv. Mihaelu ne bo mraza.
Kadar je o kresu slana in sneg na planinah, je ugodno leto za ajdo. Kar seješ po kresu, je radno snetljivo in čvrsto. Do kresa suknjo oblači, potem pa jo s seboj vlači.
za katero bi država morala kasneje plačati denacionalizacij-skim upravičencem primerno odškodnino. V razpravi so poslanci predvsem iz vrst opozicije zatrjevali, da je moratorij najslabša rešitev in da moratorij poskuša ustaviti čas in procese, ki neusmiljeno potekajo; Demosovi poslanci pa so zatrjevali, da bi ukinitev moratorija povzročila gospodarsko, politično in moralno škodo (Marjan Podobnik) in da bi bilo neodgovorno, če bi tik pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji dopustili razprodajo zdaj družbenih, nekdaj pa zasebnih kmetijskih zemljišč in drugega premoženja (Ivan Pučnik). Zdi se, da je bil še najbližje realnosti poslanec Franco Juri, ki je dejal, da bi bila Še najboljša vmesna rešitev. Ker tudi sam
Odlok o reji psov in domačih živali
Konec nelegalne paše ovc?
Radovljica, 20. junija - Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine bosta na današnjem zasedanju med drugim obravnavala tudi osnutek občinskega odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali. Odlok je nastal na podlagi izkušenj veterinarske inšpekcije, ki pogosto zaradi občinskih posebnosti ni mogla ukrepati na podlagi drugih predpisov. Glavni problem, s katerim se je ubadala inšpekcija, je bila reja ovc. Večina rejcev namreč nima pogojev za preživetje pre-
pozna primer zadruge, ki je napovedala razprodajo zemlji^ in razburkala razlaščene, in se strinja s tistimi, ki pravijo, da moratorij pomeni "pat pozicijo", je predlagal, da bi zadeve obravnavali in reševali selektivno - kmetijska zemljišča in gozdove, denimo, drugače od drugega premoženja. Tržiški poslanec Franc Gradišar je nasprotoval podaljšanju moratorija zato, ker se je že ob sprejetju moratorija lani pokazalo, da gre za napako, ki jo je kasneje priznala tudi vlada. Janez Koc-jančič pa je v razpravi zaprosi' nekatere poslance, naj nehajo del skupščine obkladati z zg0' dovinsko odgovornostjo, če ruso sposobni dokazati, da so lj11' dje, ki sedijo v poslanskih klopeh, karkoli jemali ali nacionalizirali. • C. Zaplotnik
Številne črede: v pašni sezon' pasejo ovce na ovčjih pašnikih na Stolu in Begunjščici, sp°/ mladi in jeseni pa neorganiz1' rano in nelegalno po poljih <n gozdovih. Ker večina rejcev f kmetov in nima registrirane reje, veterinarska inšpekcija te*' ko nadzoruje zdravstveno varstvo živali in promet jagnjet >n ovc za zakol. Veterinaska >"' špekcija ugotavlja, da bi nepr3' vilnosti lahko odpravili le . ustrezno visokimi denarnim1 kaznimi, ki so - vsaj praksa k3' že tako - učinkovitejše k° predlogi k sodniku za prekrški • C. Z.
Torek, 25. junija 1991
PISMA, PODLISTEK
19. STRAN @®IMgSS^©ISJIGLAS
ODMEVI
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Pozdrav domovini in delegatom SSK v Ljubljani
Končno se nam je Slovencem v zamejstvu uresničila dolgoletna želja, ko so Slovenci priskočili k delu; najsi bo to doma, kot v tujini ter ustanovili oz. se pripravili za SSK, kije prav pred vrati - sklican za, 27. junija, v Ljubljani.
Iz kanadskega tiska smo razbrali, da je temu dala pobudo prav naša rojakinja, ki je menda sama več let živela v inozemstvu. Kakorkoli že, tistim Argentincem, ki so po štirih desetletjih, sedli za mizo in s preudarnostjo skovali ta Kongres, kot vsem ostalim, ki so imeli kakršnokoli zvezo in delo v zvezi z ustanovitvijo SSK, gre posebna zahvala in priznanje, ne glede na državo, kjer bivajo.
Naš toronski predsednik Iniciativnega Odbora konference zdomskih Slovencev, Dr. Zlat-ko Verbič, med drugim poudarja: Slovenci v Kanadi, lahko dosežemo enotnost, če smo pripravljeni plačati ceno: priznati našo oddaljenost in delati pri združevanju nas vseh v kanadsko vseslovensko skupnost.
»Vprašaj Slovenca o njegovi narodnostni identiteti, pa boš dobil zmedene in nejasne odgovore. Težko je razumeti razloge, še težje je opisati razdvojenost slovenske mentalitete, v zvezi s tem občutljivim področjem nacionalne dileme. Mi smo znani v svetu kot Jugoslovani, nismo pa, kot bi morali biti: Slovenci Saj vendar živimo na istem območju že več kot tisoč let, pa se še lovimo za pravi odgovor, od kod smo in kdo smo. Razlaga postaja neprijetna in dolgovezna. Čas je, da izrazimo jasno in glasno, našo pravo identiteto.«
Naši kanadski predstavniki menijo, da je napočil čas, da se slovenske sile, vključno tiste, ki so povezane predvsem v stran-karsko-politični miselnosti, združijo v vseslovensko gibanje, ki upošteva nove smeri slovenskega človeka, namreč pojav slovenske suverene miselnosti. Uresničiti želje po zdru-
ževanju vseh Slovenk in Slovencev dobre volje na temelju vzajemne pomoči in zavezanosti - slovenstvu, v domovini in širom sveta.
Delegati na Kongresu, naj se zavedajo važnosti preteklega, kot prihodnega dela raznih skupin za slovensko skupnost, ki so ohranjevale demokratično miselnost ali pa kulturne, jezikovne in verske vrednote našega naroda kjerkoli na svetu, v našem primeru na kanadskem območju. Slovenija, jim bo morala izreči priznanje in zahvalo. Brez njih bi bili utopljeni v morju številnih narodnosti, živečih z nami.
Kanadski Slovenci s svojimi narodnimi organizacijami prispevamo svoj delež k ohranjevanju slovenstva. Da bomo pa postali bolj prodorni pri afirmaciji slovenstva, je nujno potrebna širša, vseslovenska nestrankarska ustanova. Ustanovitev Kanadsko-slovenskega kongresa, naj bi služila prav temu namenu. Kongres, naj bi skušal uskladiti potrebe slovenskih skupin, pomagal reševati socialno-človeško problematiko in delovati v prid slovenstvu v zadevah, ki jih ne bi mogle reševati ne posamezne stranke niti ne vse stranke skupaj.
Torej tokrat se sme brez kakršnekoli zadržanosti reči, kot je Ivan Cankar dejal: »Slovenec, si bo pisal sodbo sam...« Ne. To bi mu bila velika krivica. Naj naš narod doma, kot v svetu, ne bo nikoli bičan za dobra dela, ki jih naredi za narod, iz katerega izhaja. Slovencu, naj se piše priznana - zaslužena zgodovina; saj je že pred pol stoletja z življenji in krvjo, plačal, da se mu kdaj za vselej odpre sončna stran, da si poda roko, kot brat bratu.
Zdaj je čas, ko še nikdar poprej, da lahko ponovno citiramo in vzkliknemo: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi..«
Naš delegat iz Vancouverja, B. C, je s polnim zaupanjem, vseh članov z veseljem prevzel mesto delegata na SSK v Ljubljani in mu vsi skupaj prav iz srca želimo: »Srečno pot in polno uspeha na Kongresu, v naši Matični domovini.
Lep pozdrav uredništvu in upravi ter bralcem Gorenjskega glasa, doma in po svetu. S spoštovanjem
Dory Spenko čl. KSK Vancouver, B. C.
Dileme
denacionalizacije
Slovenska demokratizacija in demokracija sta ponovno na težkem izpitu. V skupščinskih klopeh se je namreč začela razprava o privatizaciji in denacionalizaciji.
Prav z zadovoljstvom sem prebral razmišljanja g. Janeza Ga-šperina in g. Borisa Pavšlaria
namenjena kot odgovor g. E. M. Pintarju na njegov nedavni nastop v republiški skupščini. Ob tem se sprašujem, kako je sploh mogoče, da se zdaj prepiramo,
kdaj in koliko ukradenega premoženja bo vrnjenega pravim lastnikom. Vse stranke, vključno s SDP so zagotavljale, da bodo krivice preteklosti, popravile.
Vsi se dobro spominjamo, kako spontano in enoglasno, čeprav na začetku malce presenečeni, smo se Slovenci spravili v Kočevskem Rogu. Težko je pozabiti medvojne in povojne travme. Tragedije, kijih je brat povzročil bratu, niso in ne bodo lahko pozabljene. Toda s korakom sprave smo Slovenci pokazali zrelost odpuščanja - lastnost, ki odlikuje le redke narode in je še kako potrebna v današnjem času.
Predstavljam si, da je sprava, ki sta jo Slovencem na Rogu oznanila ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar in predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan, le uvod k popravljanju vseh krivic, ki so se zgodile v povojnem obdobju. Popravljanje krivic je treba razumeti kar dobesedno in zato Zakon o denacionalizaciji ne more vsebovati omejitvenih opcij. Rečeno je tudi, naj bi se z zakonom zagotavljal še poseben cilj, ki se imenuje »učinkovitost« gospodarstva. To nima nobene zveze s prej omenjenimi visoko donečimi slovesnimi izjavami. Po drugi strani nam je menda postalo jasno, da bolj neuspešna, kot je bila socialistična ekonomija, ne more biti nobena zasebna iniciativa.
Lep primer uspešnosti boljševistične pravovernosti predstavlja moj domači kraj Škofja Loka. Iz pretežno kmečko obrtniškega podeželja na robu loških hribov, posutih s kmetijami, ki so med vojno širokogrudno nudile gostoljubje našim partizanom, je zraslo mesto z bolj ali manj posrečeno, a nikakor ne dobičkonosno industrijo, s spalnimi naselji na najlepši obdelovalni zemlji, z brezosebnim pro-letarskim naseljem sredi mestnega jedra in z vseslovenskim spomenikom na Žirovskem vrhu, na račun katerega Ločani še nekaj kilometrov ceste niso znali dobiti. Pa še bi lahko našteval.
Vse navedeno je odraz samo-pašne politike lokalnih veljakov. Morda izgleda ironično, toda tisti, ki so po vojni morali bežati preko meje, so si v novi domovini skoraj brez izjeme ustvarili novo premoženje. Našim staršem, ki so bili v NOB na »pravi« strani, je preostalo »umiranje na obroke«. V Škofji Loki je naveza Popit - Kobal, kasneje tudi preko svojih vazalov, s prejinjenimi potezami v obliki odškodnin jemala zemljo po celih 0,5 DEM za kvadratni meter in neusmiljeno prepovedovala obrtno dejavnost, ne glede na to, da je bila le-ta za marsikoga še edini vir preživljanja. To se je dogajalo v letih 1958 do 1965, letih, kijih Zakon ne upošteva več.
Vse imamo skrbno dokumentirano. Nočemo revanšizma, to-
da zahtevamo, da so krivice popravljene.
Matjaž Hafner Škofja Loka
Izjava o javnem obveščanju
Ni presenetljivo, da je v deželah, ki se postopoma osvobajajo totalitarnih in avtoritarnih političnih ureditev, vprašanje javnega obveščanja (televizije, radia in časopisov) posebno pereče in občutljivo. Mnogi pravijo - in ne čisto brez razloga - da ima oblast tisti, ki ima v rokah televizijo, radio in tisk. Zato so - tudi pri nas - nosilci monopolne oblasti posebno skrbno nadzorovali sredstva javnega obveščanja.
Kdor si je prizadeval za demokratizacijo, si je prizadeval tudi za svobodo mišljenja in svobodno širjenje ter pretok informacij in idej. Demokracija in politični pluralizem sta bistveno vezana na demokratičnost in pluralnost javnih glasih.
Ko je pri nas že pred volitvami prihajalo do določene demokratizacije, je to odsevalo v sredstvih javnega obveščanja, čeprav ne v vseh enako in tudi ne vedno dosledno. Moramo pa dati priznanje tistim, ki so se že pod starim režimom bojevali za svobodo informiranja in širjenja idej. S tem so odločilno prispevali k spremembam, ki so jih prinesle volitve pred letom dni.
Vendar pa je treba na tem področju še veliko storiti. Žal teh zahtev nekateri nočejo prav razumeti in jih označujejo kot zahtevo po novem "enoumju". Tako spet pačijo zahteve dosledne demokratizacije, kot se to tolikokrat dogaja. Popravljanje preteklih krivic imenujejo revanšizem. Če se Cerkev pojavi v javnosti ali zavzame nekdo, ki bi utegnil biti kristjan, kakšno vidnejše mesto, pa že pravijo, da se oživlja kleri-kalizem. Posebno zaskrbljujoči so ti pojavi, ko ne gre samo za nepoučenost in miselno zame-gljenost, temveč za zavestno izkrivljanje dejstev. Tedaj lahko tudi domnevamo, da si določene skupine ali posamezniki prizadevajo ohraniti ali pa si zopet pridobiti monopolni položaj iz nedemokratičnih časov.
Drugo zaskrbljujoče dejstvo pa je opravljanje, obrekovanje in podtikanje v nekaterih javnih glasilih. Nekatera v tem še posebno prednjačijo. Kazenski zakonik sicer omogoča v takih primerih civilno tožbo, vendar je treba v tej zvezi opozoriti, da tudi z morebitno dobljeno tožbo ni nikoli mogoče popraviti moralne škode, ki jo utrpi oseba, ki so jo javno opravljali in obrekovali. Mnoge žrtve obrekovanja pa tudi nimajo časa ne potrpljenja, da bi iskale pravico po sodiščih. Zato je na tem področju treba predvsem uveljaviti etična pravila, utemeljena na človekovi pravici do časti in dobrega imena. Kdo pa enači demokracijo s svobodo javnega obrekovanja, ima o demokraciji sprevrženo podobo. Demokracija ne zahteva samo svobode, temveč tudi pravi-
objavlja
GRADIŠ GP JESENICE
Prešernova 5
Jesenice
JAVNO LICITACIJO
ki bo 3. julija 1991 ob 11. uri v naselju Gradiš GP Jesenice, Prešernova 5.
V prodaji bo: začetna cena:
1. KAMION ZASTAVA 640 AD, 1. 1979
neregistriran - nevozen 70.000,00 din
2. POLTOVORNI AVTO IMV 2200 D, 1. 1980 neregistriran - nevozen 20.000,00 din
3. KOMBI IMV 1911 B, 1. 1984
neregistriran - nevozen 16.000,00 din
4. KOMBI Z 435,1. 1981
neregistriran - nevozen 10.000,00 din
5. KOMBI C 25 D, 1. 1988, karamboliran
110.000,00 din
6. AVTOBUS TAM 170 A 11,1. 1979
neregistriran - nevozen 150.000,00 din
7. VRTALNI STROJ - STEBRNI 15.000,00 din
8. OBTOČNA ČRPALKA OČ 102 z el. motorjem
- 3 kosi 7.000,00 din
9. OBTOČNA ČRPALKA VA 50 z el. motorjem
5.000,00 din
10. POČITNIŠKA PRIKOLICA IMV ADRIA 450 S
21.000,00 din
11. LIKALNI STROJ PRIMAT IM 40 kg, starejši, nerabljen
117.000,00 din
12. CENTRIFUGA, GP-15, 15 kg, starejši, nerabljen
63.000,00 din
13. SUŠILNI STROJ, PRIMAT BSE, 50 kg, starejši, nera-blJen 54.000,00 din
Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo 3. julija 1991 od 8. do 10. ure.
Varščina 10 % od začetne cene licitiranih predmetov, ki se plača 3. julija 1991 od 8. do 10. ure, je vračljiva takoj po zaključku licitacije, sicer zapade. Najmanjši dvig cene je 500,00 din.
Vse stroške prepisa lastništva, ostale stroške in prometni davek plača kupec.
Izlicitirani predmeti morajo biti plačani in odpeljani s kraja licitacije v sedmih dneh od dneva licitacije. Prodaja teče po načelu »videno - kupljeno« in so zato izključene vse nadaljnje reklamacije.
čnost. Brez pravičnosti se demokracija in svoboda sprevračata v boj vseh zoper vse, ker zmagujejo najbolj predrzni in brezvestni.
Zaradi vsega tega želita komisija Pravičnost in mir in Komisija za javno obveščanje poudariti naslednje:
1. Pravica do svobodnega izražanja misli, širjenja novic in mnenj je nesporna človekova pravica, ki sodi med temelje demokracije.
2. Vendar pa pravic nimamo samo tisti, ki novice in mnenja širijo ali izražajo, temveč imajo pravice prav tako oni, ko so jim novice in mnenja namenjena. Vsak človek ima pravico do objektivne in vsestranske obveščenosti, do časti ter dobrega imena.
3. Pravica do obeščenosti je bistveno povezana z dejstvom, da so v demokratični družbi vsi državljani poklicani k odločanju o skupnih zadevah. Ne morejo pa odgovorno soodločati, če o dejanskem stanju stvari niso objektivno in vsestransko obveščeni.
4. Javna glasila, posebno tista, ki so nacionalnega pomena, niso v prvi vrsti prostor za izražanje osebnih mnenj in stališč
časnikarjev, temveč so v službi celovitega, vsestranskega in nepristranskega obveščanja državljanov.
5. Oblast nosi odgovornost za spoštovanje človekovih pravic. Zato mora skrbeti tudi, da bodo državljani celovito in vsestransko obveščeni. Za to pa je pluralnost sredstev obveščanja nujen in tudi preizkušen pogoj.
6. Prav tako ima oblast odgovornost, da z zakonodajnimi in sodnimi ukrepi skrbi za spoštovanje pravice državljanov do zasebnosti, časti in dobrega imena. Posebno moralno dolžnost spoštovati človekovo pravico do dobrega imena in časti imajo uredniki in časnikarji. Njihova združenja pa morajo to zavest, ki sodi med njihove poklicne dolžnosti, krepiti.
Ljubljana, 10. 6. 1991 Komisija za javno obveščanje pri Slovenski škofovski konferenci
Komisija Pravičnost in mir 4» pri Slovenski škofovski
konferenci dr. JANEZ GRIL, predsednik prof. dr. ANTON STRES, predsednik
Peter Čolnar
DREVESA V GOZDU
Na travnikih je bilo vse polno zapuščenih vojaških konj in smola je hotela, da so v bližini Velikih Zdencev obtičali z avtomobilom sredi neke skupine konj.
Obstopili so jih kmetje z gorjačami. Bal. so se, dajočejo odpeljati konje. Čez nekaj časa se jim je pridružila še vaška straža s Puškami.
FusKami.
Lojze je pojasnjeval, da gredo samo domov, vendar jeli, saj so videli, da je avto iz Slovenije in pelje v n smer.
niso ver-asprotno
»Kako domov? Proti Bosni?« Začel jim je dopovedovati, da je Beno vojak in da mora v Bosno.
»Obrnite in nazaj,« so bili kmetje kratki. V zmedenosti je potegnil iz žepa očetovo zlato uro. »Vojaki« Po postali nanjo takoj pozorni.
»Pogledali bomo, kako je z vami...«
K avtomobilu so stopili trije oboroženi s puškami in zahtevali, da ga zapeljejo vstran.
Dalmatinec, ki je tedaj sedel za krmilom, je počasi speljal, nenadoma pa pritisnil na plin. Ko so se že oddaljevali od skupine, se je obrnil in zavpil enemu izmed »vojakov«: »Mar ne vidiš, da imaš puško napak obrnjeno?«
Srečanje s Paveličem
OdloČila sta se, da gresta v Ogulin in zato je Dalmatinec nadaljeval svojo pot proti domu peš.
Takoj, ko sta prispela v Ogulin, ju je ustavila narodna straža. Zaplenili so jima avtomobil in ga odpeljali v kasarno sredi mesta. Na velikem dvorišču, ograjenem z velikimi železnimi palicami, je bilo vse polno voz, konj in avtomobilov.
»Avto pustita tu, vidva pa pojdita, kamor hočeta!«
Bilo je 12. aprila pozno popoldne. Ni jima preostalo drugega, kot da sta pobrala prtljago in poiskala prvi hotel, kjer sta prespala.
Pred njima je bilo ponovno že ničkolikokrat postavljeno vprašanje: kaj sedaj? Ko sta naslednji dan brezciljno hodila po ogulinskih ulicah, sta nepričakovano srečala Benovo sošolko (doma iz Stražišča pri Kranju), ki je bila profesorica v Ogulinu. Povedala sta ji, kako je z avtomobilom in jo vprašala, kdo ima v Ogulinu glavno besedo.
To je bil dr. Lovro Sušič, advokat, kasnejši minister za socialno politiko v Paveličevi vladi.
Ni bilo kaj premišljevati. Lojze je šel k dr. Sušicu.
»Gospod doktor, pa to je vendar čisto komunistično dejanje, brez vsake prave osnove...«
Tisto o »komunističnem« je prijelo. Dejal je, naj gresta v kasarno in vzameta avtomobil, saj res ne gre, da bi ovirali Slovenca, ki sta na trgovskem potovanju.
Samozavestna sta prišla s temi Sušićevimi besedami v kasarno, vendar je bilo vse, kar sta dobila, kopica smeha.
Ko sta stala kislih obrazov na ulici, je nenadoma završalo: »Prihaja poglavnik! Od Sušaka prihaja...«
Zanimalo ju je, kaj bo.
Pred cerkev so se pripeljali štirje avtomobili z italijanskimi napisi. Iz njih so se vsuli ustaši, oboroženi z brzostrelkami, oblečeni v povsem nove usnjene uniforme.
Za ustaši je pripeljal manjši osebni avtomobil in iz njega je izstopil Ante Pavelič.
Ustaši so se postrojili in »poglavnik« je imel tedaj v Ogulinu prvi pregled svojih mož v Neodvisni državi Hrvatski. Čeprav ga je prizor odbijal, Lojze ni niti pomislil, da bo ta skupinica ljudi vsadila toliko sovraštva, toliko gorja in grozot. To je bila ustaška elita.
Konjski jok
Pavelič je stopil na pripravljeni oder, kjer ga je čakal ogulinski župnik. Poljubil je župniku roko, potem pa je imel izredno hujskajoč govor proti Srbom.
Poslušalo ga je kakih 200 ljudi, ki so mu pričeli ploskati. Lojze je začutil, da je zavladala nekakšna naelektrenost, napeto vzdušje, ki ga prej ni bilo.
Zagrebški radio je poročal: »Zagreb praznuje osvoboditev izpod srbskega jarma. Poglavnik je v Ogulinu. Ljudje se zgrinjajo na zagrebških ulicah in čakajo...«
Paveličeve besede v Ogulinu so požele uspeh. Skupinice zagrizenih ustašev so takoj pričele z delom...
Ko sta zgodaj zvečer odhajala v hotel ob kolodvoru, so med huronskim vpitjem peljali okoli 50 jugoslovanskih oficirjev v občinske zapore. Prej so bili nameščeni v hotelu in v šoli.
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Član odprave Kanch '91 Andrej Štremfelj
Zmogel bi tudi višjo goro
Kranj, 18. junija - Kranjski alpinist Andrej Štremfelj se je skupaj s Kamničanom Markom Prezljem povzpel na 8476 metrov visoki Južni vrh Kangčendzenge po prvenstveni smeri. Svoj doslej najzahtevnejši vzpon je opisal v pogovoru za bralce Gorenjskega glasa, v katerem je napol v šali in napol zares zaupal tudi to, da mu je naš računalnik pred odhodom povsem napačno odmeril sile v bioritmu.
Kako po nekaj tednih bivanja doma ocenjuješ delo nedavne odprave?
»Mislim, da je bila odprava kljub nesreči v celoti zelo uspešna. Za naju z Markom to velja še posebej, ker sva delovala kot samostojna naveza, ki je izpolnila prvotni načrt. Priti pod Kang-čendzengo, je namreč organizacijsko zahtevna naloga. Razen tega je južna stran gore odmaknjena od naselij; zadnja vas je 6 dni hoda od baze, kar je za Nepal nezaslišano daleč. Glede na to je bilo smotrno, da odprava izbere
poleg vzpona na glavni vrh po normalni smeri še kakšen težji vzpon. Midva z Markom sva izkoristila priložnost, da uresničiva svoje načrte v okviru odprave.«
Pred glavnim vzponom sta se aklimatizirala na dveh gorah. Katerih?
»Že doma sva planirala, da bo za naju odprava kratka. Zato sva med čakanjem na nosače ob pristopu v bazo skupaj z Urošem Ruparjem opravila vzpon na 6140 metrov visoki vrh Boktoh v enem dnevu; to je bilo 10. aprila. Na mojo žalost sem potem nekoliko zbolel in prišel z vročino v bazo. Po nekaj dneh ležanja sem si toliko opomogel, da sva se lotila vzpona na 7349 metrov visoki Ta-lung, ki je južni podaljšek Kangčendzenge. Iz baze sva odšla 19. aprila in se naslednji dan vrnila nazaj. Meni je do vrha zmanjkalo le kakih 50 metrov, Marko pa je šel do konca. Vzpon sva izkoristila tudi za ogled Južnega vrha od blizu.«
Kdaj sta začela vzpon na ta vrh in kako sta ga doživela?
»Iz baze sva odšla 26. aprila zgodaj zjutraj. S seboj sva imela majhen šotor, spalni vreči, dve plezalni vrvi, precej klinov in vponk, opremo za kuhanje in nekaj hrane, v glavnem izdatnih juh in hranljivih čokoladnih ploščic z žitaricami. Zase vem, da bi lahko pojedel .še kaj več, tudi klobaso, a od take hrane ni na velikih višinah nobene koristi.
Plezanje je bilo dokaj zahtevno, zlasti na začetku, v velikem skalnem stebru, zaradi katerega te smeri ni splezal nihče pred nama. Plezanje - v skali z oceno VI Al in s 60 do 90 stopinj naklona v ledu - sva zmogla do popoldneva. Zaradi vse močnejšega sneženja in celo grmenja sva bila prisiljena k predčasnemu bivaku, kjer sva vsa premočena prebila noč. Naslednji dan sva začela bolj pozno in se v novem snegu vzpela do 12. ure le kakih 200 višinskih metrov, do večera pa sva preplezala še okrog 800 metrov. Po bivaku sva naslednji dan hotela nadaljevati vzpon po razu, kar kar nama je preprečil močan veter. Sestopila sva 200 metrov in se po žlebu vzpela na 7600 metrov, kjer sva imela tretji bivak. Četrti dan sva prišla le še 300 metrov višje in tam prenočila. Ker sva se z vrha hotela vrniti po isti smeri, sva v Šotoru pustila vsak odvečni gram opreme, žal, tudi Markove filme. Na Južnem vrhu sva bila 30. 4. 1991. To je bil moj prvi vzpon na tako višino brez dodatnega kisika. Čeprav je bila napoved Gorenjskega glasa za moj bioritem na vzponu silno slaba, sem se v resnici počutil imenitno in bi zmogel še kakšnih sto metrov višjo goro.«
Ali bo spet kmalu priložnost za nove vzpone na visoke vrhove?
»Že jeseni načrtujemo malo odpravo v Tibet na 7150 metrov visoki Menlungtse, ki je še nepreplezan vrh. Če bomo res uspeli oditi tja, je še odvisno od časa in financ« • Stojan Saje
Pogovor in tekmovanje
Radovljica, 22. junija - Minulo soboto je LDS Radovljiva organizirala pogovor o tekmovalnem in vrhunskem športu v novih razmerah. Udeležili so se ga predstavniki športnih panog v občini in gostje iz Slovenije. Govorili so o težavah, s katerimi se srečujejo naši športniki in športni kolektivi ter opozorili, da bo za razvoj športa v Sloveniji treba narediti še marsikaj - od ustreznega financiranja, do kadrovske usposobljenosti, lastninjenja objektov. Treba bo določiti razmerje drža^.- šport - politika in opredeliti novo organiziranost športne zveze. Ker bomo o pogovoru še poročali, naj tokrat zapišemo še rezultate nogometnega turnirja, ki je bil odigran po srečanju: LDS Radovljica : Mladina LJ 7 : 0, LDS Radovljica : Evropa 8:1, Mladina : Evropa 4 : 2. Športniki so pripravili tudi spust po Savi. • V. S.
Blejci gorenjski pokalni prvaki
Kranj, 25. junija - Prejšnji teden sta se v Žirovnici za naslovgorenj-skega pokalnega prvaka v odbojki pomerili ekipi Bleda in Žirovnice. Gostje, ki so v redni I. SOL zasedli četrto mesto, so v petih se-tih razburljive igre, kjer so o vodečem vedno odločale zadnje točke, premagali domače igralce Železarja. Ekipa Železarja je igrala močno okrepljena, saj so bili med igralci kar štirje nekdanji zvezni ligaši. Kljub vsemu pa so zmagali borbeni Blejci in se tako uvrstili v nadaljnja tekmovanja za pokal Jugoslavije.
Domača ekipa Železarja se je šele v letošnjih ligaških tekmovanjih, potem ko je premagala tekmece v eni izmed treh II.SOL in v kvalifikacijah, uvrstila v I.SOL. • M. P.
Plavanje
Mednarodno prvenstvo Slovenije
Kranj, 24. junija - Na letnem bazenu v Kranju se bo v petek, 28. junija, začelo prvo odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v plavanju. Tekmovanje bo trajalo do nedelje, 30. junija, na njem pa bodo poleg vseh najboljših slovenskih klubov in plavalcev sodelovali še tekmovalci iz Hrvaške. Madžarske, Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije. Čeprav je rok za prijave že mimo, organizator natančnega poimenskega seznama nastopajočih še nima, zato bomo o
tem lahko poročali več v petkovi številki. Tokrat dodajmo še, daje mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v plavanju v bistvu nadaljevanje bivšega mednarodnega mitinga »Dan borca«, ki so ga Kranjčani organizirali triindvajsetkrat.
Ilija Bregar
Na Gorenji Savi so skakalci tekmovali na prenovljeni 61-metrski plastični skakalnici
Najboljši Gostiša, pri mladincih Mesec
Skakalni klub Triglav iz Kranja je bil organizator I. memoriala Marjana Kroparja.
Kranj, 23. junija - Smučarski skoki na poletnih skakalnicah postajajo vse bolj zanimivi tako za skakalce kot gledalce. Tako je bilo tudi minulo nedeljo na Gorenji Savi, kjer so se pomerili naši najboljši tekmovalci, poleg njih pa še nekaj tekmovalcev iz Avstrije. Skupno jih je bilo 59.
Tekmovalci in trenerji so opazovali razplet
Minuli konec tedna so smučarji skakalci tekmovali kar na dveh prireditvah. Na tradicionalni reviji skokov in I. memo-rialu Blaža Horvata so se merili na Mostecu, na I. memorialu Marjana Kroparja pa na Gorenji Savi. V absolutni kategoriji na memorialu Blaža Horvata je zmagal Samo Gostiša ( El. Ilirija ), ki je slavil tudi v nedeljo na memorialu Marjana Kroparja na Gorenji Savi. Domači skakalci, člani Triglava iz Kra-
nja pa so se izkazali zlasti v mladinski kategoriji, kjer je bil najboljši David Mesec. Gledalci pa so navdušeno pozdravljali svetovnega prvaka Francija Petka, ki se je na koncu uvrstil na tretje mesto.
Rezultati iz Gorenje Save: mladinci - 1. David Mesec (Triglav), skoka 53 in 57,5 metra, 2. Aljoša Dolhar (Rateče) skoka 54,5 in 55,5 metra, 3. Robi Meglic (Tržič) skoka 54 in 55 me-
Nadaljevanje svetovnega prvenstva
Naši uspešni tudi na tacenski progi
Tacen, 23.junija - Štirikratni svetovni prvak v slalomu na divjih vodah, Anglež Richard Ford je v soboto popoldne v Tacnu sicer izgubil naslov svetovnega prvaka, vendar je zlata medalja vseeno pripadla Angležu. Osvojil jo je Shaun Pearce, naš Marjan Štrukelj je bil drugi, tretji pa Nemec Martin Hemmer. Janez Skok s šestim in Jernej Abra-mič z desetim mestom sta dopolnila uspeh naših kajakašev.
V sobotnem dopoldnevu so se pomerili dvosedežni kanuji. Med osemindvajsetimi posadkami naši niso imeli svoje. Tudi tu sta bivša svetovna prvaka, Nemca Frank Hemmer in Thomas Loose izgubila naslov svetovnih prvakov. Zmagala sta Francoza Franck Adisson in NVilfrid Forgues, druga sta bila Ceha Miroslav Šimek in Jiri Rohan, Francoza Thierrv Saidi in Emmanuel Delrev pa sta edina ubranila bronasto medaljo s prvenstva 1989.
Zadnji dan SP v Tacnu so naši kajakaši v moštvenem tekmovanju ostali praznih rok. Marjan Štrukelj, Janez Skok in Jernej Abra-mič so dvakrat (v obeh vožnjah) naredili usodno napako in se na koncu uvrstili šele na 15. mesto. Zmagali so Francozi s posadko Jean Michel Regnier, Manuel Brissaud in Gilles Clouzeau.
V ekipnem tekmovanju dvosedežnih kanujev so slavili Francozi, drugi so bili kanujisti iz ČSFR, tretji pa Nemci. V ekipni vožnji kaja-kašic so zmagale Francozinje, naša trojica Meta Kastelic, Meta Skok in Urška Breznik pa so bile v drugi vožnji celo tretje, vendar v skupni uvrstitvi niso uspele osvojiti bronaste medalje zaradi slabše prve vožnje. V kategoriji 3 x - K-l za ženske so naše osvojile četrto mesto. Med moškimi slalomskimi mojstri s kanuji so v ekipnem tekmovanju po pričakovanjih prvo mesto osvojili Američani, drugi so bili Francozi in tretji Angleži. Naša posadka - Jože Vidmar, Danko Herceg in Borut Javornik - je ravno na račun Angležev ostala brez medalje, saj so v prvi vožnji naredili vse preveč napak.
Tako bovški kot tacenski prireditelji so po končanem SP želi številna priznanja in pohvale za izredno dobro organizirano prvenstvo. Naslednje svetovno prvenstvo pa bo čez dve leti v italjanskem Val di Solu. • M. Peternelj
Zmagovalec je Nikolić
Rogaška Slatina, 22. junija - Konec minulega tedna se je v Rogaški Slatini končal 9. Vidmarjev memorial, ki seje 5. junija začel na Bledu. Po sedmih kolih na Bledu in šestih v Rogaški Slatini, je največ točk in zmago osvojil jugoslovanski velemojster Predrag Nikolić. Sicer pa je bil močan mednarodni turnir izredno zanimiv in do konca napet.
Vrstni red: Nikolić 9,5, Bareev 9, Sokolov, Khalifman 8,5, Han-sen 8, Hulak 7,5, Vaganjan 7, Damljanović, Djurič 6, Kožul 5,5, Gostiša 4,5, Kontronias, Mohr 4 in Grosar 3. • V. S.
Vaterpolo
Kadeti Triglava tretji
Rovinj, 22. in 23. junij - Konec tedna je bilo v Rovinju odprto prvenstvo za kadete. Nastopile so ekipe Delfin iz Rovinja, Koper iz Kopra, Primorje iz Reke in Triglav iz Kranja. Rezultati - Primorje : Delfin 18:10, Triglav : Koper 20:8, Koper : Primorje 8:34, Triglav : Delfin 6 : 7, Koper Delfin 7 : 11 in Primorje : Triglav 19 : 7. • J. Marinčck
Barbara Mulej tudi državna prvakinja
Zagreb, 21. junija - Potem ko je kranjska tenisačica Barbara Mulej prejšnji konec tedna postala republiška prvakinja, je svojo, kljub poškodbi, dobro formo potrdila še v Zagrebu na državnem prvenstvu za tenisače in tenisačice do 18 let. Ponovno je postala državna prvakinja, saj je v finalu premagala Novosadčanko Branislavo Ivanović z rezultatom 6 : 2, 6 : 1. • V. S.
Nogomet v Železnikih
Selca, 24. junija - Ekipa Mafije iz Selc prireja turnir v malem nogometu. Turnir bo v soboto, 29. junija, ob 14. uri na igrišču v Dašnjici v Železnikih. Prijave organizatorji sprejemajo do 27. junija do 20. ure po telefonu Tomo Vrhunc, tel. 064/67-121 (int. 341 do 15. ure) in 66 -492 (po 16. uri). Prijavnina je 700 dinarjev, ekipe pa dobijo pokale in denarne nagrade. • V. S.
i rt (bi
mm HA
Na Gorenji Savi je nova kerami- Najboljši na razglasitvi pod prečna smučina uspešno prestala urejeno skakalnico. Foto: AleŠ prvo tekmovanje. Gorišek
trov, 4. Zoran Zupančič (Alpina) skoka 53 in 56,5 metra, 5. Rok Polajnar (Triglav) skoka 52 in 55 metrov - absolutna kategorija - 1. Samo Gostiša (El. Ilirija) skoka 58 in 58,5 metra, 2.  Krištof Gašpirc (Triglav)
skoka 56 in 60 metrov, 3. Franci Petek (Stol) skoka 57,5 in 58,5 metra, 4. Damjan Fraf (EL.Ilirija) skoka 55 in 60 metrov, 5. Matjaž Zupan (Triglav) skoka 54,5 in 59 metrov. • V. Stanovnik
Renault Alpe Adria golf turnir
Bled, junija - V soboto in nedeljo so na blejskem igrišču za golf organizirali že drugi Renault Alpe Adria golf turnir. Udeležilo se ga je šestdeset igralcev in igralk iz slovenskih golf klubov in nekaj tujcev iz Anglije, Škotske in ZDA. Na turnirju ni bilo prav nobenega igralca iz sosednjih držav Avstrije in Italije, prav pred začetkom turnirja pa so udeležbo odpovedali še reprezentanti Madžarske.
Na dvodnevnem turnirju na 36 lukenj so med domačimi igralci največ uspeha dosegli igralci Golf cluba Bled, tako pri posameznikih kot v moštveni konkurenci. Na žalost tudi posebne nagrade, ki jo je sponzor Renault Revoz namenil igralcu, ki bi z enim udarcem zadel v luknjo, osebnega avtomobila renault clio, ni uspel osvojiti nihče.
Končni rezultati posamezno domači igralci: 1. brutto Marko Vovk, Golf club Bled, 155, 1. brutto dame, Zofija Krek, Golf klub Ljubljana, 220, 1. netto A. Adam Osmančević, Golf club Bled, 136, 1. netto B, Aleš Rozman, Golf club Bled, 132, 1. netto C Niko Ra-kovec. Golf club Bled, 134.
Končni rezultati posamezno tuji igralci: 1 netto A John Flack, Anglija. 153, 1. netto B C. J. Woodcock Škotska 149, l.nettoCDo-ren NVoodcock Škotska, 158.
Končni rezultati moštveno netto: 1. mesto Rozman A., Rozman D., Papler S., (mladinska ekipa Golf cluba Bled) 266, 2. mesto Golf club Lipica, Nastran G., Videč M., Mahne M., 277, 3. mesto Golf club Bled, Lejla D., Osmančević A., Vovk M., 279.
M. B.
Lesce, 22. junija - Minulo soboto so člani Alpskega letalskega centri Lesec - Bled pripravili zanimiv dan za vse ljubitelje letalskega in padal' skega športa. Poleg komentiranega letenja športnih pilotov, akrobatskega letenja, letenja modelov in skakanja s padali so predstavili gaš*' nje z letali, poleg tega pa so pripravili zanimiv zabavni program. Kot j* povedal direktor ALC Pavel Burja, bodo zasluženi denar porabili njih"' vi člani za tekmovanja in priprave. V. Stanovnik, foto: A. Cigler
*.....
Vroče komendske konjske dirke - Dvakrat vroče je bilo v nedeljo v0" poldne v Komendi: zaradi žgočega sonca in zaradi tesnih zmag. Sede"1 kasaških dirk se je zvrstilo. V prvi, mehanični handicap, z 2-letnimi plasiranimi kasači na 1600 m dolgi progi je zmagal Patro (Boc, K* Ljubljana); v drugi, za dvoletne plasirane kasače na 1600 m Raisa B*d (Puhar, KK Ljutomer); v tretji, časovni handicap za 3-4-letne kasače, r | zmagal Min King (Škarja, KK Ljubljana). V četrti, osrednji dirki, M J' bila prirejena za "Memorial Janka Juhanta" in so se pomerili 3-12-'*' tni kasači na progi 1800 m, je zmagal Madaun (Pogačar, KK Ljublj'] na). V peti dirki za 3-12-letne kasače na progi 1800 m je zmagal Tr0' | janko (Vukašinović, KD Zagreb); na šesti dirki za 3-12-letne kasače <•* 1800 m je zmagal Lotos B (Gašperlin, KK Komenda); v sedmi dirki« <■*' sovni handicap za 3-4-letne kasače, na 1800 m pa je zmagala kobil'c Aja (Oražem, KK Ljubljana). - Foto: D. Dolenc
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Zdene Guzzi, prvi mož gorenjske obmejne policije
Policija ne bo varovala meje enako kot armada
Kranj, 24. junija - V prvih petih mesecih je šlo prek šestih mejnih prehodov na Gorenjskem 4,7 milijona potnikov, lani v enakem času 7 milijonov. Medtem ko je promet naših državljanov padel za približno tretjino, je bilo tujih letos za blizu 40 odstotkov manj. Vzroki so jasni; usihanju naših potnikov je kriv padec kupne moči, devalvacija dinarja, tujci, predvsem turisti, se boje naših notranjih političnih nestabilnih razmer. Zaradi tega se junija odprt karavanški predor trenutno zdi kot zgrešena investicija.
»S prehodom Karavanke bi Policisti se na mejnih preho-se ognili prometnim zamaškom dih spopadate z raznimi vrstami
na cestnih mejnih prehodih, zlasti na Ljubelju in Korenskem sedlu. Glede na letošnje razmere se Karavanke res zdijo predimenzionirane, vendar pričakujemo, da se bo promet prek meje kmalu spet povečal. Ta prehod je prav gotovo velika pridobitev, predvsem je razbremenil Ljubelj tovornega prometa. Naši prevozniki ga s pridom uporabljajo, tuji se še vedno pretežno usmerjajo na Ljubelj, verjetno zaradi predor-nine,« je uvodoma dejal Zdene Guzzi, v UNZ Kranj odgovoren za delo obmejnih policistov.
Kako ste na prehodu Karavanke organizirali policijsko službo?
»Trenutno je tam zaposlenih 60 policistov, z julijem jih bo. prišlo še dvanajst iz kadetske šole. Takšno moštvo bo zadoščalo. Mejni prehod je eden najsodobnejših v Evropi, glede mejne kontrole in spremljajočih služb prilagojen evropskim standardom. Slovenska vstopna mejna kontrola je na avstrijski stfanj v Podrožci, avstrijska pa po meddržavni pogodbi na Hrušici. Potniki tako po končani vstopni kontroli nemoteno nadaljujejo v želeno smer - v matični državi je samo izstopna kontrola - in so varni pred zamaški v tunelu.«
kriminala: tihotapstvom orožja in streliva, mamil, mednarodnim terorizmom.
»Na gorenjskih prehodih je največ tihotapstva orožja in streliva. V prvih petih mesecih letos smo, pretežno na Ljubelju, odkrili 99 primerov ilegalnega vnosa orožja in streliva. Kršitelje obravnava sodnik za prekrške, če gre za večje količine, napišemo kazensko ovadbo. Občasno, zlasti na vlakih, zasegamo tudi mamila (največ hašiš), vendar se kršitelji na vlaku lahko potuhnejo. O mednarodnem terorizmu pa zaenkrat še ne bi mogli govoriti.«
Kot odskočna deska proti Zahodu je naša državna meja zelo privlačna, predvsem za tuje državljane. Kako je letos z ilegalnimi prehodi meje?
»V petih mesecih beležimo povečano število kršitev, kot so poskusi ilegalnega prehoda prek meje, uspeli prehodi oziroma pobegi ter kršitev gibanja v obmejnem pasu brez ustreznih dovoljenj. Medtem ko je bilo lani v enakem času teh kršitev 89, jih je bilo letos 112, od tega 47 poskusov ilegalnega prehoda (lani 18). Največ, 96, kršitev je bilo na meji z Avstrijo. To so seveda ugotovljene kršitve, številka se lahko spremeni, brž ko nam avstrijski oziroma italijanski varnostni orga-
ni vrnejo ljudi, ki so jih prijeli na njihovi strani. Za zdaj poznamo 312 ljudi (lani v enakem času 123), ki so poskušali in uspeli ilegalno prestopiti državno mejo, razen tega pa imamo še 30 sledov ljudi (lani 150), ki so očitno uspeli prebegniti.«
Kdo oziroma od kod so?
»V porastu so kršitve tujih državljanov. Lani v prvih petih mesecih smo obravnavali 58 tujcev in 65 naših državljanov, letos 270 tujcev in 43 naših. Prvenstveno so to ekonomski emigranti, ki za vstop v Jugoslavijo ne potrebujejo vizumov, Zahod pa jih zahteva. Med tujci prevladujejo državljani Romunije (109), Turki (45), Romi, Pakistanci, Indijci, Filipinci, Albanci, Kitajci, Maročani, Sovjeti. Veliko tujcev, predvsem Srilančane in Maročane, zavrnemo že v notranjosti, tudi na letališču Brnik, vendar opažamo, da kljub zavrnitvi poskušajo prek meje v drugi smeri (Nova Gorica, Koper). V sodelovanju z RSNZ oziroma drugimi UNZ smo odkrili več organiziranih kanalov, v katere so vpleteni tudi naši državljani,
Namesto zvezde nova značka na policijskih kapah
Ljubljana, 24. junija - Z dnevom osamosvojitve bo na pokrivalih slovenskih policistov namesto zvezde zablestela nova značka v obliki nepravilnega šesterokotnika z "zlatimi" žarki, sredi katerega je v ščitu obris Slovenije v treh nacionalnih barvah.
Spremembo značke je potrdila republiška vlada. Novinarjem so jo predstavili na petkovi tiskovni konferenci v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve, hkrati pa so pokazali tudi nove simbole še dveh policijskih strok: simbol specialne protiteroristične enote RSNZ s stiliziranim zmajem ter simbol kriminalistične službe z osrednjima likoma Triglava in tehtnice, ki bo skupaj z identifikacijskim kartončkom razpoznavni znak slovenskih kriminalistov.
organizatorje pa ovadili zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda prek državne meje.«
Tako imenovano zeleno mejo in mejni pas še vedno varujejo enote Jugoslovanske armade. Sodelovanje s policijo je bilo na Gorenjskem sicer korektno, streljanja ni bilo, pa vendar: kako dolgo še?
»5. junija je Slovenija sprejela Zakon o nadzoru državne meje, ki bo vnesel določene spremembe in novosti, predvsem v smislu večje liberalizacije. Ukinja stometrski obmejni pas, državno mejo varujejo samo enote policije, tudi pri mejni kontroli bo imela policija bolj operativno vlogo; to pomeni večjo selekcijo potnikov, ki bodo podvrženi ostrejšemu nadzoru (preprečevanje, odkrivanje ilegalnega vnosa orožja in streliva, mamil, ilegalnega prehajanja prek državne meje in preprečevanja mednarodnega terorizma), s tem pa večjo propustnost oziroma odprtost meje. Jugoslovanska armada zaradi ilegalnih prehajanj meje ni potrebna, saj ljudem, ki hočejo ilegalno prek meje, ne gre za "rušenje naše državne ureditve", ampak so begunci ali ekonomski emigranti. Proti njim ni potrebno uporabljati sile.«
Armada naj bi se z meje postopno umaknila v treh letih. Ima policija dovolj ljudi, da jo bo zamenjala?
»Zaradi nadzora in varovanja državne meje ne predvidevamo bistvenega povečanja števila policistov. Fizično ne bomo navzoči ob meji tako, kot je zdaj armada, gibanje ob meji bomo nadzorovali z drugimi metodami.«
Delo vam bo gotovo znatno olajšal tudi Zakon o tujcih?
»Res je. Zakon prinaša večjo zaščito tujcem pa tudi zaščito Slovenije pred tujci. S tem, ko od tujcev zahteva vize, preprečuje, da bi bila Slovenija še naprej odskočna deska za Zahod. Skladno s tem zakonom bo treba organizirati begunsko taborišče in sprejeti tudi zakon o azilu.« • H. Jelovčan
Značko, ki jo bodo slovenski policisti nosili na pokrivalih (na čeladah pa nalepko) ter simbol kriminalistične službe je zasnoval oblikovalec Boris Trobec. Avtor je dejal, da mu je šlo predvsem za likovno čistost, jasnost. Simbol specialne enote, izdelan v obliki emblema in kovinske značke, pa je zasnoval Dušan Gorše.
Kot so poudarili zastopniki RSNZ na tiskovni konferenci, gre za simbole strok, ne pa še za simbol celotne slovenske policije oziroma RSNZ, ki bo izviral iz še ne osvojenih simbolov nove slovenske države. Simboli policijskih strok so od teh neodvisni, zato so neupravičeni očitki, da jih prehitevajo. • H. J., foto: A. Gorišek
Otrok v avtu
Pešec stopil pred avto
Železniki, 21. junija - Robert Frelih iz Davče, rojen 1964. leta, je ob 22. uri prečkal regionalno cesto Škofja Loka - Železniki v naselju Železniki, ker je bil namenjen na avtobusno postajališče nasproti trgovine Ratitovec. Takrat je iz škofjeloške smeri pripeljal z neprimerno hitrostjo glede na gostoto prometa voznik osebnega avta KR 152-150 Jože Arnol, ki je kljub zaviranju trčil v pešca. Freliha je vrglo na pokrov vozila in v vetrobransko steklo, v katerega je udaril z glavo, nato pa je padel na desni rob cestišča. Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v ljubljanski klinični center.
Prehitro v ovinek
Zminec, 22. junija - Benjamin Krč iz Kranja, rojen 1962. leta, je z osebnim avtom KR 205-991 vozil od Loga proti Skofji Loki. Ko je ob polosmi uri zvečer pripeljal v nepregledni desni ovinek v naselju Zminec, ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo najprej na levi rob in nato na desni rob cestišča, kjer je zapeljal v jarek in trčil v drog telefonske napeljave. Ob trčenju je voznika vrglo iz vozila, pri čemer je utrpel hude telesne poškodbe. Pred nesrečo voznik Krč ni bil pripet z varnostnim pasom.
Mati in sin padla s kolesom
Kokrica, 23. junija - Marija Ajdovec iz Tenetiš je ob 20. uri in 45 minut peljala svojega sina Janeza, rojenega leta 1987, na ženskem kolesu, na krmilo katerega je bil pritrjen otroški se-
dež. Ker na kolesu ni bilo sto-palk za noge, je Janez vtaknil desno nogo med špice prednjega kolesa. Zato sta mati in sin padla prek krmila na tla. Ob padcu se je mati huje poškodovala po glavi, sin pa je bil le lažje ranjen.
Z jadralnim padalom v drevo
Gozd Martuljek, 23. junija -
Anton Zalokar iz Ljubljane, rojen 1960. leta, je nameraval z jadralnim padalom poleteti s pobočja Karavank v kraju na Vohu. Okrog 10. ure je skušal startati, vendar ga je zaneslo v drevo, kjer se je zataknil in padel na tla. O nesreči je miličnike obvestil kmet Izidor Hleba-nja s Srednjega vrha. Na kraj nesreče so prihiteli kranjskogorski reševalci, ki so Zalokar-ja prenesli do reševalnega vozila. Zaradi hudih poškodb hrbtenice so morali nesrečnega padalca odpeljati iz jeseniške v ljubljansko bolnišnico.
Akcija minus^eset odstotkov manj nesreč in posledic je -kljub še vedno grozljivemu davku, ki ga Slovenci plačujemo prometu - dala nekaj spodbudnih rezultatov. Vendar pa v republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozarjajo, da to ne velja za varnost otrok in mladoletnikov, ki so bili lani med najpogostejšimi žrtvami prometa. V zadnjih 21 letih je na slovenskih cestah umrlo kar 1227 otrok in mladoletnikov, huje ali lažje ranjenih jih je bilo več kot 35 tisoč, koliko od njih jih je trajnih invalidov, pa se ne ve!
V letošnji akciji zato namenjajo posebno pozornost prav vprašanju, kako čim bolje zavarovati otroke med vožnjo v avtomobilih. Pri nas zdaj velja predpis, da se otroci do dvanajstih let starosti ne smejo voziti na prednjem sedežu. V tujini se otrok sploh ne sme peljati v avtu, kjer ni varnostnega sedeža. Tudi naša nova prometna zakonodaja bo nekoliko strožja; otroci se bodo po novem lahko vozili celo spredaj, vendar le v posebnih sedežih.
Prav s kvalitetnimi varnostnimi sedeži za otroke pa je pri nas problem. Namesto da bi proizvajalci oziroma prodajalci hkrati z novim avtom kupcu ponudili tudi primeren varnostni sedež za otroka, pri nakupu sedežev pobiramo 33-odstotni prometni davek. Razen tega, da so sedeži dragi, naše trgovine ponujajo tudi take, ki ne ustrezajo mednarodnim predpisom glede varnosti. Svetla izjema je avto sedež italijanske firme Čhicco, ki ima vse potrebne ateste, žal pa za zdaj še ni v redni prodaji. V mednarodni trgovini Slovenijales ga bodo ponudili čez dva tedna, skupaj z davkom pa bo stal približno šest tisoč dinarjev. Kupiti ga bo mogoče v treh različicah, za dojenčke oziroma otroke do petih let, medtem ko za starejše že ustreza običajni varnostni pas, montiran na zadnjem sedežu avta. • H. J.
Posebni odpadki na Jesenicah
Čakanje na stranskem tiru
Jesenice, 24. junija - Afera s posebnimi odpadki iz štirih slovenskih tovarn, ki so jih pod pritiskom javnosti sklenili vrniti iz Bosne v Slovenijo, se nadaljuje. Tokrat se je zapletlo pri nas, saj so tovor v soboto nepričakovano vrnili in je pristal na Jesenicah.
Protestna izjava SDP Jesenice
Jesenice, 24. junija - Stranka demokratične prenove Jesenice je sprejela protestno izjavo ob dejstvu, da so na industrijskem tiru Železarne nevarni odpadki, ki so jih pripeljali iz Bosne. V njej izražajo presenečenje, da so odpadke iz drugih občin prepeljali iz BIH na Jesenice. Obenem so napovedali, da bodo pripravljali protestne shode vse dotlej, dokler odpadkov z Jesenic ne bodo odstranili. • D. S.
Železarna privolila v prevzem odpadkov
Jesenice, 24. junija - Na izredni razširjeni seji jeseniškega izvršnega sveta so obravnavali problem začasnega hranjenja posebnih odpadkov, ki so jih iz Bosne nenadoma in v precejšnje ogorčenje jeseniške javnosti pripeljali na industrijski tir Železarne Jesenice. Miha Jazbinšek, republiški sekretar za urejanje prostora in varstvo okolja, je povedal, da so iz Bosne poslali 72 vagonov z odpadki prej, kot so v slovenski vladi pričakovali.
Minister Jazbinšek se je moral hitro sam odločiti, kam z odpadki. Po pregledu spiskov o industrijskih tirih, ki so blizu opuščenih obratov, in po privolitvi vodstva Železarne so odpadke pripeljali na Jesenice. Tu naj bi vsebino tovora, ki je po besedah Jazbinška tehnološko obvladljiv, hranili največ 6 mesecev, v tem času pa bi v Sloveniji dobili sistem predelave posebnih odpadkov. Direktor Železarne ing. Boris Bregant je dejal, da je res privolil v prevzem odpadkov, vendar pod pogoji, da so neoporečni in da tovor Železarno zapusti čimprej. Dr! Božidar Brudar, predsednik skupščine občine, se je v nasprotju s spravljivimi toni predhodnih razpravljalcev odločno in argumentirano zavzel za to, da tovor čimprej zapusti Jesenice. Dejal je: »Če je Železarna že ponudila vladi roko, bi morali o tem biti obveščeni tudi drugi v občini«.
Vinko Rotar iz transporta Železarne Jesenice je navzoče obvestil, da ob 30-metrih vlakovne kompozicije dela 400 ljudi, ki so imeli zaradi eksplozij sodov v nedeljo že težave z dihali. Rotar je dejal, da delavci nočejo biti drobiž pri obračunavanju vlade z Železarno Jesenice. • D. Sedej
Vrnitev tovora posebnih odpadkov - presenečenje za vlado in javnost - Foto: J. Cigler
S SRCEM IN RAZUMOM
Obogaten loški muzej
Škofja Loka, 20. junija - Srečanja predstavnikov ANPI - Vsedr-žavnega združenja partizanov Italije in škofjeloških borcev in aktivistov so postala že tradicionalna. Škofjo Loko je pretekli četrtek obiskala 8-članska delegacija ANPI za Goriško pokrajino, ki sta jo vodila predsednik Silva-no Bacicchi in podpredsednik Giuseppe Lorenzon. Slednji je v sodelovanju z Marjanom Master-lom pripravil material za stalno muzejsko zbirko, ki bo obiskovalce seznanila o deležu italijan-
skih partizanov pri osvobajanju Slovenije. Brigada Antonio Gramsci in Udarna Tržaška brigada Garibaldi sta sodelovali v zaključnih bojih v Rovtu v Selški dolini. Brigada A. Gramsci je uspešno prebila nemški obroč 24. maca 1945. Pred leti so postavili spominski obeležji v Rovtu in pri Sv. Lenartu, kasneje so vklesali tudi dvojezični napis, zdaj pa bo o dogodku najbolj zgovorno pripovedovala muzejska zbirka na loškem gradu. Ob obisku Škofje Loke si je italijanska delegacija ogledala zbirko, v Rovtu in pri Sv. Lenartu pa položila vence k spomenikoma. • D. D. - Foto: M. MasrerI
50-letnica mature
V sredo so se v Kranju srečali zadnji predvojni maturanti kranjske gimnazije, ki so šolanje zaključili 1. aprila 1941, torej pred 50 leti. Zaradi začetka druge svetovne vojne mature tisto pomlad niso opravili, temveč kasneje, v različnih letih, nekateri šele po vojni, vendar leta mature štejejo od njihovega zaključka šole. Od 32 maturantov jih je danes še 18 živih. Sedem jih je umrlo med vojno, prav toliko po vojni. Med njimi je nekaj znanih imen, kot prof. dr. Slavica Lotrič - Pentek, primarij dr. Štefka Jankovič -Kavčič, župnik dekan Božidar Pečnik iz Št. Andraža na Koroškem in drugi. K spominski plošči padlim lćranjskim gimnazijcem in profesorju Šipicu v veži kranjske gimnazije so položili venec, zbranim pa sta spregovorila dr. Slavica Lotrič - Pentek in ravnatelj gimnazije Valentin Pivk. S svojim maturantskim srečanjem so nekdanji kranjski gimnazijci nadaljevali v hotelu Jelen v Kranju, kjer sta se jima pridružila tudi njihova nekdanja profesorja dr. Anton Polenec in prof. Marjan Sterle iz Ljubljane. - Foto: D. Dolenc
Ustanovili smo Društvo
zato, ker menimo, da lahko s skupnimi močmi pripomoremo k osveščanju ljudi za tak življenjski slog, ki koristi zdravju srca in ožilja. S spremembo življenjskih navad in razvad so na Zahodu že dosegli uspehe pri upadanju bolezni, ki so na prvem mestu med vzroki umrljivosti v sodobnem svetu. Pri nas pa so angina pektoris, srčni infarkt, nenadna smrt in možganska kap še vedno v porastu. Iz članarin in prispevkov bomo oblikovali SKLAD ZA SRCE. Z njim bomo financirali preventivne dejavnosti v korist zdravja srca in ožilja.
Vabimo
vas,
da se včlanite
društvo
Kranj, 22. junija - Ob prvi obletnici Radia Kranj je bila v kinu Center glasbena prireditev. Nastopil je tenorist Jurij Reja (na sliki), igral je Revijski orkester iz Celja, med nastopajočimi pa so bili tudi gojenci kranjske glasbene šole. -Foto: J. Cigler
DEJAVNIKI TVEGANJA	ZA BOLEZNI SRCA IN O/lIJA:
K            A J	E            N           J   • E
Z V I § A N E M	ASČOBE    V KRVI
Z   V   1   S   A N	KRVNI TLAK
SLADKOR	NA BOLEZEN
PREOBILNA	TELESNA TEŽA
POMANJKANJE	TELESNEGA GIBANJA
P    S    I    H    I Č	NI STRESI
NOVA STORITEV NA POŠTAH
FOTOKOPIRANJE
Pristopno izjavo pošljite na naslov: ZA SRCE
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije 61000 LJUBLJANA, p.p. 387
POŠTNINA JE PLAČANA
ŽIVLJENJE SI PODALJŠAJMO TAKO, DA GA NE SKRAJŠUJEMO! PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani-a želrm postati član-ica društva ZA SRCE in navajam naslednje podatke:
IME IN PRIIMEK: .___________,_____SPOL: M 2
ROJSTNI DATUM: ŠOLSKA IZOBRAZBA:_______
STANOVANJE:
KRAJ: ___ ULICA:____.___TELEFON:_______
ZAPOSLENA:
TELEFON:
Letno članarino 200 din bom v 15 dneh nakazal(-a) na račun Društva za zdravje srca in ožilja št. 50105-678-80256
dne
Šesti
SREDNJA ŠOLA EKONOMSKE
IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ
Komenskega 4 64000 Kranj
Komisija za delovna razmerja Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge za določen čas s polnim delovnim časom za:
UČITELJA TELESNE VZGOJE
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoji:
- visoka izobrazba za telesno kulturo
DVA UČITELJA MATEMATIKE
za določen čas Pogoji:
- visoka izobrazba pedagoške smeri matematike ali pedagoške smeri matematike s fiziko ali fizika z matematiko pedagoška smer matematike v vezavi z drugim predmetom
- visoka izobrazba teoretične smeri ali uporabne smeri matematike
UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri LABORANTA
za predmete biologija, kemija in poznavanje blaga - določen čas krajši od polnega Pogoji:
- končan program naravoslovno-matematične dejavnosti z izbirno skupino kemijsko-laboratorijsko delo ali biološko-laboratorijsko delo.
Za začetek del zadostuje zahtevana strokovna izobrazba. Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Komisija za delovna razmerja Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj, Komenskega 4.
Kandidati bodo obveščeni v roku 8 dni po izbiri. Informacije po telefonu 064/216-690.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ
in
DRUŠTVO URBANISTOV GORENJSKE
objavljata rezultate
splošnega, javnega anketnega natečaja za pridobitev strokovnih rešitev za mejni plato Ljubelj
Namen natečaja je bil pridobiti kakovostne urbanistično-programske rešitve za širše območje mejnega prehoda Ljubelj. Najboljša natečajna dela bodo uporabljena pri izdelavi ureditvenega načrta za obravnavano območje. Prispelo je 18 elaboratov.
Ocenjevalna komisija je na svoji 7. plenarni seji objavila sledeči izid natečaja:
1. nagrada ni podeljena
2. nagrado prejme elaborat pod šifro Jedro
avtor: Lidija Frankovič, dipl. ing. arh. v višini 86.700,00 din
3. nagrado prejme elaborat pod šifro Futur
avtor: prof. dr. Fedja Košir, dipl. ing. arh. v višini 72.200,00 din
1. odkup prejme elaborat pod šifro Lubel avtor: Jože Nemec, dipl. ing. arh.
sodelavci: Dušanka Lazar, v višini 31.800,00 din
2. odkup prejme elaborat pod šifro Sv. Ana avtorji: Darja Marinček, dipl. kraj. arh.
Jasna Kralj, dipl. ing. arh.
mag. Andrej Cvar, dipl. ing. gradb. sodelavci: Edo Grabrijan, dipl. ing. geod.
Leon Bencina, gr. teh.
Jaka Kastelic, gr. teh.
v višini 26.000,00 din Natečajna dela bodo razstavljena v paviljonu NOB v Tržiču od 5. 7. 1991 - 19. 7. 1991.
spominski pohod na Triglav
Kranj, junija - Organizacijski odbor pri Skupnosti borcev VII. SNOUB France Prešeren prireja v petek in soboto, 19. in 20. julija, 6. spominski pohod borcev in mladine na Triglav. Borci, ki želijo na pohod, naj se pravočasno, do 5. julija, pismeno prijavijo na prijavnici, ki jo danes objavljamo v Gorenjskem glasu. Prijavnico pošljite Občinskemu od-, boru ZZB NOV Kranj, Trg revolucije 1.
Prijavnica (velja samo za borce - udeležence pohoda)
Priimek in ime, ilegalno ime in letnica rojstva:......................
Točen naslov bivanja, kraj in tel. številka:..............................
Sodelovanje v NOB od:...............................................................
Na Rudno polje bom prišel z lastnim prevozom da- ne
Potrebujem prevoz (avtobus) do Šport hotela, kjer bo prenočišče in sicer v četrtek, 18. julija, ob 17. uri z Bleda:       da ne
Varianta II.: Pohod do Velega polja (Vodnikove koče). Tudi ta udeležba se bo štela za pohod na Triglav.
Udeležil se bom pohoda variante II. da Zavezujem se, da bom morebitni tehtni zadržek takoj sporočil organizacijskemu odboru.
Podpis prijavljenca:
Torek, 25. junija 1991
MALI OGLASI, OGLASI
23. STRAN @®S®SW3EHGLAS
MALI OGLASI
^217-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam novo traktorsko KABINO za Traktor IMT 549. g 214-751, int. 202, od torka do četrtka, med 8. in 9. uro_9110
STRUŽNI AVTOMAT premera 12 z delom, prodam, g 312-314 ali g 44-581_9218
STROJ za izdelavo betonskih strešnikov, prodam. ^ 312-314 ali
g 44-581_9219
Prodam OVERLOOCK Rimoldi, Sl-VALNI STROJ Pfaff, krojilne ŠKARJE z vertikalnim nožem in ŠIVALNI STROJ za slepi šiv. g
41-377_ 9269
Ugodno prodam VIDEOREKOR-DER Sharp, g 323-616 9281
Nov TRAKTOR Univerzal, 55 KM, ugodno prodam. Bezlaj, Zg. Pirni-
če 124/a, Medvode_9294
KAMKORDER Sonv, z vso dodatno opremo, prodam. g 212-718 _ 9301
Prodam mikrovalovno PEČICO, znamke Hovver, 500 VV, za 250 DEM in barvni TV Phillips, ekran 36 cm, brez daljinskega vodenja, za 400 DEM. Šuceva 3, Kranj 9304
Prodam PAJKA 230. g 45-117
1	~A ROBINSON *J   club TRŽIČ \ DETELJICA _J tel.:52-266
v petek, 28. 6. 91 ob 20.30 uri nastopa na prostem folklorna skupina KARAVANKE Gost večera v klubu skupina OBVEZNA SMER	
9310
»STORŽIČ« d. o. o.
Trgovsko podjetje na debelo in drobno Mladinska ul. 2, Kranj
OBVEŠČA
trgovce s tekstilom, da
ima na zalogi večje količine uvoženih belih majic in moških srajc -dolg in kratek rokav po konkurenčnih cenah K sodelovanju vabimo pogodbene sodelavce, izkušene vodje skupin, in posameznike za terensko prodajo tekstila na območju Slovenije. Od vas pričakujemo ambicioznost in urejenost ter lasten prevoz. Nudimo vam zelo stimulativno provizijo, ki srednje uspešnim omogoča 20.000,00 din zaslužka na mesec in tedensko akontacijo izplačila provizije. Za najbolj uspešne možnost redne zaposlitve!
Informacije po tel. št.:
47-280
GRADBENI MATERIAL
Prodam suhe smrekove PLOHE, DESKE in nekaj 9-meterskih ŠPI-ROVCEV. Vopovlje 24, Cerklje, g 42-954 9259
Prodam rabljene SALONITNE PLOŠČE, dim. 65 x 40 cm. g
215-497_ 9264
Gradbeno BARAKO, prodam. Zari-ška 13, Kranj - Drulovka 9321
KUPIM
Kupim 2 meseca starega TELIČKA, g 46-384_9251
LOKALI _
Za mirno obrt najamemo DELAVNICO, od 20 do 30 kvad.m., v Kranju oziroma bližnji okolici, šifra:
REKLAMA_ 8998
V Kranjski gori - v centru, prodam LOKAL - brunarica, 23 kvad. m. Cena 25.000 DEM. g 88-600, Zoran _ 9254
MOTORJI KOLESA _
Prodam VESPO PX 200 E, letnik 1983. Cena 1.300 DEM. Grad 17,
Cerklje, g 42-242_9090
Prodam APN 6, dodatno oprem-Uen. Drago Kolenc, Smokuč 110, Žirovnica, g 801-257 9313
OBVESTILA
SERVIS vseh vrst ŠIVALNIH STROJEV! Nudimo tudi poučevanje za ravnanje s šivalnim strojem. Informacije na g 42-805 7550
J 8i J TV, VIDEO, HI-FI servis! Popravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. g 329-886 7671 Kako hitro in poceni do VOZNIŠKEGA IZPITA? Avtošola "Auro-ra", g 57-836, vsak dan, po 15. uri 9275
OSTALO
Prodam nov CVRTNIK.
326-790 9183
Ugodno prodam kombiniran VOZIČEK Chicco, STAJICO in otroško POSTELJICO    z   jogijem. g
310-137_9273
Prodam daljinsko voden MODEL -JADRALNO LETALO DG 100, z motorjem 2.5 ccm, razpon kril 3.60
m. g 58-232_9282
Prodam več turističnih KAJAKOV - enosedov. g 325-576 9287 Prodam POSODO "AMC", srednji komplet ter atmosfer. g 622-926 _9298
Ugodno prodam letno RIB IŠKO KARTO - Brdo. g 43-500 9302
Prodam športni VOZIČEK, AVTO-SEDEŽ in poročno OBLEKO, štev. 40, modre barve, g 310-557 9305
Prodam 9 prostorniskih metrov bukovih DRV. Inforamcije g 77-334, po 20. uri 9309
POSESTI
GARAŽO v Vrečkovi ulici, prodam. g 327-552, zvečer_9015
Prodam vseljivo HIŠO, najboljšemu ponudniku, g 41 -315 9247
POZNANSTVA
Če tudi Ti samevaš, si poštena, se oglasi fantu 42/175, iz Kranja. Ši fra: POIZKUSIVA_9250
RAZNO PRODAM
Prodam bukova DRVA in plemenskega srnastega KOZLA, brez rog. Rož, Mlaka 2, Radovljica 9265
BRAKO PRIKOLICO in betonski MEŠALEC, prodam. g 42-201, dopoldan_9272
Prodam uvoženo električno KOSILNICO, stilno KOMODO, desna sobna VRATA in zastekleno OKNO, dim. 100 x 140 cm. g 48-656_9274
Prodam otroško KOLO BMX, otroško POSTEUICO, otroški VOZIČEK in otroški AVTOSEDEŽ. g 310-624_9280
Poceni prodam stikalno URO in ČELADO Nolan. g 216-058 9300
STAN, OPREMA
Prodam staro, dobro ohranjeno SPALNICO, KAVČ in JOGI vzmetnico.« 215-586 9283
• VOZILA
Ugodno prodam Z 101 Skala, letnik avgust 1988. Belovič, Županči-čeva 9, Kranj, g 328-498 9132 Prodam Z 750, neregistrirana, potrebna manjšega popravila. Cena zelo ugodna! Milena Tršar, Trža-
ška 134, Logatec_9249
Prodam JUGO 45 AX, letnik december 1987. g 43-038, od sobote dalje 9253
Ugodno prodam OPEL CORSO 1,2, letnik 7/86, nemško, s petimi vrati, garažirano, rdečo, odlično ohranjeno, g 633-450
Prodam GOLF J, letnik 12/80. g 215-753
JUGO 55 Koral, nov, neregistriran, ugodno prodam, g 46-405 9256
Prodam JUGO 1.1 EX, letnik 1988. g 42-182_9258
HYNDAI Pony 1500, nov, ugodno prodam, g 47-567, do 14. ure ali 801-640, zvečer_9260
Prodam Z 101, letnik 1980, registrirana celo leto. Cena ugodna, g
326-393__9262
LANCIO Prizma 1600, letnik 1985, centralno zaklepanje, zatemnjena stekla, dodatno opremljena, pro-dam.g 310-035_9267
Prodam KOMBI IMV, letnik 1976. g 324-362_9271
Prodam VVV Passat, starejši letnik, obnovljena karoserija, registriran do marca 1992. Cena po dogovoru. Ogled po 16. uri. Kropar, Škofjeloška 19, Kranj - Stražišče 9276 Prodam Z 128 CL, 1.100 ccm, letnik 1987, registrirana do junija 1992. Informacije na g 83-128, po 16. uri_9284
Prodam FIAT 1300, neregistriran, v voznem stanju, letnik 1978. Detelji-ca 15, Tržič_9285
Prodam   LADO   Samaro, letnik
1987. Cena zelo ugodna, g 57-526
Prodam JUGO 45, dobro ohranjen, registriran do maja 1992. Cena po
dogovoru, g 216-888_9288
KOMBI IMV 1600, s sedeži, letnik 1984 dobro ohranjen, prodam. Je-glič, Podbrezje 192, Duplje 9290 Prodam VVARTBURG karavan, star 1 leto in pol, 7.800 km. Cena 9.500 DEM, g 633-572_9293
Prodam Z 101, letnik 1985. g 329-783, po 16. uri_9296
Prodam 126 P, letnik 1986, registriran do aprila 1992. Cena 2.400
DEM, g 41-888 _9306
Prodam GOLF diesel, letnik 1990. Golniška c. 64, Kranj - Mlaka, g 218-763, od 14. ure dalje 9307 Z 101 GTL 55, letnik 1986, 64.000 km, prodam, g 70-419 9308 Prodam Z 101 GTL, letnik 1988, ka-rambolirana. C. Andreja Vavkna 35, Cerklje, g 42-297_93_H
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, registriran do aprila 1992 <gp 83-551 _9312
KAMION Z 35/8, dolg kason, letnik
1988, ugodno prodam, g 311 -694 _9316
DIANO, letnik 1978, registrirana do junija 1992, prodam za 1.500 DEM. Franc Šparovec, Planina 11, Kranj_9318
Ugodno prodam 126 P, letnik 1985 in AUDI, letnik 1979. g 691-661, int. 19, od 6. do 14. ure_9319
OPEL KADETT 1.6 diesel, letnik oktober 1983, garažiran, dodatno opremljen, prodam za 10.000 DEM. g 801-193 9320
JUGO 55 Koral, star 16 mesecev, prodam, g 40-263_9322
Prodam Z 101 GL, letnik 1984. g 311-084_9323
Prodam starejšo Z 750. Sr. Bela 33, Preddvor 9324
ZAPOSLITVE
Potrebujemo ljudi za OBIRANJE JAGOD. Marija Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šenčur - Planjava 9199
FRIZERKA dobi honorarno zaposlitev. St. Žagarja 40, Kranj 9266
Zaposlim KV PEKA in POMOČNI-KA; možna priučitev. g 41-377
Za manjšo POMOČ v gospodinj-stvu nudim SOBO, v Kranju, g
214-925_9291
Sprejmem vsa ZIDARSKO - FA-SADERSKA DELA, g 78-947 9314
ŽIVALI_
Ugodno STRIŽENJE in OBLIKO-VANJE pasjih frizur, g 41-340 Prodam PIŠČANCE, beli, kilo-gramski, za nadaljno rejo in rjave JARKICE. Gašperlin, Moste 99, Komenda_9068
Prodam dobro KRAVO ali visoko brejo TELICO. Pšata 12, Cerklje, g 42-809_9248
Ugodno prodam dve KOZI z mlekom. Štefka Telban, Podjelovo br-do 15, Sovodenj_9255
Prodam 20 dni starega TELETA. Drulovka 41, Kranj_ 9257
Prodam čistokrvne NEMŠKE OV-ČARKE, brez dokumentov, g 48-200, samo po 16. uri_9262
Prodam mladi KOZI, srnaste pasme in KOZO mlekarico. g 41-377 ali 324-362_9270
Prodam KRAVO simentalko in 10 dni starega TELETA simentalca. g 78-714_9289
Prodam dva črno-bela BIKCA. Boncelj, Sp. Duplje 58 9292
Proam KOZO, star 2 leti. g 65-649
Prodam 5 brejih ZAJKEU in ZAJ-CA. Informacije popoldan. Celar, Voklo 100, Šenčur_ 9297
Ljubiteljem malih živali oddamo mlade MUCKE. Šmid, Mlekarska 12, Kranj, g 325-634_9299
Prodam brejo TELICO frizijko. Mo-har, Visoko 15, Šenčur 9303
Prodam KOZO z mladičem, srnat-ste pasme, g 310-853 9315
STANOVANJA
Zamnjam družbeno 1-sobno STANOVANJE v Šenčurju, za večje v Kranju, g 41-185, po 20. uri 9146
V Radovljici ali okolici kupim 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Plačilo takoj v gotovini, g 78-472 9325
VARSTVO
Iščemo VARSTVO za dva otroka, na našem domu - v Stražišču. Informacije na g 310-744 9279
V 90. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in teta
IVANA STEFE
roj. Remic
Od nje se bomo poslovili v sredo, 26. junija 1991, ob 17. uri na pokopališču v Kranju. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Kranju
ŽALUJOČI: sin France z družino, sin Tone z ženo Jožico in ostalo sorodstvo
Šenčur, Ljubljana, Kranj, 24. junija 1991
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage žene in mamice
ALOJZIJE GABER
z Bleda, Rečiška c. 59/a
se^iajlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam tovarne Vezenin Bled, kolektivu UNZ Kranj, kolektivu Lovec Bled, za izrečeno ustno in pisno soža-lje podarjeno cvetje in sveče. Za posebno pozornost, skrb, zdravljenje in lajšanje bolečin se zahvaljujemo- dr Marjani Grmovi in sodelavi Štefki Možina iz ZD Radovljica, dr. Jožetu Pretnarju iz Hematološke klinike Ljubljana, dr. Miji Mulej in bolniškemu osebju bolnišnice Jesenice »dr. Antonu Koširju« ter vozniku iz ZD Bled Pavletu Jakopiču. Nadalje se zahvaljujemo pevcem bratov Zupan za lepo zapete žalostinke, Eriku Hrastu za zaigrano »Tišino«, Anici Svetina in Janezu Mencingerju, za izrečene poslovilne besede, praporščakoma, Dragu za organizacijo pogreba, vsem krajanom in občanom, ki ste jo 11. junija 1991, ob 17. uri, v tako velikem številu pospremili na blejskem pokopališču, na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: mož Stanislav in sin Stanko z družino
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
ALOJZ HAFNER
upokojenec ptt
Pogreb je bil na pokopališču v Stari Loki. Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Delavci PTT podjetja Kranj
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega očeta in starega očeta
ALOJZA PERČIČA
Olševek 63, Preddvor
se najlepše zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, sodelavcem Ikosa in Planike, za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku in g. Blaju za opravljen obred, pevskemu zboru, gasilcem in zvezi upokojencev. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Olševek, 19. junija 1991
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša mama
MARIJA ŽAN
C. na Klanec 1, Kranj
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 25. junija 1991, ob 16. uri, na pokopališču v Kranju.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica
ROBERTA GABRŠČKA
dipl. ing. strojništva
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Posebna zahvala gre sodelavcem iz TPP, TR in GPP Podjetja števci za izkazano pomoč, darovano cvetje in izrečena soža-lja. Hvala vsem sosedom in sorodnikom, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in vsem ostalim za spremstvo na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Marija z Matejem in Ano, brat Milan z družino
Bled, 9. junija 1991
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
JANEZA URHA
Španovega ata iz Vopovelj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in darovano cvetje ter sveče. Zahvala velja sodelavcem Aerodroma Brnik, gasilcem Sp. Brnik-Vopovlje, ki so ga spremili na zadnji poti, govorniku Milanu za poslovilne besede, pevcem iz Nakla, dr. Beleharju za zdravljenje ter Slavki Koželj. Še posebna zahvala velja g. župnikoma iz Cerkelj in Sp. Brnik, za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, Vaša imena pa niso imenovana, in vsem, ki ste našega očeta v tolikem številu pospremili na njegovi zadnji poti!
VSI NJEGOVI
Vopovlje, 6. junija 1991
NOVICE IN DOGODKI
Slovenija in svet
Zakaj pod avstrijsko streho
Znano je, da se je slovenski sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel udeležil sestanka sveta ministrov za zunanje zadeve Konference za varnost in sodelovanje v Evropi v Berlinu kot gost avstrijske delegacije. Republiški sekretariat pojasnjuje, da si je Slovenija poskušala zagotoviti udeležbo v Berlinu v okviru Zveznega sekretariata za zunanje zadeve, vendar je bil odgovor iz Beograda negativen, ker to ne bi bilo skladno s prakso in pravili Konference o evropski varnosti in sodelovanju. Slovenija ni bila seznanjena s platformo nastopa jugoslovanske delegacije v Berlinu, ki je nasploh nastajala v ozkem krogu. To kaže na nepripravljenost zveznega zunanjega ministrstva za sodelovanje z republikami in upoštevanje njihovih legitimnih interesov v okviru mednarodne dejavnosti Jugoslavije. Beograd tudi ni sprejel pobude, da bi bila Slovenija zastopana v jugoslovanski delegaciji, kar so nekatere države Jugoslaviji predlagale. Zato je bil dr. Rupel član avstrijske delegacije, kot so bile baltske države vključene v delegacije skandinavskih držav. Dr. Dimitrij Rupel je imel v Berlinu številne bilateralne pogovore, med drugim z luksemburškim zunanjim ministrom Poosem, ki je dr. Rupla povabil na obisk v Luxemburg, ter z belgijskim in madžarskim zunanjim ministrom. Sploh sta bili slovenska in hrvaška osamosvojitev v središču pozornosti v Berlinu. Sprejeta je bila posebna izjava, v kateri so se ministri zavzeli za demokratičen razvoj, teritorialno integriteto in enotnost Jugoslavije. Očitne pa so bile tudi razlike v pogledih na jugoslovanski problem, predvsem glede prihodnje ureditve.
Pojasnilo obiskov v Italiji
Zaradi vprašanj v slovenskem parlamentu, kdo je organiziral obisk predsednika izvršnega sveta Lojzeta Peterleta in predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana v Italiji, se je odzval republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje. Glede Peterletovega obiska sekretariat odgovarja, da ne more odgovoriti, ali je šlo za uradni ali strankarski obisk, ker sta priprava in izvedba obiska potekala mimo sekretariata, ki je bil o obisku obveščen samo z italijanske strani. Kučanov obisk pa je v celoti pripravljal republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje in sicer s pomočjo generalnega konzulata Republike Italije v Ljubljani, predstavništva Vatikana v Jugoslaviji in veleposlaništev Jugoslavije v Rimu in Vatikanu. Pobudo za obisk je dala italijanska stran in je bil opredeljen kot uradni obisk. • J. Košnjek
Jajca
Kadar pedagogi predavajo o ekonomskih zakonitostih in skušajo s primerom ilustrirati znameniti zakon ponudbe in povpraševanja, skoraj po pravilu vzamejo za slikovit primer - navadna kurja jajca. Nekako takole gre zadeva: ko je jajc na trgu veliko, jim cena zaradi večje ponudbe od povpraševanja pade - ko kure slabo nesejo in je ponudba slaba, gre pa cena gor.
Tako je to v teoriji. V praksi pa je z jajci rahlo drugače: v teh dneh boste navadno kurje jajce le stežka kupili ceneje kot 3,00 din za komad (tudi že po 3,50 din so jajčka!). Še pred tremi meseci ste za 100,00 din dobili v trgovini ali pri branjevki skoraj 50 jajc, ta teden le še 30. Po uradnih podatkih je Vaša (moja tudi!) kupna moč padla za 65 odstotkov v šestih mesecih - kolikor je zdrsnila kupna moč dinarja ob praktično zamrznjenih plačah in pokojninah. Ampak teorija in praksa kurjih jajc se ne zaključi le pri tem. Po Jugoslaviji (danes je primerjava še aktualna, jutri ho že manj) so se kure odločile za silno različno ceno svojega dela: v Ljubljani in Zagrebu so jajca povprečno po 3,10 din, v Skopju po 2,00 do 2,50 din, v Beogradu po 2,20 din in v Sarajevu celo po 1,70 do 2,00 din. Jajca, v vsakem primeru. V tolažbo naj Vam bo objava med malimi oglasi, da so mlade jarkice še po starih cenah.
Škofja Loka, 21. junija - Pred koncem šolskega leta je bil v škofjeloški skupščini tradicionalen sprejem za odličnjake iz vseh šol v občini. Najboljšim je za uspeh voščil loški župan Peter Hawlina in jim izročil priznanja. - Foto: J. Cigler
Srečanje v Potoku
Kranj, junija - Odbor skupnosti borcev Gorenjskega vojnega področja in komand mest vabi vse borke in borce, posebej pa vaščane in aktiviste Selške doline na tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 30. junija, ob 11. uri v Potoku (Farjem potoku) nad Železniki. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Glede na leta, na spomine, na pravični boj, ki so ga bojevali, na čas, ki ga hočejo nekateri ta njihov prispevek k zavezniški zmagi nad nacizmom izničiti, organizatorji vabijo, da bi bila udeležba kar največja. Na srečanje v nekdanjem Farjem potoku, kjer so bili boje in kamor so se vedno znova zatekali, vabijo tudi vse svojce borcev in aktivistov, predvsem pa mlade, ki bi tako lahko pobliže spoznali naš narodnoosvobodilni boj na Slovenskem. Vabljeni vsi! • D. D.
Priznanja ob dnevu CZ
Kranj - Ob dnevu civilne zaščite je bila v petek opoldne slavnostna seja občinskega štaba za civilno zaščito občine Kranj. Na slovesnosti je poveljnik občinskega štaba in podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar orisal delo štaba v zadnjem obdobju in opozoril na nekatere naloge v prihodnje. Podelili pa so tudi priznanja republiškega štaba za civilno zaščito in sicer za dolgoletno uspešno delo v civilni zaščiti Emilu Herlecu in Jožetu Kastelicu, za prizadevanja ob lanskih poplavah pa Francu Vilfanu. Priznanja društvom in posameznikom za sodelovanje na sejemskih prireditvah CZ in na letošnji 19. prireditvi opreme in sredstev civilne zaščite pa je na slovesnosti podelil tudi Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem. Sv. Jošt nad Kranjem, 23. junija - V organizaciji Slovenskih krščanskih • A. Z. demokratov in Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke v občini Kranj je t t
bilo na kresni večer na Sv. Joštu kresovanje, ki se je začelo z mašo, nada- .IllhllPini kftnPPft AlnclfPOil L t/i nt At 9 Ijevalo z govorom in kulturnim programom ter po prižigu kresa zaključilo   ° UmKlm ^"«^11 /lipKC^d K V lllltld
z ljudskim rajanjem. Žal se je vroč poletni dan zaključil z vetrovnim večerom, ki prireditvi ni bil najbolj naklonjen. V priložnostnem govoru je Vladimir Mohorič, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov v občini Kranj poudaril, da je Sv. Jošt, kjer je delovala univerza Janeza Evangelista Kreka, doslej tolikokrat napačno razlagan in celo zlorabljan, idealni kraj, h kateremu se morata obe stranki vračati kot k izviru. Cerkev je bila inje socialno gibanje, zato je naloga obeh strank priprava socialnega programa, ki bo pritegnil slovenskega malega človeka. Dejstvo, da je Janez Evangelist Krek tudi začetnik jugoslovanskega gibanja, pa daje moralno pravico za prizadevanja za samostojno Slovenijo, saj je Jugoslavija postala njen jarem. To še ni bila proslava nove slovenske države, pač pa le prispevek k temu, da v novi državi nanovo organiziramo stare, mnogokrat že pozabljene običaje. # Š. Ž.
29. junija ob 18. uri bo v Gorjah koncert ob 25-letnici Alpskega kvinteta. Poleg jubilantov, Alpskega kvinteta, bodo nastopili še: Gorjanska godba na pihala, Mengeška godba na pihala, trio Tonija Sotoška, Ansambel As, trio Svetlin, Kraški kvintet iz Opčin pri Trstu, harmonikarice kluba Zupan iz Mengša, Shovv skupina 3 oldies iz Beljaka, Moped Shovv kvartet in Blejski sekstet. Nastopili bodo tudi domači godci. Program bosta povezovala Franc Poklukar in Vinko Simek. Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli gorjanski gasilci. Pokrovitelj je Casino Bled.
(Ac>I\0
BLED
Jubilejna razstava v Cerkljah
Praznik cvetja
Cerklje, 24. junija - V Turističnem društvu Cerklje, kjer so le^] spomladi proslavili 30-letnico društva, se v teh dneh pospešeno p"1 pravljajo na letošnjo 25. jubilejno razstavo cvetja in 22. razsta*0 lovstva, ribištva, čebelarstva in obrtništva. Po podatkih posebnoj organizacijskega odbora bo na obeh razstavah sodelovalo okrof 500 razstavljalcev iz vse Slovenije, zato se od 4. do 7. julija v Cen kljah obeta praznik cvetja in drugih dejavnosti.
Razstavi bosta v prostorih osnovne šole v Cerkljah, svečah otvoritev z bogatim kulturnim programom in sprevodom naro<jj nih noš pa bo v sredo, 3. julija, ob 19. uri. Na razstavi, ki bo vsa*, dan od 4. do 7. julija odprta od 8. do 20. ure, se bodo predstav zasebni cvetličarji, družbeni sektor, vrtnarji in po ugodnih cenu'i bodo cvetlice in lončnice tudi naprodaj. Turistični delavci pratt jo, da bodo Cerklje med razstavo tudi sicer urejene kot cvetlic vrt. Nič manj zanimiva kot razstava cvetja pa bo tudi razstavi lovskih trofej, ribištva, čebelarstva in obrtništva v krajih in vas<j pod Krvavcem. Ena od posebnosti letošnje največje priredij pod Krvavcem doslej bo tudi vsakodnevni prikaz različnih stanj obrti, kot je na primer izdelovanje narodnih noš, butaric, gli"3 stih izdelkov.
Prireditelji pričakujejo tudi velik obisk. Vendar zaradi cm skovalcev niso v zadregi. Cerklje z okoliškimi kraji in okrog l5y1 prebivalci pod Krvavcem se nameravajo tokrat predstaviti tudi* zanimivimi izletniškimi točkami, kot so poleg Krvavca še Šte>sJ nja gora, Adergas, Šenturška gora, Ambrož. V Cerkljah je bila tjff primer doma vrsta pomembnih mož, kot so dramatik in gleda'j ški igralec Ignacij Borštnik, ustanovitelj gasilstva na Slovenske"! Fran Barle, skladatelj Davorin Jenko... Sicer pa bodo med razstfj vo v Cerkljah vsak dan tudi kulturne in zabavne prireditve. * skupine bodo organizirali (po predhodnem dogovoru) tudi izl*1 in oglede Cerkelj in okolice...
A. Ž«'
Do konca junija: novim naročnikom časopis zastonj in še ogled razstave v Cerkljah za povrh!
Novim naročnikom, ki nam bodo poslali, ali dostavili osebno, izpolnjeno naro čilnico, ponujamo novo posebno ugodnost: do konca junija bodo Gorenjski 0 prejemali zastonj, obračun naročnine za mesec od julija do septembra bo N sredi avgusta - skratka, časopis na kredit za več kot 60 dni brez obresti, i Prav zares, ni kaj - ko druge cene skačejo In divjajo, poltednik GorefllJ ski glas stane manj in nudi več.
Še dodatna posebna nagrada:novim naročnikom, ki se boste naročili na G"1 renjski glas, bomo v sodelovanju s Turističnim društvom Cerklje omogott' brezplačni družinski ogled obeh razstav v Cerkljah v dneh od 4. - 7. julija (nV' stava cvetja in razstava lovstva, ribištva, čebelarstva in obrtništva). Odločite s«, pohitite ter pošljite naročilnico čimprej!
Naročilnica
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek. Točen naslov _
Pošta (štev.).
Osebna izkaznica štev.
Datum:
Podpis
Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Krani
... od ust do ust • -gre novica za
MERKURJEV popust
Do konca junija smo za BHHB 10 % znižali cene skoraj vsem proizvodom iz našega bogatega prodajnega programa.
Znižanje cen velja pri nakupih nad 1.000,00 din za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug.
• proizvodi črne in barvne metalurgije • gradbeni material • material za centralno kurjavo, vodovodne inštalacije in kopalniška opre^ I orodje - ročna orodja, električna ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in merilno orodji brusni material • okovje in vijak' I elektro material • bela tehnik^ mali gospodinjski aparati in akustik I posoda, steklo, kristal in porcel^ I zeleni program in kovinska galarr terija • motorji in kolesa, rezervni gglgli za osebna vozila, motorji
n kolesa ter pribori • barve, laki in čistila •